Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 2. augusta 1931. Cena 1 Din. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. tjednik Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 31. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Novomešniki — prijateli. (Ivani Bejeki k novoj meši 2. avgusta v Soboti.) Radostni vsi Ti zdaj vence pletejo, hišo Ti rojstno vsi kinčajo s cveti ; v Tvojem zdaj ógradi rože cvetejo, Lübavi sunce nad njimi se sveti. Glasno zvonovje v Pozdrav Ti zvonijo ; tiha Ravenska Te z njimi pozdravla; gaji domači vsi skrivno šümijo, kde se Srcé Ti od doma postavla. Stopleš v procesiji k prvoj daritvi ; puno Srcé Ti je Lübavi Večne, düša Ti plava v presladkoj molitvi, misli müdijo pri Bogi se srečne. O, novomešnik ! Naj prva daritev bode Ti prošnja za src posvečenje, bode naj prošnja za blagoslovitev jezerinih množic, za njih prerojenje ! Kristuši-Králi zavüpana pota vsikdar naj vodijo Tvoje živlenje; s Kristušom večaj si lübav do roda, s Kristušom nosi i vsakše trplenje !. . HORVAT FRANJO. 30 starcov zgorelo. V Newyorki v starom štirinadstropnom poslopji katoliškoga zavetišča za oslablene v Pittsburhi je nas tao v petek strašen ogen, ki je zahtevao 30 človeških žrtev. Zvün toga pa je bilo poškodüvanih več kak 200 oseb. Kda je bila javnost opozorjena na ogenj, je večina starcov bila že v postelaj, ki so se potom v vsoj naglici oblekli i zbežali v hišno kapelo, kde so' mislili, da so zdaj popunoma na varnom mesti. Ogen pa je naedno vdaro na kapelico i vsi, ki so zbežali v kapelico, so v njej zgoreli. Mogoče je, da se bo Število žrtev se povečalo, ar dozdaj znam podatki ne so zaneslivi. Gimnazija — Martinišče. V začetki septembra se znova začne šolsko leto kak v osnovnih šolaj tak tüdi na gimnaziji. Ar je že to ne daleč, zapišemo par reči za vse, ki majo za šolo pripravno deco. Na sveti so različna pozvanja. Eden je kmet, drügi obrtnik, tretji trgovec, štrti uradnik itd. Vsi samo ednoga pozvanja nemrejo meti. Tak je tüdi pri nas. Naša krajina je večinoma polodelska. A vsi nemremo biti poledelci. Nekaj naših sinov i hčeri mora iti v šolo, da se na te način sposobi za drügo pozvanje, ki je ravno tak lepo, važno i potrebno kak kmečki stan. Takša šola je za nas naša sobočka gimnazija. Širom naše krajine je med šolskov mladinov dosta talentov, za štere je škoda, da bi se zanemarili. Kelko je že v osnovnih šolaj dece, štero zanimajo samo knige, za drügo delo pa so ne. Takša deca so navadno tüdi sledi ne za kmečko ali kakše drügo telovno delo, nego so za šolanje. Što bi jih odvračao od toga i jih silo k telovnomi deli, bi škodo njim i sebi. Što ma dete, štero knige veselijo i bi rado šlo v višiše šole, naj njemi ne krati veselja. Istina, živimo v velkoj gospodarskoj krizi i penez je vsigdar menje. A to naj ne ovira nikoga. Telko se tüdi v toj krizi premore, da se eden dijak po sirmaškom preživi. Sploh pa je za dete najlepša herbija, če je da stariš izšolati. Vse drügo se lehko zgübi ali zapravi, ka pa dete v šoli pridobi, se ne da nikdar zgübiti ali zapraviti. Za nas je velke važnosti, da mamo kem več dijakov. Naša gimnazija je samo štirirazredna. Kak hitro de pa mela zadostno število dijakov, se odpre tüdi višja gimnazija. Da bi se to zgodilo, si najbole želemo. Zato pa se tüdi obračamo do vseh, ki majo za gimnazijo primerno deco i so količkaj mogoči, naj vpišejo to deco na gimnazijo. S tem pripomagajo k otvoritvi popolne gimnazije. Za šolo so pozvana tüdi sirmaška deca. Razmi se, da se sirmak zmetneje šola kak premočni, ar nema zadosta sredstev za šolske potrebčine. Takšim skoči na pomoč naš dijaški dom „Martinišče“ Kak velki blagoslov je Martinišče za naše dijaštvo, se niti ne da povedati. V njem dobijo dijaki popolno oskrbo, poleg toga pa dobro krščansko zgojo, ki je za mladino najvekšega pomena. V Martinišče se sprejme vsaki tüdi najsirmaškejši dijak. Mesečnina je za dnešnje razmere naravnoč smešno nizka. Pri vsem tom je še dobro to, da se mesto penez lehko dajo polski pridelki. Dobri i sirmaški dijaki dobijo tüdi pri toj nizkoj mesečnih popüst Stariši, ki mate deco za šolo, ne premišlavlite dugo. Gimnazija i Martinišče mata tüdi za Vašo deco odprte dveri. Dete rešila, a pri tom sama Vmrla. 17 letna slüžkinja Roza Hirsch z Dunaja je bila na dopüsti pri svojem strici v vesi Absdorf v okolici Dunaja. Te dni je Šla z malim svojim bratrancom, ki je star komaj tri leta i pol, na kolodvor čakat svojo tetico. Na kolodvori pa se Je mali potegno skoz zapornice na šinje ravno v tistom časi, kda se je bližao brzovlak. Roza je skočila za detetom, da bi ga rešila, a ne ga je več mogla, ar jo je lokomotiva podrla i njoj je potrla levo zgornjo laket. Dečko je dobo preci hüde poškodbe, vendar ne smrtnonevarne, Roza je pa med prevozom v špitao mrla. 2 NOVINE 2. avgusta 1931. Kalendar. august (31 dni) 32. teden. Ka novoga v Belgradi ? Trgovinska pogodba z Austrijov. Med našov državov i Austrijov se je sklenola nova trgovinska pogodba, ki vrejüje trgovske posle med obema državama. Sprememba zakona od srednjih šol. V Službenih Novinaj je izišeo zakon od sprememb i dopolnitve zakona od srednjih šol. Zakon med drügim določa, da se šolsko leto razdeli na dva tečaja, velike šolske počitnice pa trajajo od 28. junija do 23. augusta. Vpisavanja se vršijo od 1. do 5. sept. Pouk se začne v časi od 10. do 14. sept., zaklüči pa se na popolnih šolaj 6. junija, na nepopolnih pa 14. jun. Obsodba teroristov. Državno sodišče je Vodilo sodbo proti teroristom, ki so bujli novogradiškoga župana Beriča i so zvršili tüdi več drügih hüdodelstev. Dva sta obsojeniva na smrt, 7 na vozo, trije