Bog vse vidi
Oče Marko so Sli nekpga (lne s sinom Jarnejčkom na pclje. Bilo je t jeseni. Solnee na nebn je še dopti toplo pjjajo in gorak vetere je pihal. Med potjo je začelo Jarnejčka ž^jati; obrne se k očetu ia reče: „011, oče, žeja me moril   PoglejJe kako so polne hruSke aa tem vrtn.   Bad bi jii pokusiL"
0 6e:   To ti rad verjamem, ali ta vrt nij Daš.
J&rnejček:   Jaz lehko preskoSim plot!
0 ie:   A kaj bi rekel gospodar tega vrta ?
Jarnejček:   Gotovo ga nij tukaj.   Jaz ne vidim nikogar na vrin?
Oče: Tako ti misliS, Ijubi JarnpjSek! Ali ae ve5, da je nekdo, ki zmirom in povsod pazi na nas, ter nas kazmije. kadar kaj taeega storimo, kar je greh.  A sadje iz tujega vrta jemati brez dovoljenja, to je tatvina i& je greh.
150
J&rnejSek:   A kdo lji najn videl, (jnbi ode!
Oče: Tisti, jd vse vicli iii slifi, ki pozaa n&še misU in oam vidi t srci a to je Bog.
Jarnejček; Pr»v goforite, Ijubi oče! Nijsem mislil nat«. — V tem se prihliia stsr (Uoiek, ki je ležal pod drevesom na vrtu in jima reče izz* plota:
»Zahvali Boga, ]jnbo dete, da ti oče nijso pnatili na vrt. Rarao pod tem drevesom sem nastavil paat za tatove; padcl bi bU yanjo, Tjel bi se bil za noge ter bi bil ves čas svojega življenja hroca. Nu, ubogal si dobrega očeta ter si pokazal s tem, da ai dober in ub6gljiv otrok, zatorej ti hofiem dati sadja, katerega toliko želiš,"
Pri teh besedah otide moi, a kmalu se vme in prinese Jarnejčku polno perišče lepih so&atii hrušek.
0^8 80 hoteli dobremu človeku bruške plafiati, ali požteni starček nij hotel plačila, rekoč: npri Bogu so polne roke, on rai jih bode plafial, ki nikomnr dolžen ne ostane." Oba se požtenemu stsrikn lepo zalvalita. Ko otideta dalje, reCe Jaraejfek ofetu:   rTo je plemeaita duša, ta starček!"
Oče: Bes je. Ijubi moj JarnejSek! On dobro zna, da to, kar je pošteno je tudi Bogu ljubo in drago, on ve, daBog V9e dobro plaSuje in vse hudo kazuHJe, da brez volje božje ne moremo nikamor.
JarnejCe.k: Pcvejte ini, Ijabi oče, kako bi me bil Bog kaznoval, ako bi bil hrrške ukradel ?
Oče:   Povedal ti je starček. kaj te je prieakovalo.
JarnejiSek: To Terjamein, da bi se bfl Tjel ? železno past ali Bog pasti nij nastaTiL
Ože: Dobro si povedal, Ijmbi JamejSek! Ali T&li, da brez volje božje se flič ne zgodi Da svetti. Ysemogočm Bog n%6 tako n&redi, da vpak pošten in dober človek dohi plafiilo za svoja dobra dela. a hndobni je kaznoran za svoja z]a dela. Naj ti poveni. kar sem sam videl v mladosti in Gesar ne pozabim ves čas svojega življeoja.
Jamejček: Oj, kako srejen sem danes. ljnbi oče! Z Tami sem užival prijetnost in slast aar&ve, sprehajajoč se po zeleaem polii: žejo sem 8i »gasil s sladkim sadjem in iz vaših ust sem sližaj prijetnB in koristne nanke.
0 c e: Bil sem še otrok, kakor si zdaj ti. v hiši svojih dobrih sta-rigev. Jmeli smo dva soseda: Palifiarja in Seljaka. Paličar je imel sina Ivanka, a Seljak sina AndrejSkn. Pali&T i& Saljak sta iaiela vdik vrt bližn sroje hi^e. Ivanko je šel po vefkrat Da dan na srt svojega o6eta, in ker je bil predsen in hndoben d«Sek, mctal je kamen.ie pteko zida v sosedov vrt, ier nij pomislil nato, da bi lehko koga zadel in ranil. 08e so ga ve{krat opominjevali, da nai tega veS no stori; pretili so mu tadi s kainijo in ga so tndi kaznovali. ali hndobni banko nij maral za to. Na svojo lastao nesrečo nij hotel ta. otrok poslnSati dobresfa oSet*. Mckesa (ine otide I?anko zopet na vrt, nabere si kamenja in ga mečo preko zida na sosedov vrt.
Seljlk. nafi drngi sosed, bil je ravno ob tem i'as« v 3V0jem Trtu z nabito pnško; t!akaJ je na vrabee, ki mu so izjedali rnmeni1 vi^nje. Ž njim je bil tudi njegov sin Andrej&k, zel6 zanemarjen di>Jek, kar nij b3o 6ndo. ker se je sosed Suljik sploh niulo  brigal za svojega otroka, pušeajoe inu, da je
151
del&l vse po svojej volji. Po nakljufcji se zgodi. da nekdo soseda Seljaka pokliče v hišo. Sosed otide ter pusti pnSko na vrtn : vendar reče Se poprej Andrejčkn, da se naj puške ne dotakne. Andrejček si misli: tukaj nij noliene nevirnosti. prime za puško, oglednje jo od Tseh straai ter nategne petelina. V tem trenotku priloti oster kamen, ki ga je Ivanko zalučal z 6ne strdni» ter za4ene ubogega Andrejčka T desno oko. Andrejček zaTpije od boleSlne ter prestražen izpusti pnško. a v tem času se pnska sproži in strahorito p6či. Oj, ko bi bil slišal, dragi Jarnejček, rpitje in jok v prvem in drugem vrtu! Ivanko je tulil na ves glas s prestreljeno nogo, a Andrejček si je zatiskaj raabito io krvavo oko. Ivaako je ostal ves čas svojega življenja slep na jedno oko, a Andrejček je bil hrom ia jc moral ob bergljah boditi.
Jarnejfek:  Kako nesrečna sta Mla nboga dečka.  Zel6 se mi smilita!
O*e: Tudi meni se smilita; a vendar obižalujem še bolj ubogc BtariSe, ki so imeli tako razposajena in neposlušaa otroka. Ta žalostni prigodek je pa tndi oba clefka pobojjsal. SknSnja ju je učila, da nikjer ne smeta storiti nid hudega, naj bi bila tudi na samem. Gospod Bog čnje vedno in povsod nad nami ter kaznuje vsacega človeka po zaslužeDJi. ako tudi ne precej, gotovo pa pozneje, in fie tudi nn užč tukaj na tem sveta, a to gotovo na 6nem avetu. Spoznala sta otroka 7sled žalostnega prigodka, da je treba stariše apoštoTati, ubogati in paziti aa. ujihove opomine. Spoznala sta tudi, da je treba na Boga misliti in spolnovati njegove zapovedi.
Jarneji5ek: Previden hoCem biti in se čuvati vsake ncvarnosti. Ob-ljnbim Tam, ljubi oče, da nečem storiti nikoli nit hudega ter hočem imeti vedno ljubega Boga prcd ožmi. ki vse vidi in vse ve.
Tako se razgovarjaje, prižla sta dom6v, oba presrečna: sint ker je unel dobrega odeta, in oče, ker je imel tak6 posluSuega sina.                      I.T.