126
Listek.
Hercegovini govore" najlepše hrvaško narečje. — Naj omenimo še drobne knjižice, v kateri je Josip Zaruba v Osek u, zbral »Pjesme pu k ovni je Sok cevi č o Bosni« iz dobe okupacije leta 1878. — Za mladino hrvaško je Stjepan Vidmar iz nemščine prestavil pripovedki »M ar on s a Libanona« in »T a h k o Indijanac« ; zagrebški bo-goslovci so pohrvatili francosko pripovedko »Savijaj drvo dok je mlado« od Zenaide Fleuriotove; a Marija Fabkovička je v isti namen iz češčine prevedla ,,Pozdrave iz dubrave i polja", zbirko nežnih in poučnih povestij Vilme Sokolove. —¦ Učitelj Vje-koslav Kosčevič je napisal lepo raz,pravo .,0 reformi uzgoja"; učitelj Janko Tomic je izdal tretjo knjigo svojega ,.Sijela za zabavu i pouku", kateri je hrvaška Matica dosodila Draškovičevo nagrado, a kanonik Stjepan Kos je pohrvatil F. Traunerja spis: ,,N aj pog i bel jn i ji neprijatelj mladosti. Opomena za roditelje, učitelje i u z g o j i t e 1 j e". —¦ Hrvaškim mornarjem, ki se vozijo na Angleško, došli so dobro ,,En g lesko • h r v a t s k i razgovori", ki jih je ,,za svagdanju porabu" sestavil prof. Lochmer v Senji. — Času primerna je dra. J. Vrbaniča knjižica ,,St o je nov a c? Kruna ne forinta"; a koristne zlasti za preprosto ljudstvo sta knjigi ,,P o-ljedeljstvo najdi čniji zanat" Petra Tartaglie, ki jo je nagradila Matica Hrvaška, in ,,Zd r a v s t v e n o - ču d o r e d n e i zabavno - poučne črte" Fra Blaža Ikiča. — V Spletu se marljivo tiska hrvaški prevod ,,Dalmacije" iz velikega dela cesarjeviča Rudolfa. Dobro je, da prestavljalec popravlja, kar je nemški pisatelj napačnega napisal o hrvaški zgodovini. — Za poznavanje hrvaške minulosti sta zanimljivi razpravi ,,Kata-korabe u Jajcu" i ,.S t a r ob osa n s k i mramorovi", kateri je v posebnih knjižicah izdal dr. Truhelka v Sarajevu. — Takisto še imenitnejši so vseučiliškega profesorja dra. pl. Bresztyenszkega ,,P ra vn o - p o v j es t ni podatci o Turopolju", ki nam pojasnjujejo javno-pravni položaj te plemenite občine v hrvaškem Posavji. — Prijatelje literarne historije opozarjamo na zanimljivi in kritiški spis ,,P ri j e v o d na bele-tristika u Srba od god. '77 7— 1 847", ki jo je pisate'lj Nikola Andrič izdal v posebni knjižici. — Od mnogih šolskih knjig navajamo samd ,,Homerov rječnik za gimnazije" iz peresa neutrudnega našega rojaka profesorja Fr, Mama. — Prav tako utegne večje kroge zanimati ,,Empirična psihologija za šolsku i privatnu porabu", katero je spisal dr. Josip Posedel, profesor v Dubrovniku. — Končno nave-dimo še higijeniško knjižico ,,Voda u zdravlju", spisal Sisman Sojtori, da čitatelji vidijo, kako je na vsakem polji dovolj   književnih publikacij hrvaških.
Znameniti grobovi. Na Dunaji je umrl dne" 7. prosinca podpredsednik cesarske akademije, dvorni svetovalec prof. dr Jožef Štefan v 58. letu dobe svoje. Pokojnik se je porodil dne" 24. sušca 1835. ^b. v Šent Petru pri Celovci, prišel leta 1858. kot profesor na tedanjo veliko realko v dunajskem notranjem mestu in bil zajedno vseučiliški docent. Leta 1863. so ga imenovali za izrednega, tri leta pozneje za rednega profesorja na vseučilišči. Leta 1865. ga je izvolila cesarska akademija za svojega pravega člana, leta 1878. pa je bil imenovan za nje podpredsednika. Tudi sicer je bil dr. Štefan na odličnih mestih. Tako je leta 1883. predsedoval mednarodni znanstveni komisiji elek-triške razstave na Dunaji in leta 1885. mednarodni konferenciji za določitev normalnega tona. Leta 1876. —1877. je bil rektor dunajskega vseučilišča. — Po svojih mnogoštevilnih delih zlasti o razširjanji zvokii, o izračunjanji, polarizaciji in interferenciji svetlobe, o prevajanji toplote in zakonih magnetiških in elektriških sil si je pridobil svetovno ime. Omeniti pa je treba tudi njega slovenskega pisateljskega delovanja v »Vedeži«, »Slov. Bčeli«, »Slov. Glasniku« in »Novicah«, kjer je v mlajši dobi priobčeval izvirne in preložene pesmi ter poučne in  znanstvene spise.     Imenujemo sosebno sestavke   »Ono-
Listek.                                                                 127
gora in Črnogorci«   v   »Slov.   Bčeli«  leta   1852.,    »Tobak«   in   »Gozdi«   v   »Novicah«   leta 1854   in   »Številne znamenja in   sestave'1  v   »Glasnika«   leta   1858.