pa so oproščeni. Obisk francoskih letalcov. Preminočo soboto so obiskali Belgrad francoski zrakoplovci. Na letališči so jih pozdravili Predstavniki oblasti i vnogo lüdstva. Poštni zakon. Njeg. Vel. kralj je predpisal i proglaso novi poštni zakon, ki vrejuje celi poštni, telefonski i telegramski promet. Evangeličanski püšpek potrjeni. Poročali smo že svoječasno, da je bio zvoljeni za evangeličanskoga püšpeka dr. Filip Popp, Njeg. Vel. kralj je zdaj zvolitev potrdo. Svetovna politika. Papa i fašizem. V Italiji se razmere neso zbolšale. Sv. Oča je trden. Fašistom listi se divje zaganjajo v njega i ga na vse mogoče načine sramotijo. Proglasili so ga za izdajalca i zahtevajo, da se postavi pred sodišče. Vse to njega nemre streti, nego stoji kak nepremaglivi steber v boji za pravice katoličanstva. Pomoč Nemčiji. Poročali smo že, da se nahaja Nemčija v tak žmetnom gospodarskom, da so celo drüge države začnole misliti na to, kak bi jo rešile. V te namen so se vršile konference. Dosta haska neso prinesle. Vse se vidi, da je premalo dobre vole. V pondelek sta prišla v Berlin angleški ministerski predsednik i zvünašnji minister na razgovor z nemškimi politiki. Madžarska. Preminoči teden je bilo otvorjeno Zasedanje novoga parlamenta. Vlada ma velko večino. S pogledom na silno gospodarsko krizo je ministerski predsednik zahtevao za vlado posebna pooblastila, da bi mogla bole slobodno delati. Nesrečna Španija. Oblast je v rokaj republikancov. Po celoj državi vre. Boji so na dnevnom redi. Oglašajo se celo štüki. Največ trpi Cerkev. Če de šlo tak naprej, ostane Španija brez redovnikov i redovnic. Vlada proba nemire zadüšiti, a podivjane vnožice nemre potišati. Revolucije v Južnoj Ameriki. Iz večih držav poročajo od političnih nemirov. V Chile so dijaki prisilili državnoga predsednika, da je odstopo. V Grčiji napovedüjejo za mesec oktober volitve. Murska Sobota Nova meša. Dnešnja nedela je Zgodovinski den za celo sobočko faro. Te den aldüje prvo sveto daritev čast. g. novomešnik Bejek Janez iz Kroga. To je tak za Krog kak za Soboto velki dogodek, V Krogi niti najstarejši lüdje ne pomnijo, da bi meli tam kda novomešnika i tak je te g. novomešnik po dugom časi prvi. V Soboti pa tüdi že kakših 20 let ne bilo nove meše. Ta nova meša de prva v novoj cerkvi. G. novomešnik je začno študerati na našoj gimnaziji i je prvi dühovnik, ki se je na toj gimnaziji šolao. Gimnazijo je dokončao v Ljubljani, bogoslovje pa študera v Maribori. Ob tom velkom dogodki vsem radost puni srce. Novomešniki Želemo: „Bog blagoslavlaj“ Tvoja pota v Časni i večni blagor Tebi i narodi, šteromi boš postavlen za pastera!“ * —Okoliš za našo gimnazijo. Po novoj spremembi srednješolskih okolišov se sprejemajo na našo gimnazijo dijaki i dijakinje iz okrajov M. Sobota, D. Lendava i Ljutomer. — Okrajni načelnik g. Lipovšek Gašpar je na dopusti. Nadomestüje ga podnačelnik, g. vladni tajnik dr. Franc Bratina. — Što je našeo, naj vrne. Pred kakšim mesecom se je zgübo na poti med Tropovci i Petanjci eden notes. V njem je bilo 40 Din. i Potrdilo od carinarnice v Kotoribi. Što ga je našeo, naj prinese Potrdilo od carinarnice v Kmečko posojilnico. Peneze si lehko obdrži za trüd. — S plota je spadno. Petletni Lah Mirkec je splezao na plot. Šteo je segnoti do grüšek. Siromaček ne meo sreče. Poškalo se je i tak nesrečno spadno, da si je potro rokico. — Tekme „Mure“. Preminočo nedelo je Mura igrala s športnim klubom iz Pustakovca (Čakovec). Igra je ostala neodločena (4:4). — Dnes, 2. augusta igra Mura proti Primorji. iz Ljubljane. Primorje je eden najmočnejših klubov. Igra de gotovo jako zanimiva, zato si jo naj vsaki ogleda. — Obisk ravnatela ljubljanskoga muzeja. Preminoči teden je obiskao grad ravnateo narodnoga muzeja v Ljubljani. Küpo je za 70 000 Din. dve sliki i je izbrao za muzej več starinskih knig. —Aretacija. V tork večer sta dva žandara pripelala zvezanoga moža. Pravijo, da je iz Moravec i je bio velki prijateo tüjih kür. Iz bolnice. Bolnica je še izda prenapunjena. Dosta je posebno dece i ponesrečencov s potrtimi rokami i nogami. — Od Sv. Miklavža je prišeo viničar Zemlič. Skočo je z nekelko višišega mesta i je pri tem tak nesrečno spadno, da si je potro dve rebri. — Nova lekarna odpreta. Lekar no gdč. Žmavcove v Hahnovoj hiši je 22. julija pregledala posebna komisija. Našla je vse v najlepšem redi. Lekarna se je s tem otvorila. Slovenska krajina. — Dekliški tabor v Črenšovcih. Tüdi naša Slovenska Krajina namerava svečano prestaviti 1500 letnico efeškoga cerkvenoga zbora, ki pomeni velki mejnik v zgodovini češčenja Marije kak Matere bože. V nedelo po svetki Marijinoga Vnebovzetja, 16. avgusta, bo v Črenšovcih velki dekliški tabor. Preč. g. kanonik Časl. kak püšpekov voditeo Marijinih drüžb bo meo predgo. Predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec pa bode govoro na zborovanji zvüna cerkve. Dekline onstran i tostran Müre, pripravite se na te dekliški tabori Naj ne bo fare v Slovenskoj Krajini, ki bi ne bila po svojih vrlih mladenkaj zastopana na tom shodi! Tüdi sosedne fare onostran Müre naj pošlejo v obilnom števili zastopnice krščanskih dekliških organizacij v poset svojim sestram v Prekmurji ! Naj bo to velki shod Pomurja, vreden naših vrlih krščanskih slovenskih mladenk ! 2 avgusta 1931. NOVINE 3 OTVORITEV NOVE LEKARNE v M. SOBOTI. DNE 22. JULIJA SE JE OTVORILA NOVA LEKARNA (A P O T E K A) v HIŠI G. HAHNA v ŠOLSKI ULICI ŠT. 1. Sreča v nesreči. Skoz Beltince se je pelao na motori trgovec g. J. Gašpar iz Sobote. Iz edne vulice je privozo proti njemi eden biciklist. Ar je bio tak kraj ceste kak kraj vulice visiki plot, sta se ne vidila Biciklist se je zaleto v motor. G. Gašpar je motor zavro, a tak naglo, da ga je Vrglo na tla. Potukeo se je na čeli i po rebraj. Poškodbe neso nevarne, a lehko bi se zgodila grozna nesreča, če on motora ne bi taki stavo. — Cankova. V tork je bio tü uradni den. Držao ga je okrajni podnačelnik, g. vladni tajnik dr. Franc Bratina. — Popravek. Pokojni Šinko Leopold, od šteroga smrti smo nedavno poročali, ne bio iz Rankovec, nego iz Gederovec. --- Bakovci. Nedela je bila za nas znova žalosten den. Ka so lüdje prle gučali od Bakovčarov, gučijo znova ; naimre da v Bakovcih nemre minoti proščenje brez bitja. To boli vse, ki smo ne prizadeti i to tem bole, ar more trpeti zavolo dveh, treh divjakov cela občina. Zgodilo se je sledeče : Proti večeri je prišlo v Reichovoj krčmi zavolo plesa do prepira med dvema dečkoma. Kreganje se je nadalüvalo s plüskami, potem pa so se zabliskali noži i so začeli leteti glaži. Naskori je tekla krv. Kak je bilo dale, nebomo opisüvali. Pripomnimo samo sledeče : Novine so že telkokrat opominale i prosile, naj se nüca tüdi v krčmaj pamet i naj se lüdje ne ponašajo tak kak kakše podivjane živali, da tistih, ki še se zdaj pretepajo, skoro nemremo meti za lüdi. Spadajo med zverine. Še edno pripomnimo : V Bakovcih je bitje pogosta prikazen posebno ob priliki Plesnih veselic. Po našem mišlenji se zavolo takših nerednosti tü plesne veselice sploh ne bi smele dopüstiti. Meli pa smo v nedelo nikaj menje i nikaj več kak tri — v vseh treh krčmaj. To je nekelko preveč. V drügih pokrajinaj so oblasti proti prirejüvanji plesnih veselic, pri nas pa dobijo dovolenje v ednoj vesi istočasno vsi krčmari. Da pri takšem mladina podivja, se nemremo čüdivati. — Razne nesreče. Kmet Pivar Jožef se je ponesrečo pri mlatitvi. Šo je preblüzi remna. Remen je počo. dol i je pograbo Pivara. Sirmak je spadno. Potro si je nogo i se na obrazi močno potukeo. — V Strehovcih so za vože vlekli mlatilnico. Zadnji je bio 73 letni Gregorec Jožef, pred njim pa njegov vnükec. Mali se je spotekno i spadno. Dedek je spadno na njega. Prišla sta oba pod mlatilnico. Dedeki je potač potro nogo, vnükeca je ovak poškodüvao. Oba so spravili v špitao. — Mala, 10 letna Zrim Terezija s Küzme je metala na podi snopje. Ne robi poda se je poškalila i spadnola dol. Potrla si je nogo. Zdaj je v špitali. — V Rankovcih je 10 letni Zadravec Štefek splezo na drevo. Zgrabiti je šteo veverico. To se njemi ne posrečilo, pač pa je siromaček tak nesrečno zleto z dreva, da si je potro nogo i zvino roko. Pravi, da več ne de šo lovit veverice. Ogenj. V Korovcih je zgorela domačija krčmara Vogrinčič Alojzija. Zgoreli so tüdi vsi pridelki. — V Vaneči je gorelo pri Kollarovih. Plamen je vničo na hiši streho. — Gančani. Pisali smo, da je mlatilnica Žalig Ivani odtrgala roko. Sirmak je bio v špitali, a pomagati njemi neso mogli. Dobo je zagiftanje krvi i za nekaj dni je vmro. ZA NEDELO. Po Risalaj deseta. Evang. sv. Lukača v 18. tali. V onom vremeni : Pravo je Jezuš nekim, ki so se v sebi vüpali kak Pravični, i drüge so zametavali, priliko eto : Dva človeka sta gori Šla v cerkev, ka bi molila ; eden farizeuš i te drügi publikanuš. Farizeuš stoječi je etak v sebi molo : Bog, hvalo ti davam, ka sem ne, kak drügi lüdjé, zgrablivi, krivični, lotri, kak je i ete publikánuš. Postim se dvakrat v tedni, desetino davam od vsega, ka ladam. I publikanuš ozdaleč stoječi, ne je šteo niti oči na nebo podignoti ; nego se je bio v prsi svoje, govoreči : Bog, bojdi milostiven meni grešniki. Velim vam, doli je šo ete spravičeni v hižo svojo bole od onoga : ar vsaki, ki se zvisi, ponizi se; i ki se ponizi, zvisi se. Razgled po domovini. Krava bujla 9 letnoga dečka. 9 letni Josip Tomič, sin posestnika iz Bizeka pri Stenjevci poleg Zagreba, je v nedelo popoldnevi gnao domačo kravo napajat k stüdenci. Dečko se je najhitrej šteo nekelko špilati i si je zadrgno okoli tela vajat, štera je bila kravi privezana okoli šinjeka. Naednok pa se je krava zosagala i se spüstila v divji beg. Mali je nekaj časa bežao za njov. Taki so ga zapüstile moči i spadno na zemlo. Krava ga je vlekla za sebov šče dober eden kilometer, dokeč ne pribežala do ednoga hrasta, okoli šteroga je začnola letati. Dečko se je pri tom opletao kre dreve i pri tom se njemi je potro prsni koš. Kda so pribežali kmetje, da bi ga rešili, je bio že mrtev. 24 vür je sedela na vreči. Iz Bjelovara poročajo od zanimivoga slüčaja, ki jasno kaže, kak so nešterni šče praznoverni. Po Bjelovari je hodila nekša Ciganka i se izdala za čarovnico. Prišla je tüdi k nekšoj gospe i njoj vganila, da nema sreče v penezaj. Ali ona (Ciganka) njoj bi pomogla, da bi z lehka prišla do lepoga imetja. Pravla je, naj njoj izroči vse peneze, ka ma doma. Te penez naj da v vrečo, na šteroj pa more sedeti 24 vür i potom bo telko penez, da bo joj. Gospa njoj je resan prinesla 2000 Din., štere je pa ciganka spravila v svoj žep, v vreče je pa djala papir i odišla. Ciganka se je oglasila v več mestaj i skoro Povsedi so njoj Vervali i tüdi sedeli na vrečaj. V ednom dnevi je znorila na te način, v kelko je znano, okoli 10.000 D. 100 letnica velkoga slovenskoga pisatela. V nedelo se je prestavlao v Velikih Laščah 100 letnica rojstva velkoga slovenskoga pisatela Levstik Franca. Levstik je bio v tistom časi eden prvih. Postavo je fundament novejšemi slovenskomi slovstvi. Grozen ogenj. V pondelek je divjao v Špeharjih grozen ogenj, ki je vničo 10 gospodarom vse, ka so meli. Goreti je začnolo opoldne. Zavolo pomenkanja vode je bilo gašenje skoro popolnoma onemogočeno. Tragedija mlade nezakonske matere. Komaj 