Dud b. prosinca t. 1. je umrl v Belem Gradu izza Vuka in Daničiča najboljši poznavalelj srbskega jezika Jovan Baškovič. Pokojnik se je porodil v Novem Sadu leta 1833. Prve šole je zvršil doma, v višjo gimnazijo pa je hodil v Karlovcih, Bu-dimu in Požunu. Dovršivši gimnazijske nauke, učil se je na Dunaj i poleg prava slovanske filologije, a učitelj mu je bil naš slavni Miklošič; no, največ mu je pripomoglo v poznavanji in učenji • srbskega jezika občevanje z Vukom. — Ker mu pravna nauka ni ugajala, dasi jo je zvršil, pustil jo je leta 1859. in se leta 1861. napotil v Srbijo, kjer je bil najprej učitelj na gimnaziji in potem profesor srbskega jezika na veliki šoli v Belem Gradu. Na njega mesto je prišel pozneje glasoviti Daničič, ker se je Boškovič leta 1871. vrnil v domovino; vlada srbska mu namreč ni bila prijazna. V Novem Sadu je prevzel uredništvo ,,Srpskoga Ljetopisa" in bil namestnik tajniku ,.Matice srpske". — Leta 1875. se je vrnil v Beli Grad ter bil imenovan za knjižničarja narodne knjižnice in čuvarja narodnega muzeja. — Ko je Daničič odšel v Zagreb, imenovali so ga zopet za profesorja srbskega jezika na visoki šoli, katero službo je opravljal vse do lani, ko je bil imenovan za ministra prosvete in cerkvenih stvarij. — Boškovič je napisal mnogo jezikoslovnih razprav, kakor: ,,Treba li književnici, da uče svoj jezik", „0 nepotrebnim tudjim rečima u srpskom jeziku", „0 staro-slovenskom jeziku", „0 sadašnjem stanju srpske gramatike", ,,Nauka o jeziku i njezin zadatak" i. dr. — Uredil je lepo število ,,Glasnika srpskog učenog družtva" in ,,Srpskog Ljetopisa", v katerem so lani začela izhajati njegova ,,Pisma o historiji srpske književnosti". Kot minister se je trudil sosebno mnogo,  da povzdigne šolstvo  v Srbiji,  ali prehitela  ga je nagla smrt.                      —o.
Dne" 12. prosinca t. 1. je vzela smrt Hrvatom akademiškega slikarja Ferdinanda Quiqnerza v najlepši dobi. — Pokojnik se je porodil v Budimu leta 1847. Zvršivši v Zagrebu gimnazijo, slušal je pravo, ali skoro je pustil pravne nauke in se posvetil jedino slikarstvu, s katerim se je bavil že od svoje mladosti. Bil je v Monako vem, v Benetkah, Florenci, Rimu in Napolji, ali to je bilo kratko časa, ker mu gmotni pomočki niso dopuščali, in takci se na žalost ni mogel popolnoma spopolniti v slikarski umetnosti. —-Predmete svojim slikam je jemal največ iz zgodovine, in tako so nastale slike: ,,Kronanje hrvaškega kralja Zvonimira", „Smrt Matije Gubca", ,,Nikola Zrinski navaljuje na Turke pri Sigetu", ,,Frankopan in Zrinski v temnici". — Vračujoč se iz Italije s svojih študij, šel je v Črno Goro, kjer je bil leto dnij dvorski slikar kneza Nikole, in od onod je ponesel lepih idej iz črnogorskega življenja za svoje slike. — Med drugimi so znane njegove podobe ,,Kraljevič Marko in njegov šareč", ,,Kosovska devojka", ,,Črnogorski goslar" in ,,Prihod Hrvatov na obalo Jadranskega morja". — Slikal je tudi na presno v glasoviti cerkvi Marije Bistrice in kolikor mi je znano, nekoliko slik v cerkvi na Po-lenščaki na Štajerskem. Pokojnik, dasi je bil darovit v kompoziciji, vender se v slikarski umetnosti ni mogel popolnoma  dovršiti.   —  Naj počiva v miru !                   —o.
Listnica. Gosp. M. V. v Z. Novi članek o ,,Tržačanu" je že postavljen, toda odložiti smo ga morali za prihodnjo številko. Prosimo Vas prijaznega potrpljenja! — Ogin. Jedno prihodnjič. — Naprednjak v Trstu. Z brezimnimi dopisniki se izvestno ne bodemo prepirali, nikar še o takih stvareh. — Lajoš. ,,Tovarnar" v tej obliki ni za nas, preuarejati ga pa tudi ne utegnemo. — Z. Humoreske še nismo prečitali; bržkone Vam povemo svoje misli o priliki pismeno. — p- O ledenih cveticah pač ni možno reči, da so lepe ,,kot čar smehljajočih se lic". Primera ,,srce — vrt1', na katerem cveto ,,upi in nade", zdi se nam vender že prenavadna. V 3. in 4. kitici pogrešamo notranje zveze. Morda  nam pošljete kaj  boljšega ;   oblika sicer ni  baš slaba.