19 let stara M. D. iz Predvora pri Kranji edina hči lastnice maloga posestva blüzi loga, je porodila preminoči mesec žensko dete. Oča je nekši hlapec iz Predvora, ki je doma v Poljanskoj dolini. Mladenka, ki je bila oslüžbena v žagi pri industrijci g. Dolenci, je nosečnost na vse načine prikrivala. Na den poroda je bila sama doma. Mlada mati je nesla po porodi dete, štero je zavija v papir, kakših 400 m. daleč v log, skopala je tam jamo i položila v njo 4 NOVINE 2 augusta 1931. telo. Lüdje so opazili, da dekla ne več v blagoslovlenom stanji i so jo začnoli spitavati, kde ma dete. Orožnikom, ki so za zadevo doznali, se je posrečilo zadevo razkriti. Mladenka je priznala, da je zakopala dete, štero se porodilo po njenoj izjavi mrtvo. Orožniki so dete odkopali i odnesli v mrtvašnico, kde so ugotovili, da se je dete živo narodilo, mogoče pa da je dete izkrvavelo, gda je mlada mati med teškimi bolečinami onezvestila, zato so jo püstili na slobodo. Grozna smrt delavca. V skladišči šteinkola, drv i vogelja tvrdke J. Pogačnik v Ljubljani, se je v pondelek pripetila smrtna nesreča, štere žrtev je postao tam zaposleni Jüri Rezar. Ponesrečenec je rezao na cirkularki bükova drva. Med rezanjom se je prigno, da bi si nekaj popravo, a gda se šteo zvednačiti, je postalo njemi slabo i spadno je na sredo med cirkularko, štera njemi je prezala na šinjeki glavno žilo. Taki so njemi priskočili na pomoč drügi delavci, ali bilo je že prekesno. Iz rane je šprickala krv v takšoj naglošči, da je v par minutaj postao mrtev. Auto pod vlakom. V neposrednoj bližini varaša Užice se je zgodila v pondelek popoldne hüda avtomobilska nesreča. Trgovec Milan Petrovič se je s svojim prijatelom Jovanom Grgičom pelao na izlet. Pri prehodi prek železniške proge ne opazo prihajajočega vlaka i je zavozo naravnost v lokomotivo. Avto se je popunoma razbio, oba izletnika pa sta dobila preci hüde poškodbe. Petroviča so mogli prepelati v špitao. Iz sveta. Zdavanje na romunskom dvori. Med velkimi slovestmi je bila v Bukarešti zdana princeza Ileana, sestra naše kraljice Marije z nadvojvodom Antonom Habsburškim. Pri zdavanji je bila navzoča tüdi Njen. Vel. kraljica Marija. Letalska nesreča. Na zemlo je prileto zrakoplov, ki je vozo med Bukareštov. Carigradom. Bujtih je 6 potnikov. Nesreča dveh püšpekov. V Firanci sta šla prek ceste püšpek iz Trevize i nadpüšpek iz Belluna. Pri tom se je v njiva zaleto eden automobil i je oba močno rano. Boj proti cerkvi v Mehiki. V Veracruzi je prišlo do velkih nemirov proti katoličanom. V ednom dnevi so bile razbite 4 cerkve. Grozne povodni na Kitajskom. Velki nalivi zadnjih dni so povzročili grozne poplave, kakših ne pomnijo že desetletja. Vodovje je povzročilo povsedi velko škodo, med drügim se je porüšilo do 4000 hiš. Najmenje 10.000 lüdi je brezi strehe. Nešterni kraji v varaši Nanking so več metrov globoko pod vodov. Slične elementarne neprilike ogrožajo tüdi drüge kraje v dolini Yangetse. Velki ogen na Semmeringi. V borovih gozdovih v bližini, Saubersdorfa na Semmeringi je v noči od Sobote na nedelo vünvdaro ogen, ki je zavzeo velki obseg. Dozdaj je vničenih mnogo hektarov najlepšoga loga. Ogen ešče trpi, ar so reševalna dela preveč otežkočena zavolo hribovitosti terena i pomenkanje vode. 18 mesecov mučanje njemi je rešilo živlenje „Times“ poročajo iz Melbournea o čüdnom slučaji 18 mesečnoga mučanja. Nekši Ernest Gordon Blair je trpo na tuberkulozi v grli, ki jo je dobo v svetovnoj vojni. Zdravniki so že skoro obüpali nad njim, vendar so njemi to zadnjo nado ponüdili šče edno zdravilo. Za nedoločeni čas so njemi prepovedali ne samo kajenje, nego tüdi govorenje. Blair se je podao tem ostrim predpisom i 18 mesecov ne spregovoro niedne reči. Te dni so njemi zdravniki znova dovolili gučanje i njeni zednim povedali, da je povsem zdrav. Slučaj je zbüdo v zdravniških krogaj veliko zanimanje. Strašna smrt dveh nün. Iz Bukarešta poročajo od strašne usode, ki je zadela dve nüne, šterive sta odskočile iz Rusije v Romunijo. Na podlagi sporazuma med Rusijov i Romunijov so rumunske oblasti izročile begunskoj ruskoj obmejnoj straži, da je naj spravijo v domovino. Rusi so naložili nüne na hajov, šteri bi mogeo odpelati prek Dnjepra Sredi reke pa so ruski vojaki napravili ogenj i je zežgali. Romuni so mogli prizor mirno gledati i ne so smeli, nikaj napraviti. Najvekši pes na sveti. 25. julija so v Parizi otvorili mednarodno razstavo psov, kde so bili razstavleni Vnogi primeri, ki nemajo para. Poglavitna atrakcija razstave je velikanski bernhardinec, ki vaga 103 kg. Posvečüj Gospodov den! Angleški zakon prepovedüje po nedelaj opravlati vsakovrstno trgovsko Poslüvanje, pa tüdi zabavišča, kak gledališča, kinematografi itd., morejo biti zapreta. V zadnjih letaj so te zakon ne držali več za važnost posebno kinematografi. To je izkoristila londonska stenotipistka miss Orpenova, ki je vložila ovadbo proti štiram kinematografom, ki so zakon prekršili 25 krat, a za to ovadbo je zahtevala 25.000 funtov šterlingov na „nagradaj“, štero more po zakoni iz 1. 1781. toženec za vsakši primer kršenja plačati ovaditeli. Sodniki so ugotovili, da so vsi štirje kinematografi last ednoga i istoga koncerna i so priznali stenotipistki samo poldrügi miljon nagrade v naših penezaj. Razsodba je zbüdila velko senzacijo. Obsojeni lastniki so napravili priziv proti tomi deli. Zdravnik v gorečoj obleki. Izredno junaštvo i požrtvovalnost je pokazao bratistavski doktor Julij Czukor, ki je šteo izvršiti lehko operacijo na mandulaj ednoga deteta. Med operacijov se njemi je vužgala obleka od špiritusa, na šterom je prekühavao svojo šker. Naednok je postao celi v plameni. Da ne bi ogrožao deteta, ki je ležao na operacijskom stoli, je zbežao z gorečov oblekov v drügo hišo, gde je bila žena. Taki je ženi dao šker, da naj nadaljüje operacijo. Žena je preskrbela, da je prišeo nekši njegov prijateo, šteri je operacijo opravo. Junaškoga zdravnika pa so pripelali smrtno nevarno požganoga v bolnico, gde se med groznimi opeklinami bori z živlenjom i smrtjov. Obešeni maček. Sodnik v Souptmaptoni je kaznüvao morilca, ki najhitrej ne bi prišeo na zatožno klop na celini. Angleži pa majo jako ostre postave za varstvo živali. Posestnik Thomas Highton je meo jako prilüblenoga mačka. Ednok se je pritepo v hišo eden tüji maček i je nesmileno stukeo domačega. Gospodar, ki je pribežao na pomoč svojemi krvavečemi mački, je zgrabo razbojniškoga mačka i ga Obeso na bükev v svojem ogradi. Stražnik, ki je šo mimo, pa je čüo, kak se je mantrao maček; pravo je Hightoni, da ne sme mantrati živali. Čemeren kmet je odgovoro, da maček ne vreden drüge smrti. Stražnik je nato dol strelo na pol mrtvoga mačka, da bi končao njegovo trplenje. Ovado je Hightona i je bio zavolo toga obsojeni na 10 funtov šterlingov ali pa šest tjednov zapora. 2. augusta 1931. NOVINE 5 Deteča postela v plameni. V vesi Molin v bližini Kikinde se je te dni ponoči pripeto grozen dogodek, šteri bi lehko povzročo težke posledice. Pred nekaj leti se je posestnik Josip Haberkorn oženo z nekšov kmečkov deklov. V začetki je bio zakon srečen, Počasi pa so se začnola pojavlati med zakoncoma vsikdar vekša štükanja, ki so vodila do teških prepirov. Te dni se je Haberkorn vgojdno rano odpelao na njivo. Ženo i deco je pa ne zbüdo. Žena se je naskori na to prebüdila i zaglednola v hiši velki dim. Hitro je gori skočila s postele i je vidla, da deteča posteo gori. Deco je hitro znosila vün i ogen srečno pogasila. Haberkorna so taki aretirali, ar sumijo, da je šteo spraviti deco i ženo na drügi svet, ka je pa boža vola ne püstila. AGRARNE ZADEVE Pojasnilo od sekanja v zadružnih šumaj. Naši člani so nas prosili, naj njim pojasnimo, kak mislimo to, ka do zadrugari sekali šume? To tak razmimo, ka vsi; ki se prijavijo, pridejo sekat. Sküpno je posekamo i sklademo, razvrsti mo pa vcenimo. To delo se zračuna v odplačilo küplenoga lesa. Kem več delavcov da što, tem menje penez de plačüvao za drva i les, štero küpi. S tem zadruga šče svojim siromaškim kotrigam dati poleg falejše cene drv i lesa tüdi nekaj zaslüžka. Potem so nas prosili pojasnila, či što ne more iti sekat ? Nepotrebno, ka bi vsaki šo, samo pri poslancaj mora to javiti, ka ne pošle delavca v šume, nego trbe njemi drva i les, pa te zadruga Pogodi drüge zadrugare mesto njega, ki do sekali. Ki ne de slüžo s sekanjom v šumi, ne bo vleko tüdi plače od dela. To vsaki razmi, zato dobi drva i les po znižanoj ceni kak je bilo objavleno, odračuna se njemi pa delo pri ceni, zato ka ga je ne vršo. Tretje pitanje so nam postavili, kak se to razmi, ka „drevo za drevo“ košta 25 Din ? To se tak razmi, ka debelo drevo i tenko vednako se računa, če mi vse prevzememo. Za tenki hrast damo 25 Din. pa za najdebelejšoga tüdi teliko. A ne tak, ka bi si što debele vöodebrao i dao za nje 25 Din. Edno za ova se razmi to. Kda de vse posekano i razvrščeno, drva posebi, kubiki posebi za blanje, štaflne, itd. stavbeni les posebi itd. te vcenimo vse tak, ka nepride več kak 25 Din. drevo za drevo. Če što ne bi kaj razmo ešče naj nas samo pita, pa njemi damo odgovor. Cena za veleposestniške šume i rok odplačüvanje. Po pravilniki zakona, šteri je že izišo, do se šume tüdi plačüvale na 20 let kak agrarna zemlja i fal de, ar do se 100 let stare šume računale 200 kratni stari čisti katastralni dohodek drügoga razreda šum za prvi razred šum. Ove šume pa niže tak kak pri agrarnoj zemli. Agrarni zakon Je objavlen v slovenskom „Službenom Listi“ tüdi. Če ga kotrige želejo za vsako občino meti, njim ga naročimo, naj se pri zadrugi javijo. Koštao bo par dinarov. Düh Števan, M Sobota. Knigo pristopnic je odneso Serec M. kolar v M. Soboti. Pri njem se naj javijo, ki ščejo k zadrugi pristopiti. Gospodarstvo. Brezplačne gozdne sadike za siromaške kmečke posestnike. Za pogozditev golosekov i zapüščenih zemlišč se bodo davale to jesen i na sprotoletje iz drž. gozdne drevesnice v Murskoj Soboti brezplačne gozdne sadike siromaškim, zaduženi ali od toče prizadetim kmečkim posestnikom. Upravičeni interesentje naj vložijo taki najkesnej do 10. augusta t. 1. nekolekovane prošnje naslovlene na šumarskoga referenta v Murskoj Soboti. V prošnjaj naj se navede sledeče: 1) Potrebno število, sadik, 2) vrsto, sadik, (na razpolago so : borove, smrekove, jelšove i akacijine sadike), 3) kak velka je ploskev, ki jo ščejo pogozditi, 4) kraj pogozdüvanja (parcela i davčna občina), 5) čas pogozdüvanja: ali jeseni ali spomladi (na težkih ilovnatih zamočvirjenih ali vodostojnih tleh je bolše saditi v jesen). Prvle pa kak napišemo prošnjo pomislimo na sledeče važne stvari : 1.) Kakše drevesne vrste najbole odgovarjajo zemlišči, ki ga ščemo pogozditi i 2) kelko sadik nücam o, da bomo zemlišče v celoti i dobro pogozdili. Prvo pitanje je pri naših talnih prilikaj bole težko kak si sami mislimo, a drügo pitanje, se prav lehko reši s priprostim ravnanjom. Borove sadike bomo sadili, na jako slabih tleh, ki so süšna, močno peščena i gramozna, na žutoj ilovici, ki pokriva zbit pesek i gramoz. Na vse gornje položaje naše Goričke spadne bor. Na golosekaj, to je na gozdnih zemliščaj, kde se je prvle vsikdar i nesmileno grablalo listje, je mogoči samo bor. Smreka se zadovoljüje na Gorič- kom samo z najbolšemi (humoznimi) gozdnimi zemlišči, takše so v grabaj, voskih dolinaj i v najbližnjoj okolici istih ino na zemliščih, kde se rado razpase kopinje i razni objestni plevel. Težka nižinska tla i gorički bregovje sühi položaji ne so za smreko. Akacija nam da hitro t dobro drevo samo na rahlih peščenih zemliščaj. Zmrantrana — peščena — ilovnata ali trda gramozna tla kak tüdi težka i vodostojna tla ne so za akacijo sposobna, pač pa se akacija zadovoli z najslabšimi zemlami, samo da so zadosta rahe i ne premokre. Čarno jalšo bomo sadili kre vode, na težkih, poplavnih, močvirnatih ali jako vlažnih tleh. Posebno v nižinaj je najbolša za naše male gozdne razmere čarna jalša. Borove sadike sadimo v odaljenosti eden meter sadiko od sadike (v kvadrat), teda nücamo za puno zasaditev zemlišča od ednoga katastralnoga plüga (=5755 m2 ali 0.58 ha) vsega največ 5755 sadik. Če par mamo na golosakaj že mestoma vreden naravni pomladek, vzememo potrebno število sadik tomi primerno menše. Smrekove sadike sadimo v odaljenosti 1 m. sadiko od sadike i 15 m. vrsto od vrste, teda nücamo na eden katastralni plüg 3.870 sadik. Akacijova 1 jalšove sadike sadimo v odaljenosti l.5 m. sadiko od sadike, teda nücamo za eden katastralni plüg 2.580 sadik. Akacija naj se sadi samo kak čisti nasad. Za gozdno strokovne nasvete naj se posestniki obračajo na sresko na- čelstvo v M. Soboti, soba. št 4. Posestniki naj hitro vložijo prošnje za brezplačne sadike, ar je zadnji termin samo do 10. avgusta t. l. SPORT. Nogometne tekme dijakov. Predzadnjo nedelo so v D.Lendavi igrali lendavski dijaki proti beltinskim. Zmagali so lendavski. — Preminočo nedelo se je vršila v Soboti tekma med sobočkimi i beltlnskimi dijaki. Zmagali so Sobočanci. — Dnes dne 2. augusta popoldnevi de v Beltincih tekma med beltinskimi i sobočkimi dijaki. — Za nogometne tekme kažejo dijaki preci zanimanja. Pošta uredništva. Farkaš K. Hotiza. Le pošli še kaj: — L. H. Gančani. Takših spisov nemremo objaviti, ar bi nas lehko tožili. ZABELO dobilo vsikdar najugodneje v trgovini F. SENČAR LJUTOMER. 6 NOVINE 2. augusta 1931. Za naše male. Nova meša. Smo s kamenčki se igrali, tüdi kolo smo plesali. Zvedili smo veseli glas, da de nova meša pri nas. Vokrog smo taki stopili, se urno posvetovali. Nemudoma smo sklenoli, da bomo k novoj meši šli. Tam v cerkvi bomo videli velki zbor dühovnikov, v sredi pa novom ešnika v daritev zatoplenoga. Cérkev lepo okrašena, s cvetlicami ozalšana lüdje lepo oblečeni od radosti navdihnjeni. Gospoda novomešnika, prisrčno prosimo za dar za sveti boži blagoslov i za lepo podobico. Prisrčno se zahvalimo, za naklonjeni nam dar, v spomin si ga ohranimo, dokeč na zemli živimo. ŠTEFAN BEJEK. Prišla bo k nam jesen ! Kak dolgo teče dan za dnem da pride to poletje, potem pa človek čaka že dobrotnico jesen. Dobrote vse delila bo, ki dal nam jih je Bog. Kaj človek seja in Sadi, vse to v jesen dobi. Se vsako drevo pripogiba pod težo svojega sadit vse to je Bog ustvaril, človeškemu rodu. Zato se meni luštno zdi, ko pride k nam jesen takrat po gorah zagrmi, ker tudi v bratvo se mudi. Takrat vesel je človek vsak, ker vidi polno klet raduje se on nad darovi, ki božja roka jih deli. Nebó večkrat stemni se s črnimi oblaki nato pa božja rosa gre ki manjkala je prej. Zahvaljen bodi večni Bog, ki stvaril si tako, da jeseni zbiramo, kar po zimi rabimo. FARKAŠ KATICA, Hotiza. Joško Maučec, stud. phil. Dijaško polje. ӀӀl. kongres slovanske katoliške akademske mladine v Bratislavi. Strašna Svetovna morija je do dna pretresla evropske narode, razbila rane moderne družbe, pokazala absurdnost oborožene narodne mržnje. Mogočne države so razpadle, starodavni vladarski prestoli so se zrušili. Svetovna vojna je bistveno spremenila obličje Evrope, bistveno je premenjen politični, kulturni in religiozni faktor, ki more bistveno uplivati na verski in kulturni razvoj Evrope. Svetovna vojna ni rodila samo novih držav, temveč tudi novega duha, slovanskega duha, to predvsem čuti slov. kat. akademska mladina. Akademska mladina katoliških slovanskih narodov, zbrana na III. kongresu v Bratislavi (Požunu) v dnevih od 3.12. julija 1931. je z mladostnim zanosom dvignila prapor slovanske vzajemnosti, slovanskega du- ha i ga letos prinesla v slovaško prestolnico, Odkod je vzniklo novo slovansko gibanje katoliške akademske mladine, kje se je začelo ? Novo slovansko gibanje je vzniklo med prvo generacijo slovanske mladine, ki se je izobraževala pod svobodnim solncem mladih slovanskih držav, med mladino, ki je še slišala poslednje odmeve slovanske romantike. Pri tej mladini odmeva sedaj najgloblje kile po verski in socialni obnovi. In to je tudi tista mladina, iz katere se je rodila ideja ciril-metodijska kot vodilna ideja slovanskega katoličanstva. Ta mladina pozna zgodovino narodov in ve, da sta velika sinova krščanskega Orienta v dobi bizantinskega imperializma in separatizma ostala verna predstavnika vesoljne cerkvene edinosti. S svetniškim hervizmom sta dvignila prapor univerzalne krščanske edinosti v dobi, ko je v njuni bizantinski domovini pod vodstvom oholega Fotija dozoreval cerkveni razkol in ko so srednjeveški zap. narodi v svoji egoistični težnji ovirali katoliški univerzalizem Petrovega prestola. V dobi, ko so ponosni Bizantinci prezirali manj kulturne narode, sta se sv. Ciril in Metod žrtvovala za prezirane in teptane Slovane; Kristusovo blagovest sta oznanjala v čistem slovanskem jeziku, liturgijo sta prevedla na Slovanski jezik, da bi mogli najnižji slovanski sloji postati deležni vseh dobrot krščanske kulture. S heroizmom nevoljne krščanske edinosti med vzhodom in zapadom, s heroizmom mednarodne univerzalnosti, ki ne pozna razlike med narodi, sta spajala heroizem krščanske dempkratičnosti, krščansko socialno univerzalnost, ki ne pozna prepadov med sloji in stanovi. Pred 14. dnevi se je vršil tretji kongres prenovljene katoliške slovanske vzajemnosti. To ni bil hrupni kongres velikih množic, temveč resen zbor zbranih slovanskih delegatov, glasnikov nove dobe, graditeljev nove slovanske občestvenosti. To je bil historično odločilni zbor, kjer se bo izgradila in izoblikovala nova trajna slovanska skupnost. To ni vnanja manifestacija, temveč resen poučni tečaj nove slovanske ideologije. Slovanska akademska mladina ! Tvoja doba je doba največjih katastrof- nesreč, kar jih je kdaj doživela človeška zgodovina, doba, ko se človeštvu majejo tla pod nogami in ko se trudne oči obračajo za rešilnimi zvezdami, doba, ko se v groznih mukah preraja ogromna Rusija tja do Tihega Oceana, doba, ko veliki rimski duhovnik kliče dan z dnevom : „Odrešenik sveta, reši Rusijo!“ * SKAD „Zavednost“ priredi v četrtek dne 6. avgusta dvodneven pešizlet po Goričkem. Zbirališče ob 8 uri pri ledavskem mostu v Murski Soboti (Lendavska cesta). Udeležba naj bo čimvečja. Prinesite seboj tamburice in mnogo veselja. V slučaju slabega vremena se izlet preloži za en dan. Pošta upravništva. Rac Ludovik ChrentlenVille. Plačali ste 21 Din. 80 p. Dužni ste ešče 56 Din. 20 p. — Lenarčič Alojz je plačao 43 Din. 20 par, dužen ešče 34 Din. 80 p. Šinko Marija, Premonte. Na prišestno leto naprejplačano 6 Din. 30 par. Andrejek, Jožef, Honligny p. Mont-cornet. Za Trdkovo stavili Novine i je pošilamo v Francijo. Za letos je ešče 24 Din. 50 p. duga. 2. augusta 1931. NOVINE 7 MARA PAVlČ : PRAVICA i USMILJENE Prevod iz hrvaščine. — Čakajta vendar, da se malo odpočineta od te poti. — To se razmi — odgovori Dragec — nekaj dni ostaneva doma. Emil je obtihno. Vsi so opazili, da se je tisto Čisto veselje razpršilo. Znali so, da njemi ne žao za peneze, nego njemi je hüdo pri srci, ar bo mogeo ostati znova sam. Kda njemi je Greta po stokrat pravla, da bo skozi celo leto pri njem, zato jo naj püsti za teh štirinajst dni, se je tüdi on pomiro. XV. Zmaga usmiljenja. Sredi julija sta odpotüvala v Francijo. Z njima je Šla tüdi Nela. Ona je vživala na krasnom potüvanji, Greta i Dragec pa kak da nebi nikaj videla. Bila sta oba mučečiva i resniva, mantrala jiva je skrb : „Ali ga najdeta živoga? Kak jiva sprejme? Ali se omehči ?“ Dragec je celi den prebirao rožni venec, a vedno so se premikale tüdi Gretine vüstnice. Po kratkoj poti so zavili prek Milana i Dižona najprvle v Pariz, ar je bio ravno Pariz cil njihovoga potüvanja. Na tretji den popoldnevi so prišli v Dižon. Vlak je preci dugo stao, zavolo toga so izstopili, da bi se nekelko sprehodili i se navžili zraka. — Dragec — je pitala v skrbeh Greta — ali nas bo tvoj prijatel čakao v Parizi ? — Jaz sem njemi pisao. Že predvčeraj je mogeo dobiti pismo. — Če nas ne bode čakao? — Potom idemo naravnost v bolnico sv. Jožefa. A znam, da nas bo Nikolaj čakao. Proso sem ga, a prijatela sva že iz gimnazije. — On nam naj leži pove, ali je prikladno, da idemo taki v bolnico, ali da nekelko počakamo. Neso se dugo sprehajali, kda je privozo tüdi vlak iz Pariza. Zanimivo je bilo ogledüvati si pisani svet pred izhodom. Naednok so prinesli nekšega moža iz voza. Roke so njemi visele kak mrtveci. Okoli njega se je zbralo vnogo lüdi. V skrbeh so zmajüvali z glavami. Odnesli so ga v čakalnico i so ga položili na klop. Dragec je mislo, da se je v vlaki zgodila kakša nesreča i je pospitavao nekšega moža, ki je stao v bližini. — Gospod, ka se je pripetilo ? — Hm, te siromak je v vlaki mro. — Mro? A ka njemi je bilo ? — Što zna. Pravijo, da je bio v Parizi v nekšoj bolnici. — V Parizi ? Kama pa se je pelao ? — Što zna? Lüdje, ki z njim potüjejo iz Pariza, pravijo, da med potjov celi čas ne spregovoro niti reči. — Ne gučao — se je vmešao zdaj tüdi drügi človek, ki je stao pri Dragoči — a celi čas je ječao, tak da smo ga vsi pomilüvali. — Ka njemi je bilo? — Što zna ? — Ali pa je zaistino mro ? — Naednok je prenehao z ječanjom. Kda smo ga poglednoli, je bio že mrtev. — Ne mrtev, ne mrtev — pravi nekši potnik, ki je čüo, od koga so si gučali. Drageca je spreleto mraz. Brez obotavljanja se je začno rivati skoz vnožice, ki je zaprla vhod v čakalnico. Ne se obrno niti proti Greti i Neli, ki sta začüdeno gledale za njim. — Jaz sem dühovnik ! Jaz sem dühovnik ! — je kričao i se porivao naprej. Vnožica je počasoma razišla. Med tem so prišli tüdi policaji i so zaprli vrata, da lüdje ne bi vdrli v čakalnico, dokeč ne pride voz, da siromaka prepelajo v bolnico. — Püstite me ! Püstite ! — je razburjeno gučao Dragec — jaz sem dühovnik. Policaj ga najprvle premeri od pete do glave, potom nekaj zamrmra i ga püsti notri. Na klopi je ležao človek — v kolo zavito okostje. Vüsta je meo odpreta, hlastno je srkao zrak, prsi so se zdigavale nepravilno i slabo. Dragec pristopi. — K sebi je prišeo — je zašepetao mož, ki je stao nesrečniki. —A ka njemi je ? — Süšica. Vidite, kak izgleda. Vidi se mi, da ne dočaka voza. — A kde je bio dozdaj ? — V bolnici sv. Jožefa v Parizi. Dragec je prestrašeno pogledno i nato se približa k nesrečniki. V kmičninih, napol steklenih očaj je še bilo nekaj živlenja. Dragec se nagne nad njega. — Prijatel, kak se počütite? — zašepeče v francozkom jeziki. Betežnik ne odgovori nikaj, samo v očaj njemi je nekaj zatritalo. Dragec ga je nekaj časa tiho opazüvao. Čülo se je betežnikovo težko zdihavanje i hropenje v prsaj. — Ali želite kaj ? — znova zašepeče Dragec. Betežnik s težkov mantrov obrne glavo. Videlo se je, da ne želi nikaj. Dragec se njemi je šče bole približao. — Dragi prijatel, zavüpajte se v Boga. Zdaj kak da bi oživelo mrtvo lice. Betežnik nagrbači čelo, stisne zobe i skrči zadüšeno i betežno : Pravica ! Drageca je nekaj smeknolo. Betežnik je to reč spregovoro v hrvaškom jeziki. Kak da bi ga vlekla nekša sila, spadne Dragec na kolena i obieee betežnikove noge. — Peter, lübi Peter — njemi strpeče glas — Pravica je dopunjena, Bog me pošila, da ti prinesem Usmiljenje. Betežnik ostro pogledne v Drageca. Što njemi to pravi v materinom jeziki ? Što ga zove po imeni ? — Brat Peter ! Bog na križ te prosi i roti, da ne zavržeš lübezni, štero ti ponüja. Betežnik se Stepe, šče ednok stisne zobe i zakriči : Pravica ! Čelo njemi oblije ledeni znoj. Drageca oblijejo skuze. — Dopunjeno je ! — je kričao Dragec — Bog na križi je plačao za tebe vse ! — Vse ? — skrči šče ednok betnžnik. — Vse, vse ! — je ponavlao za njim Dragec. Betežnik je nekaj časa ležao mirno, potom pa je začno iztegüvati roko proti Drageci. — Daj! Daj! — je gučao tiho, komaj razumlivo. Dragec je nekam nezavestno potegno iz žepa križec z odpüstki, ki ga je vsikdar noso s sebov. Betežnik pogledne v križec. — Glej, Bog, ki te lübi, ki te želi osrečiti, dragi Peter ! — je gučao Dragec celi genjeni. Betežniki so vüstnice trepetale. — Polübi Boga, brat Peter i njemi pravi, da tüdi ti Njega lübiš —j e šepetao Dragec i je položo križ na betežnikove vüstnice. Modre vüstnice so se šče ednok zgenole i se prikelile na križec. Iz betežnikovoga oke 8 NOVINE 2. augusta 1931. se je vtrgnola skuza i se je odkotala do Odrešenikovih presmeknjenih nog . . . Kda je prišeo reševalni voz, je bio betežnik že mrtev. Pri mrtveci je klečao Dragec ves bledi i je Bogi priporočao Petrovo düšo. Kda so se vrata čakalnice odprle, je prva prišla Greta, ki je vsa v skrbeh iskala Drageca. Prestrašila se je, kda ga je zaglednola na tleh pri mrtveci. Dragec stane, kda ga je poklicala i njoj da karto, štero je najšo v pokojnikovom žepi. — Peter ! — vzklikne Greta i spadne pri mrtveci na kolena. Vnožica je začüdeno strmela v njo i v Drageca, ali njiva ne sta vidla nikoga. Mrtvoga Petra so položili na voz i ga odpelali. * Kda je Dragec Greti i Neli najšo prenočišče, se je povrno v bolniško mrtvašnico, kde je pri pokoj- nom Petri ostao celo noč z rožnim vencom v roki. Tüdi Greta je na vsakši način štela ostati z njim, ali Dragec toga ne mogeo dopüstiti, ar je znao, kak je Greta nežna i občütliva. Med dvema svetečimi svečami je Peter ležao mirno i pokojno. Drageci se je videlo, da na njegovih modrih vüstnicaj, ki so bile stisnjene na küš, vidi odtis razpete Lübavi . . . Na drügo jütro so ga pokopali. Za trügov so šli Dragec, Greta i Nela. To je ne bio sprevod, nego sprevajanje, ki je nesrečnoga, zmantranoga Petra sprevodilo v večno domovino. Nekšo čüstvo blaženstva i miline je napunilo düše vseh. Kda so prve grüde vdarile po Petrovoj trügi se je Drageci i Gred videlo, da iz groba čüjeta reči : Usmiljenje ! Usmiljenje ! (Konec.) Tržne cene. Penezi : USA dolar Din. 55.80, Canadski dolar Din. 54.80, Austrijski šiling Din. 7.92, Francuski frank Din 2·18, Italijanska lira Din 2·90, Pengő Din 9.80, Uruguajski peso Din 28, Argentinski peso Din. 14. Živina: biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9. Zrnje : pšenica Din. 180, žito Din., 175, oves Din. 190, kukorca Din. 140, krumpli Din. 90, ajdina Din. 170, proso Din. 170 lenovo seme Din. 220, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 100, Oda se mlin zidani i s črepom pokriti novi od leta 1929.5 párov škeri; vodili i parni pogon. Poleg je hiša s 4 plügi zemle. Cena se poizve pri lastniki 3 ZORGER KAROL KRUPLIVNIK p. G. LENDAVA. Mizarje pozor ! Oda se po pokojnom IVANI BOT, mizarji v Nuršencih pri Ljutomeri vse mizarsko orodje z raznimi mizarskimi mašini z motorom i z lepim sühim trdim lesom. 3 Krčmarje ! Iz zdravstvenih pogledov odam gostilno v šteroj se letno stoči 120 do 140 hl vina, z mesarijov, trgovinov i trafikov — edina gostilna pri cerkvi. —Hiša je novo zidana i popunoma opremlena. Mimo vodi pot na prilübleno razgledno točko na severnoj držav noj meji. Gotovine trbe 150000 Din. Pojasnila dava vučitel Feliks Grӧgl pri Sv. Ruperti v Slov. goricaj. AMATERJE POZOR ! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HAHN IZIDOR-a M. Soboti. BS 7.7 HP s prikolicov električni posvet i hupa perfenten po ceni k odaji; Vzemem v račun solo motorgal MURSKA SOBOTA Šolska ul. 32. I. RUSANOV. 1 Dnes najfalejše posojilo ! Hranilnico i posojilnica v Kupšincih dava posojila na zadolžnice po 10% i obrestüje vloge po 8%. V občini HRASTJE MOTA se odata dve posestvi edno obsega 22 plügov, drügo pa 10 plügov, Pri obema je vse zidano i s črepom pokrito. Što Želej küpiti, naj se zglasi pri NEMEC ALOJZI na Moti. 2 MLINARJE POZOR ! MLINSKI KAMLI naravni i umetni ŠVICARSKA MLINSKA SVILA i vuneni pajtlni, REMENA za pogon, vosek za remena, GÜRTLNI, PEHARČKI, OMELA MLINSKI MAŠINJE fabrike Jos. PROKOP i drüge mlinske potrebščine dobite po najfalejšoj cehi pri : 1 BRCAR & Comp. Ljubljana Kolodvorska 35. Zahtevajte ponüdbe i cenike ! Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši intereš ??? Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe ? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo HRANILNICO i POSOJILNICO l BOGOJINI, štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8 9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i káže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig. Pridite i se osvedočite ! NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC