delavska enotnost 7- 5. 1977 - ŠT. 18 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN Gl-AVNI UREDNIK: ODGOVORNI UREDNIK: vojko Černelč bojan Samarin Prvomajska čestitka tovarišu Titu prvomajskem prazniku v letu Titovih jubilejev je poslal Predsednik sveta zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak ovarišu Titu naslednjo čestitko: Dragi tovariš Tito, °b prvomajskih praznikih ti Pošiljam najprisrčnejše tovari-s*e pozdrave v imenu naših delavcev, sveta Zveze sindika-t0v in v svojem imenu. Kse letošnje leto delovno ludstvo Jugoslavije obnavlja ^oje misli ter se spominja Vsega, kar si storil za delavski raZred, narode in narodnosti nase samoupravne, sociali-sPcne in neuvrščene Jugosla-J]e! kakor tudi perspektiv, ki Sl Ph odprl. pra^11^ pričakujejo tudi ta Zarn- Pol™ ponosa, jjtJlCl ^sega, kar so pod tvo-n Vodstvom uresničili na Področjih povečane proi-rVodnje, življenjske ravni in jvijanja samoupravnih 'Socialističnih odnosov. To s^nenno rast revolucije Premijama iz leta v leto, od ega praznika do drugega. T ko a ^rVl mal slavimo v času, smo vse sile posvetili uva- janju zakona o združenem delu, tega za samoupravljanje izredno pomembnega dokumenta, s pomočjo katerega so delavski razred in delovni ljudje naredili nov odločilen korak na poti k popolnemu obvladovanju pogojev in rezultatov svojega dela. Zagotavljamo ti, dragi naš tovariš Tito, da bosta delavski razred in Zveza sindikatov Jugoslavije kot del fronte samoupravnih socialističnih sil, v letu tvojih in naših jubilejev vložila posebne napore v ustvarjanje pogojev za lepše in srečnejše življenje: v povečanje delovne produktivnosti, izboljšanje delovnih in življenjskih razmer ter življenjske ravni delavcev, razvijanje obrambnih sposobnosti ter krepitev enotnosti našega delavskega razreda, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti ter neuvrščenosti Jugoslavije. Predsednik Sveta ZSJ MIKA ŠPILJAK Letošnjega pohoda »Po poteh partizanske pa se bo letos udeležilo rekordno število ekip, Ljubljane«, ki bo v soboto, 7. maja se bo ude- saj je že doslej prijavljenih 154 moških in 22 ležilo več kot 80.000 občanov in mladine. Na ženskih ekip. Na štartu štafete zmage organi- pohodu pionirjev, ki je že bil minuli teden, je zatorji pričakujejo več kot 500 udeležencev, sodelovalo skoraj 20.000 učencev in učenk zelo dobra udeležba pa se obeta tudi v teku ljubljanskih osnovnih šol. Za manifestativni prijateljstva, kjer bodo sodelovale mestne množični pohod je doslej prijavljenih že več ekipe iz vse Evrope, kot 50.000 udeležencev, partizanskega marša V OKVIRU /. . .... Intervencije Dokler novinarjevo pero boža in gladi, je vse v najlepšem redu. In če je dovolj močan sijaj lakirane podobe, se kdaj pa kdaj kot odmev zasliši tudi pohvala za novinarjevo delo, čeprav še najpogosteje zatone v sivino pozabe, takoj ko »pristojni« samozadovoljno pokimajo z glavami. A bog ne daj, da novinar dregne v kak o'sir. Na mizi odgovornega urednika zapojejo telefoni. Od predsednika sindikalne organizacije in partijskega sekretarja do direktorja, od župana do sekretarja občinskega komiteja pa predsednika občinskega sindikalnega sveta, predsednika socialistične zveze in vseh drugih dejavnikov. Največkrat si kar podajajo slušalko. Saj ne, da bi zanikali konfliktnost situacije, bistvo intervencije je v naslednjem: zdaj, ko rešujemo zadevo, bi obravnavanje v javnosti bolj škodilo kot koristilo urejanju razmer; počakajte, zadržite članek! K temu seveda obvezno opozorilo, da je časnikar tudi družbenopolitični delavec in da zato ne sme s svojim pisanjem povzročati družbenopolitične škode, da je moralno in politično odgovoren za posledice, ki bodo nastale, če bo v javnosti obravnaval zadevo. Da, časnikar je res družbenopolitični delavec, moralno in politično odgovoren za svoje pisanje — toda to še zdaleč ne pomeni, da bi smel pisati o problemih in konfliktih, ki se porajajo v tej naši družbi, samo post festum, tedaj, ko so zadeve urejene in ko spet lahko samo lakira. Tedaj je lahko samo bolj ali manj spreten kronist, nikakor pa ne odgovoren družbenopolitični delavec, ki skupaj z drugimi delavci in soodgovorno posega v usmerjanje družbenih odnosov. In res je tudi, da prenekatero časnikarsko pero še vedno zanese in vodi senzacionalizem. Kot je po drugi strani bržčas res, da marsikdo še vedno jemlje bezanje v ta ali oni osir kot dreganje v njegov »podjetniški« ali »občinski fevd«. In da bi dobro izpolnili vsak svoj del družbenopolitične odgovornosti — ali se ne bi raje dogovorili, da bomo dali časnikarju vse potrebne informacije, mu pomagali osvetliti vzroke, ozadja in možne rešitve konfliktov, da torej usmerjamo njegovo pero, ne pa da z intervencijo poskušamo izsiliti njegov molk. Za tole gre: Pred dnevi je eden naših časnikarjev dregnil v enega takšnih osirjev v eni od ljubljanskih občin. In seveda — spet so zapeli telefoni. Tovariš predsednik sindikata pa je takole utemeljil svojo intervencijo: »Ja, če bi pisali pred dvema mesecema, tedaj bi nam pomagali. Zdaj pa se morate zavedati svoje moralnopolitične odgovornosti...« Ja, tovariš predsednik, zakaj pa pred dvema mesecema nisi dvignil telefonske slušalke? BOJAN SAMARIN »Naše ljudstvo z zaupanjem zre v prihodnost...« Tito praznoval 1. maj na Joštu nad Kranjem _ ittienl?'?^’ tovar>š Tito, da ti VenijP v avskega razreda Sh dejJ , 2el|m srečen 1. maj,« Hepuhi”fz ^arb°rič, predsedn Pri Kra Skega sveta ZSS na Brc stathiiL^ ^er so se zbral' Prel tali nreH' Sl.oven'je, da bi čest Praznjk ^ebn'ku Titu za letošr Pri Krkrab'. sl°vesnosti na Brd v°ru c n-U 'n sProščenem razge "o j e predsednik Tito z it ^aniii31!,' Speljal na Jošt p diu a’ kler so tudi letos prire delavCi i°maisko praznovanj 'ektivn kraniskih delovnih kc sPretnijai-^3 J°štu> kamor s njego^ Predsednika Tita i Karvjeij S0Progo tudi Edvar ^aighir2 in6"?-,PePco^ Scr8< oance p Lidija Šentjur !n lyan v^PT’ Prane Leskoše kranjske J^ek ter Predstavni! >ranih °bflne- je blizu 15.00 'ranih v°jce delavc njihov J^CV n , *** ^^dnik^TuT0 P°Zdra' P0 n t?rjaEržpdravn’b besedah Vi rega sv na’predsednika obči TUlturnemta ZSS Kranj in • °dzviiSporedu se Je tova g'm spre/ Prešnj' 'n med di »Zah 8 VOril: !0varišiV2a aiem se vam, dr; d f č"ti,ni 0 prisrčn<> proslav e avskep-, V niei duha naše 6 razreda, ki ustvai socialistični družbeni sistem. V dolgih letih boja nismo izgubili vere, da bomo nekoč slavili 1. maj tako, kakor ga slavimo zdaj. Žal mnogih borcev, mnogih najboljših tovarišev, ki so dali 'življenje za svobodo in socializem, predvsem v NOB, zdaj ni med nami. Tovariši, čaka nas, posebno delavski razred, še naporno delo. Zdaj imamo že čudovita nova mesta, nove sodobne tovarne. Naše ljudstvo z zaupanjem zre v prihodnost. Z vso vztrajnostjo moramo nadaljevati naše delo. Verujemo predvsem v naš mladi rod, na katerega smo ponosni. Mladina se mora zavedati, da so naši narodi strahotno trpeli, preden smo dosegli vse to, kar imamo zdaj. Mladi ljudje morajo ceniti boj svojih prednikov. Danes morda še nimamo vsega, kar bi radi imeli. Naša produktivnost še ni zadovoljiva. Toda ni več daleč dan, ko bodo naš delavski razred in delovni ljudje deležni vsega, kar zaslužijo. Tovariši, želim vam vesel 1. maj in nadaljnjih velikih uspehov pri nadaljnjem delu.« Predsednik Tito pa se je v prazničnih dneh ustavil ob še enem svetlem mejniku. Naredil je izlet v vas Dražgoše, kjer si je ogledal spomenik zgodovinske dražgoške bitke v zimi 1941—1942. Predsednika Tita in njegovo spremstvo so v Dražgošah pozdravili med drugimi tudi preživeli borci dražgoške bitke, med njimi Milan Žakelj, ki je tovarišu Titu opisal takratne dogodke. »Dražgoše so bile nekoč stara vas, hiše so bile slabe, a v vsaki hiši smo se med nemškim obleganjem utrdili. Povsod smo postavili mitraljeze,« je pripovedoval Milan Žakelj. Tovariš Tito se je zanimal za število mitraljezov, za število borcev in število padlih, tudi za to, kako so po trdnem odporu uspešno izvedli umik prek Jelovice. Predsednik Tito je bil tako na Joštu kot ob obisku v Dražgošah izredno dobro razpoložen. Povsod so ga vaščani in izletniki toplo pozdravili ter ga zasuli s cvetjem. Zanj in za njegovo soprogo tudi ni manjkalo priložnostnih daril: tako umetniške slike Lojzeta Perka, ki jo je dobil od predstavnikov tovarne TITAN, kjer je bil pred 65 leti zaposlen kot delavec, kot tudi lovskega klobuka, planinskega cepina, škofjeloških kruhkov, čipk in drugega. Nepopisno pa je bilo tudi doživetje, ko je v pozdrav Titovim 85. letom poletelo visoko pod nebo 85 golobov in nato še 40 golobov za Titovih 40 let na čelu KPJ. Predsednik Tito je osebno čestital sindikalnim delavcem, ki so na Joštu prejeli srebrni znak sindikatov Milan Žakelj, borec Cankarjevega bataljona, je tovarišu Titu opisal dražgoško bitko, Ive Šubic, eden od avtorjev spomenika, pa mu je razložil prizore na podobah Foto: Joco Žnidaršič KAJ SMO STORILI... (Pre)počasno zorenje Svobodna menjava dela med delovnimi skupnostmi za opravljanje del skupnega pomena — tako jih imenuje zakon o združenem delu — in proizvodnimi temeljnimi organizacijami združenega dela je ta čas v središču našega družbenega zanimanja. Lahko bi rekli, da povsem upravičeno, saj so v slovenskih sindikatih in v centralnem komiteju ZKS ugotovili, da smo pri uveljavljanju svobodne menjave dela v delovnih organizacijah povsem na začetku, da v večini slovenskih delovnih organizacij prevladuje proračunsko-stroškovni sistem financiranja skupnih služb — tako jim ponavadi pravimo in da je še mnogo takih delov delovnih skupnosti, ki izpolnjujejo vse pogoje, da se konstituirajo kot temeljne organizacije združenega dela, vendar pa odlašajo in čakajo na recepte od zunaj. Same po sebi morda takšne resnice, kot jih lahko razberemo iz analiz, ne bi burile duha, če v naši družbi že mnogo let ne bi poudarjali delitve osebnih dohodkov po delu in če bi pozabili na podatek, da kakih 40 odstotkov zaposlenih v naši republiki prejema »režijskoplačo«. In če ob tem lahko slišimo, »da se dela v skupnih službah ne da oceniti«, tedaj moramo kot »nasprotno« resnico povedati že znano načelo v naši družbi, da tisto delo, ki ni merljivo, tudi ni potrebno. Za marsikoga bo to zelo ostra trditev, saj vse prepogosto srečujemo primere, ko žele nekateri »oblačiti in vedriti« v skupnih službah, delavci v proizvodnji pa ne bi smeli vedeti, kaj delajo v skupnih službah, kako so urejeni in organizirani in kaj lahko pričakujejo od njih. Ponavadi gre za takšne skupne službe, kjer so v njih še vedno deli, ki s svojim delom ustvarjajo dohodek, ga lahko »menjajo« in so udeleženi pri delitvi dohodka v delovni organizaciji na osnovi vloženega delovnega prispevka. Gre za splet vprašanj, ki se jih morajo lotiti v osnovnih organizacijah sindikata. Lahko bi dejali, da tam, kjer »svobodna menjava dela« ni prodrla v zavest delavcev, še vedno čakajo na modele, ki bi jih naj prinesel nekdo od zunaj. Ali je to mogoče? Odgovor velja iskati v določilih zakona o združenem delu, ki govore o pridobivanju dohodka s svobodno menjavo dela in še posebej o tem, kako se urejajo odnosi med skupnimi službami in temeljnimi organizacijami združenega dela. Osnovna misel vseh teh določil je, da je treba urejati te odnose s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih med delavci skupnih služb in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Seveda pa morajo ti sporazumi temeljiti tudi na potrebnem obsegu in kakovosti del, ki jih opravljajo delavci v skupnih službah za temeljne organizacije združenega dela. Gre torej tudi za cenike posameznih delovnih opravil in predvsem za odločitev, kaj sodi v TOZD, kaj v skupne službe in kaj v takšne temeljne organizacije združenega dela, ki so organsko povezane s proizvodnjo. V sindikatih smo se odločili za dosledno akcijo pri uresničevanju določil zakona o združenem delu. Verjetno ni treba naštevati vseh zakonskih členov, ki govore o dolžnostih in pravicah osnovnih organizacij sindikata pri tem, vendar pa je treba spomniti tudi na sklep ene izmed sejCK ZKS, da so komunisti v prvi bojni črti za uveljavljanje novih odnosov. Osnovnim organizacijam torej ne preostane drugega, kot da temeljito analizirajo dosedanje odnose med proizvodnimi temeljnimi organizacijami in med skupnimi službami. Zelo ostro bodo morale nastopiti v tistih primerih, kjer ni volje za prerazporeditev delavcev v skupnih službah v temeljne organizacije združenega dela, kjer še vedno želijo skrivati svoje (ne) delo za skupnimi službami in kjer nočejo, da se ovredno ti njihov prispevek pri dohodku. Slednjič velja poudariti, da bo z urejevanjem odnosov med skupnimi službami in proizvodnimi temeljnimi organizacijami združenega dela tudi čedalje manj razločevanja med ljudmi, ki so »delavci«, in med tistimi iz pisarn. m. HORVAT VSEPOVSOD PRIZNANJA SINDIKALNIM AKTIVISTOM IN ORGANIZACIJAM ----------—-----------------—_____________________________' Podeljeni srebrni znaki ZSš ------------------------------------------------------- I V vseh slovenskih občinah so že podelili srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije najboljšim sindikalnim delavcem in organizacijam / ——-------------------v Poročali smo že, da so v slovenskih občinah že pred delavskim praznikom, L majem, začeli podeljevati srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije kot priznanje za večletno uspešno in prizadevno delovanje pri uresničevanju delavskih interesov v osnovnih organizacijah sindikata oziroma v občinskih organizacijah ali v Zvezi sindikatov Slovenije. Prejeli so jih številni posamezniki in ponekod tudi osnovne organizacije ali konference sindikata. Podelitev priznanj je povsod potekla v nadvse slavnostnem vzdušju in je bila zvečine združena s praznovanjem jubilejev predsednika Tita, štiridesetletnico ustanovnega kongresa KPS, obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in delavskega praznika — L maja. Tokrat povzemamo še nekaj poročil naših dopisnikov, ki smo jih prejeli do zaključka redakcije. V__________________________________________________________J V občini VELENJE so srebrne znake prejeti: Albin Amon (družbeni pravobranilec samoupravljanja), Srečko Bercko (Gorenje—Lesna), Hinko Bolha,- Vinko Gostenčnik, Stane Planinc in Franc Simonišek (REK), Marija Cigala (osnovna šola Šmartno ob Paki), Franc Dren (NP Šoštanj), Avgust Gavran (Vegrad), Jože Kandolf in Milan Štimac (DPO), Herman Lešnik (TUŠ), Ludvik Ograjenšek (ERA), Vlado Oremuž (RŠC), Ivan Širše, Drago Urtelj in Eva Zamernik (TGO Gorenje). Na tradicionalnem prvomajskem srečanju delavcev v Kamniški Bistrici so podelili letošnje srebrne znake sindikati občine KAMNIK. Odličja so prejeli: Stane Ipavec st. in France Urankar (STOL), Janez Pregled (skupščina občine), Jože Brleč (Titan), Ljudmila Dobnikar (otroški vrtec Antona Medveda), Franc Bizjak (KIK), Anton Modic (upokojenec) in sindikalna konferenca Svilanit Kamnik. V občini NOVO MESTO so srebrni znak podelili naslednjim aktivistom: Borisu Galiču (Gorjanci), Jožici Kocmur (Iskra—Žužemberk), Francu Korenu (Železniška postaja Novo mesto), Jožetu Kukcu (Podjetje za PTT promet), Justini Moravec (Splošna bolnišnica), Jelki Pintar (OŠ »Milka Šobar-Nataša« Šmihel), Marjeti Potrč (Krka), Jožetu Tavčarju (UJV), Jožetu Turku (IMV) in Mihi Zadkoviču (Industrija obutve). Kar 55 srebrnih znakov so podelili v občini Maribor. Prejelo jih je pet organizacij (tovarne Svila, Šekcije za vleko Maribor, tovarne Atmos Hoče, tovarne Strojna in OŠ »Janko Padežnik«) ter naslednjih 50 posameznikov: Milan Amer in Franjo Novak (Konstruktor), Ivan Breznik, Milan Galič in Marija Šeško (CERTUS), Božo Citeršlager (Občinski svet ZSS), Ludvik Cotar, Alfred Dvoršak, Anton Horvat in Vlado Koren (Elektrokovina), Franc Demšar in Ivan Strnad (Tovarna dušika Ruše), Franc Erman, Lučka Florjančič, Vinko Namestnik in Inge Pelc (MTT), Rajko Gajšek (TOZD za vzdrževanje lokomotiv), Alojz Hajdnik, Milan Holc, Maks Kitek in Aleksander Pipan (TAM), Konrad Herga (ATMOS), Milica Jesenšek in Jože Žmauc (Škupščina občine), Erika Jovanovski (VVZ Koroška vrata), Jana Kanižar (Zdravstveni dom), Dušan Kneževič (Impregnacija lesa Hoče), Ljubo Koglot (Surovina), Ivan Kos (Gradis), Šlavko Kraner (KZ Selnica), Roman Kučej (IMP TOZD PMI), Mirko Kurbus in Janez Potrč (GG Maribor), Vlado Legvart in Marica Pungartnik (Elek-tro), Marko Lipovec (TOZD Peka-tin), Adolf Lipovnik (Hotel Slavija), Zvone Lutman (Občinska skupnost socialnega skrbstva), Jakob Miki in Adalbert Težak (MARLES), Franc Pačnik (PTT Lovrenc na Pohorju), Terezija Pandur (TALIŠ), Elica Pirš (Zavarovalnica), Albert Planinc (Stavbar), Stanko Polanec (Petrol), Franc Rojko (Hidromontaža), Stanko Roškar (Špedtrans), Maks Seidler (Dimnikarsko podjetje), Jože Šterbenk (Nadzorništvo proge) in Leopoldina Zvonar (OŠ Jareni-na). V občini RAVNE NA KOROŠKEM so podelili 20 srebrnih znakov ZSS. Med posamezniki so jih prejeli: Tone Rane (skupščina občine), Tone Savelli (MERX — prodaja), Hubert Kovačič (Gradis), Peter Geršak (TOZD Gradbenik Prevalje), Cvetka Meško (KKZ), Alojz Jehart (Tovarna pohištva Prevalje), Karel Polanc, Ivan Kramer, Rudolf Kranjc, Ivan Kohlenbrand, Otmar Leš in Peter Štumberger (Železarna Ravne), Jure Srnko (OŠ Prevalje), Jože Jurič, Jože Vidovič in Franc Kramberger (Rudnik Mežica) ter Tilka Slekovec (GE Pogorevc Žerjav). Priznanje pa so prejele tudi OO sindikata AKU Tovarne Žerjav — Rudnik Mežica, OO sindikata Industrijski noži — Železarna Ravne in OO sindikata Zavoda za delovno usposabljanje mladine Črna na Koroškem. V občini LJUBLJANA-CENTER so srebrne znake izročili 50 posameznikom in 5 organizacijam sindikata. Priznanje so prejeli: Jakob Bazelj (Pedagoška gimnazija), Helena Benedičič (VVZ dr. France Prešeren), Vlado Božič (TOZD Poštno prometni center), Stanka Burnik (Kemofarmacija), Ivanka Debeljak (Agroprogres), Jure Dimic (ŽG — prometni institut), Stane Drobnič, Rade Miloševič in Vladimir Tkalec (Občinski svet ZSS), Bogdan Fajon (RTV), Marko Ferjančič (ROG), Marjeta Furlan-Lipovec (Višja šola za zdravstvene delavce), Edvard Gabrovšek (CONTAL-Co-nimex),' dr. Milica Gajšek-Zima in Franc Kotar (Klinični center), Franc Glavač (TOZD Telegraf telefon), Miha Gramc (Inštitut za mikrobiologijo), Roman Herbst (Vojna bolnišnica), Franc Jerman (Filozofska fakulteta), Dušan Jovanovič (SGP Slovenija ceste), Ljubica Jugovič (Inštitut za načrtovanje družine), Boris Kačar (Avtotehna), Nuša Kerševan (Skupščina občine), Bruno Klančič (ŽTP), Janez Kozinc (Skupščina mesta Ljubljana), Janko Lapuš in Matjaž Župec (Zavarovalna skupnost Triglav), Janez Levičar (Steklo), Vekoslava Ludvik (Tehnična knjižnica), inž. Tone Mandelj (GP Univerzal), Franc Marki (Mladinska knjiga), Marjana Martinec (Mercator— TOZD TMI), Slavko Munda (ISKRA — TOZD Inženiringi), Lojze Pajk (Dom tehniških šol), Silvo Pajk (DES Eiektro Ljubljana), Gabrijel Peršin (Gostinski šolski center), Helena Petrič (Sodniki za prekrške), Igor Pirc (Metalka), Marija Plavčak (Ango-ra), dr. Viktor Prosenc (Fakulteta za strojništvo), Gordana Simončič (delovna skupnost ljubljanskih sindikatov), Anica Starčevič (Ljubljanska banka), Stane Stojnič (Dom upokojencev Tabor), Pavel Šivic (Akademija za glasbo), Stojan Tasič (Varnost), inž. Ivo Veble, Rudi Žaubi in Danijel Žitnik (GP Tehnika), Ivan Zupančič (VP 5448) in Adolf Žitko (Emona—Maksimar-ket). Srebrne znake so podelili tudi osnovnim organizacijam sindildj Hotela Lev, Elektrotehne — TC0 ELPROM, RTV — delovne skup^" sti skupnih služb, ŽTP Sekcija ■ vleko in GP Tehnika TOZD Op#1 tiva GV L V občini JESENICE so priznati prejeli: osnovne organizacije sin' kata Carinarnice Jesenice, G' Gradis Jesenice, zdravilišče Trigl? Mojstrana, remontnih delavnic 1 žičarne Železarne ter Anton Ravb (Livarna Železarna), Jožica F? (Iskra Blejska Dobrava), Danil Grilc (TPO Golica — TOZD Ind* strija-obrt), Boris Jaklič (Hlad1 valjarna Železarna), Valenti* Kerenc (Družbena prehrana Je-niče), Ivica Klančnik (Železnik postaja Jesenice), Slavko Ko*f: (Kovinoservis Jesenice), Ela Ki barda (TP Rožca), Vlado Šanca (Gl Gradis) in Mihael Žemva (Žeblji na-Železarna). Osnovne sindikalne organizagf Sava — Avtopnevmatika, Kz* Kranj, Zdravstveni dom Krati Vzgojno varstveni zavod, Osnovt® šola Josip Broz Tito Predoslje J® osnovna šola Šenčur ter Hinko G glič (Merkur), Franja Jago® so letošnji dobitniki srebrnega -. ličja sindikatov v občini KRAN V občini RADOVLJICA so st* brni znak prejeli OO sindikata PT Radovljica, Zdravstveni dom K* dovljica in OOS Bolnišnica Begutl ter sindikalna konferenca LIP Ble^ naslednji tovariši: Franc Korošec* Franc Piškur (Veriga Lesce), Vin* Iskra (Vezenine Bled), Srečko Vi (Iskra Lipnica), Janez Konc (G1 Bled) Marko , Berce (PlaD^ Kropa), Miro Albinini (BU Otoče), Štefan Banko (Lip Bl^l Janez Kavčič (Lip Bled — TO^ Bohinjska Bistrica), Stanko P. (GG Bled), Štefan Hajdinjak (Is'lP Otoče), Zoran Kristan (PTT Rač® Ijica), Tomaž Majer (Veriga Les< (Ž in Jože Koselj (Železniška post' Lesce). Med petimi dobitniki srebrn1-, znaka v občini TRŽIČ so: osnpvJ organizaciji sindikata Trio Tržič ’ Postaja milice Tržič ter Silva toncelj, Ivan Štucin in Marjan p* jak (TRIO Tržič). Na zborovanju delovnih ljudi. (Gozdno gospodarstvo), Čebulj, Franc Dolenc, Mira Černe1' Franc Dežman (Iskra), Mladd Mihalinac (Vodovod), dr. Jtl; Vadnjal (Zdravstveni dom), Pel* Košir (Golnik), Jože Antolin in Vt*1 Cicmil (Sava), Franc Aljaž (VŠOU Antonija Kološa (Zavod za ref* valno in tehnično službo), Kristi*1 Zorman in Milan Žvokelj (Tek«11' lindus), Ivan Pipan (JAT), Iva| Kepic in Justi Oražem (Planik* Marija Poljšak (OŠ Josip Broz 'G1' Predoslje), Jakob Šter (Cest*1 podjetje) in Anči Aljančič (Živil* id' d občanov na Rdečem kalu pri D0jJ. niču pa so podelili letošnje srebt. znake ZSS v občini TREBNJA Prejeli sojih: Cvetka Dvornik (1^? — TOZD Elektroliti Mokron<€ Ivan Vovk (KZ Trebnje), J31®j Kramer (OŠ Trebnje) in Podobnik (OŠ Veliki Gaber). pel*1 REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV BANK, SDK IN ZAVAROVALSTVA SLOVENIJE Meriti moramo delo! V žarišču prizadevanj za nadaljnjo preobrazbo bančništva, SDK in zavarovalstva v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu pomenita edino pot svobodna menjava dela in delitev po delu Na zadnji seji RO sindikata delavcev bank SDK in zavarovalstva Slovenije so delegati med razpravo o ustavni preobrazbi teh dejavnosti še posebej spregovorili o delitvi po delu. Opozorili so, da delitve po delu ni mogoče povsem ločiti od splošnih prizadevanj za preobrazbo in še posebej ne od svobodne menjave dela. »Sredstva, ki jih bodo lahko razdelili za osebne dohodke v teh delovnih skupnostih, so namreč odvisna od svobodne menjave dela med upravljavci bank in zavarovalnic — združenim delom in občani — ter izvajalci, torej delavci, ki so zaposleni v bančništvu, zavarovalstvu in loteriji. Zakon o združenem delu jasno pravi, da je dohodek teh delovnih skupnosti odvisen od deleža pri uspehu poslovanja in zadovoljevanja potreb in interesov delovnih in drugih organizacij ter od vrste, obsega in kakovosti dela, ki ga opravijo bančni in zavarovalni delavci za delovne organizacije. Pri združenju bank so ustano-vili posebno komisijo, ki ta čas intenzivno analizira dosedanje napake v sistemu nagrajevanja in išče najboljše poti za resnično delitev po delu. Na seji RO so delegati opozorili, da z novim sistemom delitve po delu rušimo dosedanjo sistematizacijo delovnih mest in odpravljamo klasična delovna mesta ter uvajamo sistem, kjer bosta za osebni dohodek bistvena obseg in kakovost dela. Zato pa bodo morali ustvariti neke vrste cenik opravljenih nalog. Na osnovi novih elementov bodo kmalu pripravili tudi »oceno teže« za blizu 500 »delovnih mest«, kjer bosta normalna količina in kakovost dela pomenila startno osnovo za delitev po delu. Delegati so posebej opozorili na nekatere primere, ko posamezniki trdijo, da se vsako delo ne da meriti oziroma »prevesti« na količino. Če kdo tako misli, pozablja na znano resnico, da tisto delo, ki ni merljivo, tudi ni potrebno. Seveda bodo v novi sistem delitve osebnih dohodkov vključeni elementi izobrazbe, prakse in opravljanje posebnih nalog, vendar pa bodo v prihodnje posvetili največ pozornosti težkim delovnim razmeram v teh dejavnostih, kajti do sedaj je to bilo prepogosto povod za povečevanje osebnih dohodkov. Razbrali smo, da takšne politike v prihodnje ne smemo dopuščati, saj bi verjetno le za zelo redka delovna mesta lahko rekli, da so posebno težka. M. HORVAT RAZPIS nagrad in priznanj za dosežke pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja za leto 1977 Mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana podeljuje priznanja za posebne uspehe pri razvijanju in krepitvi uresničevanja samoupravljanja kot temeljnega družbenega odnosa. Priznanja podeljuje vsako leto ob 27. juniju — dnevu samoupravljavcev za: 1. Posebne zasluge na področju razvoja samoupravnega sistema v luči ustavnih določb'* temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in samoupravnih delovnih skupno' stih. 2. Posebne dosežke na področju neposredega uresničevanja samoupravnih odnosov iG razvijanja delegatskih razmerij v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela ali s3' moupravni delovni skupnosti. Nagrajeni so lahko posamezniki ali skupine. Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega je predlagan, in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo uspešnosti dela kandidata. Kandidata za priznanje lahko predlagajo osnovne organizacije sindikata, občinski sveti zveze sindikatov in mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana, družbene orga- nizacije, strokovna društva, komisija za podelitev priznanj in občani. Predlog za nagrade pošljite do 6. 6.1977 na naslov: Mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana, Prešernov trg 2 — Komisiji za podelitev priznanj za izjemne dosežke pri razvijanja in krepitvi samoupravljanja. Vse potrebne informacije daje tajništvo mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana, telefon 23-570 ali 25-586. v.j mo pred novim krogom odlo-k , e£a sporazumevanja o tem, otr Se *eta 1^80 razvija osko varstvo, izobraževanje cevUSP0Sabljanie otrok in delav-jn ’ ^Poslovanje, zdravstveno fi ?0cialno varstvo, raziskovalno kar°’ ^u^turno življenje in drugo, nBm pomaga razvijati druž-SD'. standard. Lani smo sicer katele' srednjeročni plan, v za frein so določene naloge tudi ie fa P0dročja in združeno delo obrt1*?' ocen^o> da lahko v tem 13*7 namen™o za to 12 do To.c družbenega proizvoda. Dra 3 .Jtismo še sprejeli samou-Se t v sporazumov, v katerih bi S]eL0cn? dogovorili o nalogah v nih evrn' clejavnosti, o prednost-her Se Posebej in seveda, sle-dg] a organizacija združenega deia,ln 0^an) ki prispeva za te obvelnn«-’ ,je. niso Podpisa1' tovit nostl>iuiil1imamozazago-Bre ev razvoja teh dejavnosti. sek < ,e®a P3 bi načrti ostali spili nneil3,’.113!0? ne bi uresničeva-in m,- ed'cp bi bile nepopravljive Torf>;VSI b* ftrpeli veliko škodo. Pisovan^816 le za formalno P°d* zUnj le samoupravnih spora- Prourl’ temveo za opredelitev sredstm0V’ kakšni so, koliko iih h^eV e za to potrebnih in kdo Prispeval. Poudariti0 7posebnost moramo delu ter' ^'akon ° združenem Povezanost neP0sredno ProizvnH ■ In s°odvisnost med nimf dHnj0’ drugimi in družbe-morarnn }avnos,mi' Izhajati “stvarjam 'Z dohodka, ki ga Podrobni’ In Prav sedai’ P° računov Preačitvi zaključnih v minni ° usPešnosti poslovanja družen6”1 ^etu imajo delavci v Siedvzrn? d?lu natančen pre-delovanin °V 'n P°s!edic svojega jc treha ^ u.smeritev. K temu Sodru7h oceno, kako da h en^ejavnosti prispeva-UsPešno° 7 ru^eno delo čimbolj duktivnosri "aPredovanje pro- !2SL?|-1o"aino:S kar izbni "0- 'n tazvijamo vse, dela kav1*53!6 P08oje in učinke Sabliamn° v kakš.ne kadre uspo-nizaciii k' * Vsaki delovni orga-čiti, kak° natančno preu- trebne , razislcave so po-BreztaUf kdo ii*1 bo opravil, jutri zaši;06 sk5^i boste morda že ?dgovorenV vZave; kdo je za to kako bom Vsi moramo skrbeti, znanja h° naPredovali, in brez skovan; uSZ opravljenih razi-rez lastnega ustvarjal- nega dela ne bo nič. Tudi nakupovanje tuje tehnike terja ustrezne raziskave! Nadalje se sprašujemo, ali smo že preučili, kakšne delavce bomo potrebovali čez leto, dve, čez pet in čez deset let? Če tega ne vemo, je neodgovorno, kajti kadri se dolgo šolajo in veliko stanejo te naložbe, brez načrtne kadrovske politike pa jih ne bomo pridobili. Ta skrb je za vsako organizacijo med najbolj potrebnimi in odgovornimi. Delavci dobro vemo, da lahko mirno in ustvarjalno delamo in se izpopolnjujemo, če je poskrbljeno za vzgojo in šolanje otrok. Potrebujemo zdravstveno vzgojo in tako varstvo, da bo manj bolnih in manj nesreč. Marsikje moramo izboljšati osnovno zdravstveno varstvo, ne samo zaradi boljše organizacije dela in nepotrebnega izgubljanja časa v čakalnicah in obiskovanja neštetih specialističnih ambulant, tudi zato, da izboljšamo splošno zdravstveno stanje. Važno je predvsem, kako zdravniki y zdravstvenih domovih v celoti bdijo nad našim zdravjem, kajti 90% vse zdravstvene pomoči nudijo splošni zdravniki. Zato ni važno le dogovarjanje o tem, kakšne prispevke bodo dajali delovni ljudjen in OZD, temveč kaj bomo s tem dosegli in koliko bo to veljalo. Na delo moramo prihajati zdravi, razgledani, sposobni in toliko sproščeni, da se bomo lahko v polni meri posvetili delu in snovanju napredka. Vidite, takšne načrte moramo napraviti v sleherni OZD in v sleherni skupnosti. Ob takšni splošni usmeritvi do leta 1980 je seveda potrebno točno opredeliti naloge in obveznosti za letos. Sedaj namreč delujejo družbene dejavnosti po lanskih programih in prispevki za letos še niso določeni. S samoupravnimi sporazumi se bomo dogovorili o treh delih programov, ki jih delimo zaradi njihove posebnosti in različnosti v vsaki občini. Prvi del je enotni osnovni program, ki obsega predvsem tisto, kar smo dolžni zagotoviti že po zakonu. Obsega malo šolo, obvezno osnovno šolo, obvezno zdravstveno varstvo in tisto socialno pomoč občanom,- brez katere ne bi mogli živeti. Ta enotni program morajo zagotoviti v vseh občinah in obsega po sedaj možnih ocenah dve petini od vseh sredstev za skupno porabo. V manj razvitih občinah delavci iz svojih dohodkov ne morejo prispevati dovolj denarja, da bi vse to zagotovili, zato celotno združeno delo solidarno prispeva sredstva za zagotovitev enotnega programa prav v vseh občinah in krajevnih skupnostih. Brez tega ni mogoče zagotoviti skladnejšega razvoja vseh delov Slovenije pa tudi ne enakih možnosti za vstop v življenje slehernemu mlademu občanu. Drugi del je skupni program. Nekateri radi očitajo, da si republiške skupnosti odrežejo svoj delež, potem pa prepustijo občinam, da si zagotovijo svojega. Tako ni res in ne sme biti! V republiških, območnih in občinskih samoupravnih interesnih skupnostih delegati uporabnikov in delegati delavcev iz družbenih dejavnosti sestavljajo programe in usklajujejo potrebe z možnostmi, posebne interese s skupnimi družbenimi interesi, usklajujejo tudi področja med seboj in pripravljajo osnove za svobodno menjavo dela, o kateri pa odločajo delavci v združenem delu — seveda upoštevaje to, da gre delavcem v družbenih dejavnostih, ki izvajajo dogovorjeni program, enak družbenoekonomski položaj. O skupnih programih se dogovarjamo neposredno v občinah — v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. V teh skupnih programih so zlasti tri bistvene prvine. Prva prvina je delo vseh organizacij srednjega in visokega šolstva. Sleherni delavec si mora pridobiti znanje in usposobljenost za poklic, pa naj bo pletilja ali strugar, inženir ali tehnolog, kadrovik ali komercialist, sanitarni inšpektor ali učitelj. Sedaj usposobimo samo polovico vsake generacije za poklicno delo in mnogi opravljajo delo, ne da bi bili zanj dovolj izobraženi in strokovno usposobljeni. Potrebne so vse vrste šol, delavske univerze, potrebno je usposabljanje invalidov, nezaposlenih in tistih, ki spreminjajo svoj poklic. In vsi bi morali še dodatno usposabljati, saj se tehnika in tehnologija nenehoma razvijata. V srednjeročnem planu smo vse te naloge označili kot prednostne. Pripravljamo reformo vzgoje in izobraževanja prav zaradi boljšega zadovoljevanja potreb združenega dela — in to ne gre brez obveznosti. Druga sestavina so skupni programi kulture, telesne kulture in socialnega varstva. Nekateri imajo pomisleke, ker moramo za skupen program izločati 52 % za kulturo namenjenih sredstev, ki se nato združujejo pri kulturni skupnosti Slovenije, za občinske programe pa »ostane« le 48 %. Takšnemu pojmovanju moramo oporekati, kajti skupni program je stvar dogovora in o njem odločajo delavci v združenem delu. Toda v vsakem mestu ne moremo imeti drame, opere, filharmonije, RTV centra, mladinskega gledališča, nacionalnega muzeja, osrednje (nacionalne) knjižnice. Vibe filma in kinoteke, umetnostnih akademij in galerij, Prešernove družbe in založb, ki lahko uresničujejo za vsak narod nadvse pomembne naloge. Seveda je tudi v kulturi marsikaj narobe in med žitom raste ljulka. Treba je odpraviti nered povsod — tudi v kulturi — in primerno nagrajevati tisto, kar nas bogati in plemeniti, kajti samo tako bomo preprečevali zasmeh kiča in različnih nevrednih oblik. Zagotoviti moramo, da barvni televizor ne bo Več luksuzno blago, kot prevelik luskuz pa je treba obdavčiti zapravljanje denarja za nevredno blago. Podpiramo ljudsko umetnost, kulturna društva in ljudsko tehniko, športne dejavnosti, planinstvo in vse tisto, kar nas plemeniti in nam daje moči za delo, za kulturno življenje, za krepitev SLO. Skupni programi so del osnovnih programov in tako se je treba tudi dogovarjati v svobodni menjavi dela. Posebej naj še podčrtam področje raziskovalnega in razvojnega dela kot tretjo sestavino. Republiška raziskovalna skupnost in 17 področnih skupnosti pripravljajo samo skupne programe, ki so predvsem pomembni za razvoj nacionalne kulture, za obči napredek znanosti in za razreševanje bistvenih nalog pri pospeševanju razvoja gospodarskih in vseh drugih družbenih dejavnosti. Raziskovalna skupnost Slovenije je odgovorna za skupno preučevanje okolja in pojavov o njem, da bi lahko uveljavljali ukrepe za varstvo okolja, da bi odpravljali onesnaževanje z novimi tehnološkimi rešitvami, da bi smotrno gradili nove objekte ipd. Skrbeti mora za nacionalne projekte na področju kulture, umetnosti, izobraževanja, medicine in zdravstva. Za medrepubliško in mednarodno sodelovanje so tudi potrebna sredstva. Vse to smo delali doslej in ko bodo delavci v združenem delu o tem odločali, bodo spoznali, da na nekaterih področjih celo nevarno zaostajamo. Predvsem bi morali še več prispevati za pospeševanje razvoja tam, kjer zaostajamo, pa naj so to manj razvite občine ali zaostajajoče gospodarske in družbene dejavnosti. Določiti je treba, kaj je bistveno in najbolj nujno, kar bo najbolj pospešilo in utrdilo naš razvoj in dosežke. V raziskovalnih skupnostih združujejo delavci le približno četrtino vseh raziskovalnemu delu in razvojnim projektom namenjenih in potrebnih sredstev. Zato morajo projekte o razvoju proizvodnje, o organizaciji dela, o novih .izdelkih, o boljšem izkoriščanju surovin in energije, o pogojih in partnerjih trženja, o preprečevanju poklicnih bolezni in nesreč, o strokovnem šolanju, prometne in druge študije naročiti in plačati v vsaki organizaciji posebej. V občinah se morajo dogovoriti, da bodo k načrtom prispevali prav vsi in tudi ne samo velike organizacije. Za raziskovalno delo dajemo pri nas premalo in se preveč zanašamo na druge; to je slabo in ne bi smeli dovoliti, da si nekateri manejo roke zaradi konjunkutre in dela drugih, osnovni ustvarjalci pa morajo skrbeti za razvoj in se podrejati neštetim omejitvam. (Nadaljevanje prihodnjič) OSNOVNIM ORGANIZACIJAM SINDIKATA! Iz zbirke KNJIŽNICA SINDIKATI; Cena: št. 2: Slavko Grčar: Organiziranost in delovanje sindikatov 20.— din št. 3: Olga Bručan in Slavko Grčar: Finančno poslovanje v sindikatih 20.—din št. 6: Samoupravno urdjanje dohodkovnih odnosov v združenem dem 40.— din št. 7: Aktualne družbenopolitične naloge sindikatov danes 30.— din št. 8: Ljudska obramba in družbena samozaščita — temeljna naloga sindikatov 30.— din št. 9: Bogdan Kavčič: Samoupravljanje v združenem delu 40.— din št. 10: Roman Albreht: Nov korak pri graditvi temeljev socialistične samoupravne družbene ureditve 20.— din SINDIKALNA LISTA 1977 SINDIKATI ŠT. 1 (priloga Delavske enotnosti št. 5) 1. Stališča, kriterij in postopek za presojanje upravičenosti ao regresiranja prehrane med delom v obliki vrednostnih bonov za živila 2. Nekatere obrazložitve in dopolnitve postopka za uveljavitev sindikalne liste za leto 1977 3. Enotne osnove in merila za dodeljevanje družbenih stanovanj delavcem v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih 4. Osnove dodeljevanj stanovanjskih posojil delavcem v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih 5. Zagotavljanje pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov in preobrazba vasi v srednjeročnem razvoju 1976—1980. Navedene publikacije in priloge lahko naročite na naslov ČGP Delo - TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana. Dalmatinova 4, ali kupite v naši trgovini na Tavčarjevi 5 v Ljubljani. m-— ------------odreži in pošlji---------------- NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri CGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana..izvodov ........................... (naslov, oziroma številka brošure) .......izvodov SINDIKALNA LISTA 1977 .......izvodov PRILOGA SINDIKATI ST. 1 Naročene izvode mi pošljite na naslov: ............. Poštna številka, kraj:........................................ Datum:.............................. Čitljiv podpis naročnika: (z žigom) Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu blaga. 2 Vr^lt‘išken! ie Lojze Perpar, kurjač v sodnik ovn 0 >ratu kranjske Save, pred-^redsedov °yne or8afiizaaje sindikata. 0r8anizacr- ^ 82-članski osnovni Zukon 0 [l,v (]asu, ko smo spoznavali zapustilo tehnološko-ra-, ostai0 iih ■ 0r ®lme kar 25 delavcev: : njihovem^6 Vse8a 21- Ali so morda tudi 1 osebni h Uu 0dh°du botrovali nizki i Priti do °dki. premajhne možnosti i k* jih iau,anovanja in druge »bonitete«, nih organ 0 Uz'vaiw v podobnih delov-Povedati h aciiah? Že vnaprej je treba « s° imeli’ a so °dšli tudi taki delavci, ki dohodke L0razinerno dobre osebne 1 tovarni na 162 stanovanjskih težav, v :f kovnjan „S0 Veljali kot nesporni stro-]( a sv°jem področju. PftAVF pozna RAZLOGE za odhod »SKUPINE 24«? (_ V i 1 ^tanetorn V^rU z direktorjem Elme ventralnei> .e'et°m, predsednikom • aratom8a dolavskega sveta Janezom s'ndikat;,\;J,redsednikom konference ‘atko ZK Manetom Sadarjem in sekre-da so ra/i,, .Imico Ritonja smo zvedeli, nol°ško ri’1 Za °dhod delavcev iz teh-°sebnih raZV«Jne8a sektorja tudi v Vendar na ?”°dkih in stanovanjih, Pravni or„„ °. ni vse- Po novi samou-Vse dste sh,5KZIr,a.nosti v Elmi morajo Za vse tem r ’ ** ne opravljajo poslov ne§a dela n, 1°^. or8anizacije združe-'P esel1ti v svoje proizvodne Lado Uu^^^skeoT V’d.' direkto,ia sploš-Pa viSUmno sGiv .Stk,0Ha: Nekateri aruiejo stolčkT SV°je ZI,ai,ie’ dru8i temeljne organizacije. Tu pa so se začela lomiti kopja, saj se je tehnološki-razvojni oddelek v resnici razbil na pet skupin, kolikor je sicer še neregistriranih temeljnih organizacij združenega dela. Sekretarka sveta ZK Mimi Ritonjeva ugotavlja: »Noben od tistih delavcev, ki so v tem času zapustili tehnološko razvojni sektor, ni rekel, da odhaja zaradi nove organizacije v kolektivu. Čutiti pa je bilo to, saj bi se morali ti delavci raziti — in se povsem vključiti v delo in življenje delavcev v svoji TOZD. Na partijskih sestankih smo že pred odhodom teh ljudi ugotavljali, da v tem sektorju nekaj ni v redu, vendar nismo uspeli zvedeti, za kaj gre. Pet članov ZK iz tega sektorja je vrnilo partijske knjižice brez obrazložitve. Lahko bi rekla, da je tudi to dokaz za pravilnost mojega mnenja.« Pogovarjali smo se tudi z v. d. direktorjem splošno-kadrovskega sektorja Ladom Berglezem in vodjem kadrovske službe Jožetom Valenčičem, ki morata po službeni dolžnosti spremljati samoupravno in kadrovsko problematiko v podjetju. Tudi ta dva nista mogla povedati, zakaj so odšli delavci iz tehnološko-ra-zvojnega sektorja, vendar pa sta omenila nekaj stvari, o katerih velja razmisliti. Med drugim sta pripovedovala o tem, da v Elmi starejši kadri ljubosumno skrivajo svoje znanje, tisti pa, ki nimajo ustrezne izobrazbe ne glede na položaj na kadrovski lestvici — pa stolčke. Zato mladi kadri po navadi ne vidijo perspektive in odhajajo drugam, kjer se bodo naučili več in ob izkušenih tovariših pridobivali novo znanje. Sicer pa njiju odhod delavcev iz tehnološko, razvojnega sektorja ni presenetil, saj so bili ti delavci pogosto v sporih z obrato-vodji in mojstri v proizvodnji. To se je dogajalo ob uvajanju novih tehnoloških rešitev in še posebej tedaj, ko je v proizvodnji šlo kaj narobe, potrebna pa bi bila takojšnja intervencija tehnologa. Poleg tega, da vse zmogljivosti še Jože Valenčič — vodja kadrovske službe: Stalno so bili spori med delavci v tehnološko-razvojnem sektorju in med proizvodnjo. zdaleč niso bile izkoriščene — tudi ob sedanjih 21 zaposlenih v tej dejavnosti teče proizvodnja dalje — pa je bilo na področju novih tehnoloških rešitev in še posebej pri uvajanju novih izdelkov storjenega bore malo. Tu sta se križala tudi dva koncepta o nadaljnjem razvoju Elme — pravita naša sogovornika, pritrjuje pa jima Mimi Ritonjeva — hiter razvoj tovarne v vseh proizvodnih programih (gre za male gospodinjske aparate, elektroinstalacijski material in suhe transformatorje), ki naj bi temeljil na domačih in tujih tehnoloških rešitvah in projektih, in nasprotni koncept, ki ga zagovarjajo v tehnološkem oddelku, kjer pravijo, da je osvajanje izdelkov lahko kakovostno le, če poteka počasi. Lado Berglez nam je še povedal, da direktor tehnološko razvojnega sektorja dipl. inž. Franc Novak ni dovoljeval skoraj nobene kritike na račun svojega sektorja ali delavcev v njem, da jih je zagovarjal, v vse zadeve pa se je spuščal sam... KAKŠNA JE RESNICA? Emil Rakar je prej delal v tehnološko-razvojnem sektorju. Zdaj sicer ni več tehnolog, temveč vodja projektov za TOZD instalacijski matarial. Že prej je opravljal podobno delo v tehnološko-razvojnem sektorju, zato ga — kot pravi sam — »preselitev« ne moti. Med razlogi za odhode drugih delavcev iz tega sektorja pa je v prvi vrsti navedel zmedo, ki je nastala z ustanavljanjem TOZD in z »delitvijo« sektorja za razvoj in tehnologijo. Tudi postopki niso bili pravilni, kajti če bi v tehnološko- razvojni sektor prišli odgovorni tovariši in se dogovorili, kje bo kdo delal, ne bi prišlo do tako množičnega odhoda delavcev. Tako pa so delavci v tehnološko-razvojnem sektorju predolgo »životarili«(saj niso niti vedeli, kaj bo z njihovim sektorjem in kam jih bodo premestili. Kar zadeva spor z mojstri in obrato- Emil Rakar — vodja projektov za instalacijski material: Postopek je bil napačen. Ljudje niso vedeli, kaj bo z njimi in kam bodo šli. Mimi Ritonja — sekretar sveta ZK: Nekaj se je dogajalo, nikoli pa nismo zvedeli, kaj je bilo to. Stane Sadar — predsednik konference sindikata: Nismo razpravljali o teh vprašanjih. vodji, pa je povedal le to, da so pred petimi leti zadeve uredili tako, da je vsak vedel, za kaj je odgovoren. Nasprotja so spet prišla na dan lani. Preveč nestrpnosti in še več napačnega ravnanja je bilo pri urejanju kritičnih vprašanj in odnosov s tehnolo-ško-razvojnim sektorjem. Emil Rakar je še posebej poudaril, da se družbenopolitične organizacije v Elmi doslej niso ukvarjale z bistvenimi problemi v delovni organizaciji, saj so se lani vse preveč izgubljale v lastni organiziranosti brez vsebinske podlage. Jože Vida je sedaj tehnolog v TOZD gospodinjski aparati. Sodi med mlajše člane kolektiva... pravi, da se ne pogovarja rad z novinarji. Dejal je le to, dav sektorju ni bilo razprtij in »da je nova organiziranost dobra.« Po njegovem mnenju so mlajši delavci zapustili tovarno zaradi nizkih osebnih dohodkov in tudi zato, ker so uvideli, da nimajo — vsaj v bližnji prihodnosti ne — priti do stanovanja; nekoliko čudno zveni, vendar bi lahko rekli, da ve in se sprašuje, čemu so odšli starejši delavci, ki so imeli lepe osebne dohodke in urejene stanovanjske razmere. Štefan Kranjc je sedaj glavni konstruktor v projektivno-prodajnem sektorju, poleg tega pa še sekretar osnovne organizacije ZK v skupnih službah Elme. Dejal nam je, da se je večina ljudi v tehnološko-razvojnem sektorju bala stalnih prepirov ter vmešavanja mojstrov in obratovodij v njihovo strokovno delo. »Pogovarjal sem se z nekdanjim vodjem tehnološke službe,« je pripovedoval Štefan Kranjc, »ki mi je dejal, da je sicer cenil organizacijske sposobnosti obratovodje, pri katerem bi lahko delal, že vnaprej pa je vedel, da se bo vmešaval v njegovo strokovno delo, kar bi povzročalo nenehne spore. Zato je raje odšel.« K temu je Štefan Kranjc dodal, da teren za »razdelitev« sektorja ni bil politično pripravljen in da so se politične organizacije zelo pozno lotile razčiščevanja vzrokov za odhod. Danes so v Elmi le trije tehnologi, kar je lahko usodno za nadaljnji razvoj tovarne. Boris Glušič, ki v Elmi znan kot človek brez dlake na jeziku, kot karikaturist v tovarniškem časniku »Stik« in kot dober konstruktor, pa nam je povedal: »Odnosi, odnosi in še enkrat odnosi. Tudi najbolj človeški odnosi so med razlogi za te odhode. V mislih imam splet odnosov, ki veljajo v vsaki dobro organizirani tovarni, še posebej pa primer , ko je direktor TOZD fizično Boris Glušič — konstruktor: Direktor TOZD je fizično napadel tehnologa... napadel tehnologa ko je urejal nujno zadevo v zvezi s tekočim trakom! Kdo bo sprožil postopek proti takemu direktorju? Kaj delajo samoupravna delavska kontrola in družbenopolitične organizacije? Ali so vam to povedali?« Za mnenje smo vprašali tudi dosedanjega direktorja tehnološko-razvoj-nega sektorja dipl. inž. Franca Novaka. Marsikaj mu očitajo, vendar pa je res tudi to, da hrani zajetno mapo dokumentov in zapiskov o tem, kdaj se je kdo iz »njegovega« sektorja Sprl pri delu, kdaj in zakaj se je prepiral tudi sam in na kaj vse je opozarjal vodstvo delovne organizacije. Užaloščen je zavoljo dogajanja v njegovem nekdanjem sektorju, ki je — kot pravi — z lastnim znanjem in sposobnostmi našel mnoge nove rešitve pri modernizaciji proizvodnje in pri osvajanju novih izdelkov. NAMESTO SKLEPA Med vzroke za odhod »štiriindvajse-terice« iz tehnološko-razvojnega sektorja moramo torej omeniti nizke osebne dohodke, nejasno perspektivo delavcev glede na reorganizacijske inačice pa tudi odnose med službami moramo prišteti med glavne razloge za odhod »skupine 24« Nikakor pa ne smemo mimo dejstva, da so družbenopolitične organizacije zanemarile ta vprašanja. Stane Sadar, predsednik konference sindikata v Elmi, nam je dejal, da niti na seji konference niti na sestanku osnovne organizacije sindikata v skupnih službah niso razpravljali o tem. »Pa tudi težko je bilo zvedeti vzroke za odhajanje, saj mi niti najboljši prijatelj v tovarni ni hotel povedati, zakaj zapušča Elmo« je dejal Stane Sadar. Lahko bi rekli, da se tudi komunisti v Elmi niso pravočasno spoprijeli s tem in drugimi problemi. Prvo znamenje za alarm ne bi smel biti izstop petih članov iz ZK. Nekaj pa se je v zadnjem času le zgodilo v Elmi. Razpisali so prosta delovna mesta za 25 delavcev s srednjo, višjo in visokošolsko izobrazbo. Večina od teh bo delala na področju tehnologije, toda...? Ali bo zavel nov veter? Ali bodo zmogli »prevetriti« stare odnose? Predvsem to pa bi morali storiti! M. HORVAT J. SEVER Dipi. inž. Franc Novak — dosedanji direktor tehnološko-razvojnega sektorja: Vse imam zbrano in natančno argumentirano. Naša sodelavka iz Izole Albina Škapin nam je poslala krajši komentar o uresničevanju resolucije pri izvajanju družbenega načrta obalnih občin do 1980. leta. V njenem zapisu ne najdemo nič posebnega v zvezi z omenjenim dokumentom in njegovim sprejetjem v tamkajšnjem okolju. To, kar najbolj izstopa, je nekaj ugotovitev, ki zadevajo staro, a še vedno aktualno temo: motiviranost delavca in njegova udeležba pri vsakdanjem delu. Kakor mnogi drugi naši sodelavci, tudi ona ugotavlja, da se po sleherni razpravi spominjamo, kako smo tudi podobne dokumente, ki so šli skozi rešeta in sita javnih razprav in za katere so se delavci opredelili, pahnili v pozabo. O njihovi usodi je po vsem tem kaj malo znanega. Zato se tovarišica Škapinova upravičeno sprašuje, kako naj zahtevamo od naših delavcev odgovoren odnos do dela, ko pa puščamo vnemar njihova prizadevanja. Mar ni to še eden od razlogov, da delavec postaja vse bolj nezainteresiran do vsega, kar ga obdaja. To razmišljanje tovarišice Škapinove nas je napotilo, da še enkrat na tem mestu (in na splošno) poudarimo zgodovinsko pomembno določila nove Komunist *a 03 ustave in zakona o združenem delu, po katerih ni več možno odločati v imenu delavcev ali mimo njih. Še vedno se dogaja, da od delavcev zahtevajo sodelovanje, z njimi pa sodelujejo le toliko, da bi nekaj, kar so načrtovali, tudi uzakonili. Toda treba je angažirati vse družbenopolitične sile in omogočiti delavcem stalno navzočnost pri ustvarjanju, uresničevanju in delitvi rezultatov dela, pri vseh nalogah in pristojnostih. Seveda pa vse to zahteva visoko stopnjo osveščenosti. In prav te osveščenosti ne zasledimo v vseh okoljih. Pone- kod je raven te osveščenosti in zavzetosti zelo visoka. Tam si tudi prizadevajo, z vsemi močmi, da bi odgovornost delavcev (to je, da sami odločajo in ne dopuščajo, da bi v njihovem imenu odločal kdo drugi) nenehno rasla vse do tiste ravni, ki omogoča popolno uresničitev tiste zgodovinske razsežnosti, ki je zapisana v »Komunističnem manifestu« in ki ugotavlja, da mora delavski razred najprej osvoboditi sebe, da bi lahko osvobajal tudi druge. Seveda pa imamo tudi okolja, kjer posamezniki menijo in se tudi temu primerno ve dejo, češ, vse to je začasno in sploh ni nujno, ter gredo po utrtih poteh. Res je vse več glasov, ki na to opozarjajo; eden od njih je tudi polemika tovarišice Škapinove. Toda ti glasovi in opozorila, žal, še niso takšni, da bi lahko odpravili take razmere. Še vedno je v teh opozorilih preveč verbali-zma, preveč splošnih zapažanj, hudo malo konkretnega in akcijsko usmerjenega, kar bi lahko spreminjalo stanje. Do tega ne bomo prišli z besedami.Nastopiti morajo vsi: zveza komunistov, ki mora napraviti mnogo več kot doslej, predvsem pa uresničiti svoje lastne odločitve, posebno sklepe 8. seje CK ZK Slovenije, dalje sindikat , ki si mora to postaviti za svojo prvenstveno nalogo, socialistične zveze, ki mora skrbeti za vsestransko angažiranost delavcev v vseh družbenopolitičnih in samoupravnih institucijah. Pri tem delu pa ne smemo delovati kampanjsko, površno in se predajati naključjem. Delo moramo opraviti temeljito in seveda odgovorno. Pa še nekaj: Povsod, kjer ne bomo prišli dalje od ugotovitev, bo pač potrebna širša družbena intervencija. Tudi na obali. Samo ugotavljanje ne zadostuje. Morali bomo poiskati vzroke zaviranj a in nastopati proti vsem, ki ga povzročajo, naj gre za objektivne ali subjektivne dejavnike. V. K. PODELJENE SO BILE PRVE PRVOMAJSKE LISTINE NAJBOLJŠIM SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM Priznanje in spodbuda Prvomajske listine Zveze sindikatov Jugoslavije so prejele po štiri najboljše sindikalne organizacije iz vsake republike in pokrajine Na priložnostni slovesnosti v Domu sindikatov v Beogradu so pred praznikom dela podelili prve listine Zveze sindikatov Jugoslavije najboljšim organizacijam sindikata iz vseh republik in pokrajin. Prvim dobitnikom teh visokih priznanj, vseh je 32, je ob tej priložnosti čestital predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak, v imenu nagrajencev pa se je zahvalil predsednik sveta ZS Novi Sad Živan Ilijin. V kratkem nagovoru predstavnikom organizacij, ki so v letu Titovih jubilejev prve zaslužile čast, da se lahko prištevajo med najboljše, je Mika Špiljak med drugim dejal: Dvaintrideset organizacij — nagrajencev se je posebej odlikovalo pri skrbi za krepitev samoupravnega položaja delavcev, izboljševanju delovnih in življenjskih razmer, skrbi za človeka-delavca. So še druge dobre organizacije, vendar so v republikah in pokrajinah menili, da teh 32 zasluži, da jih uvrstimo med najboljše. To med drugim pomeni, da izrekamo priznanje še vsem drugim organizacijam, njihovim članom in aktivistovm, katerih delo zasluži pohvalo. Prvomajske listine uvajamo v času, ko je sindikalna organizacija na podlagi sklepov X. kongresa ZKS, ustave in zakona o združenem delu dobila take pravice, kakršnih v zgodovini še ni imela. Seveda smo hkrati s pravicami sprejeli tudi velike obveznosti in odgovornosti, ki jih bomo uresničevali le, če se bo iz leta v leto povečevalo število takih organizacij, kakršne — kot zgled — poudarjamo letos. Ta posebna družbena priznanja uvajamo v letu, ko slavimo pomemben jubilej: štiridesetletnico prihoda tovariša Tita na čelo ZKJ in njegovo petinosemdeset-letnico. Tovariš Tito je tudi sam, kot delavec, sindikalni funkcionar in voditelj naše partije veliko prispeval k razvoju sindikalnega gibanja. Njegovo delo v sindikatih kovinarjev Zagreba in Hrvaške, kjer je deloval pred izvolitvijo za sekretarja zagrebške partijske organizacije in kar je pomenilo eno prelomnic v našem delavskem gibanju, njegova stalna skrb za krepitev in razvoj sindikalne organizacije v vseh fazah naše revolucije, prav gotovo izražajo njegovo globoko zaupanje v delavski razred in v delovnega človeka. V trenutku, ko dodeljujemo prvomajske listine, v dneh, ko s svojo aktivnostjo označujemo Titove in naše jubileje, se moramo posebej spominjati besed tovariša Tita, izrečenih in ponovljenih ob različnih priložnostih: gre za skrb za delovnega človeka, za njegove delovne in življenjske razmere, za njegov samoupravni položaj. Sindikalne organizacije, ki jim zdaj izrekamo zasluženo priznanje, so se zlasti izkazale z delovanjem na temeljnih področjih naše aktivnosti: pri razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov, izboljševanju produktivnosti dela, uresničevanju načela delitve po rezultatih dela, izboljševanju življenjske ravni delavcev, razvijanju njihovih kulturnih in izobraževalnih potreb, delovne in tehnične ustvarjalnosti ter organiziranju in podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Verjamem, da izražam splošno prepričanje in željo, naj ob čestitkah, ki jih izrekamo organizacijam, ki so s svojim delom zaslužile prve Prvomajske listine, ta slavnost pomeni spodbudo mnogim organizacijam za dobro delo v prihodnje, je svoj nagovor sklenil predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak. Prvomajske listine ZSJ so prejele po štiri najboljše organizacije sindikata iz vsake republike in pokrajine. Dobitniki iz Slovenije so: Občinski svet ZSS Maribor, občinska organizacija Sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije iz Nove Gorice, sindikalna organizacija Mefkur-veleželeznina Kranj in sindikalna organizacija LABOD Novo mesto TOZD Ločna. k* JANEZ BARBORlC, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v razgovoru za »Večer«: — O nekaterih organizacijskih spremembah: »Gre predvsem za spremenjene metode našega delovanja, ki se ne more ustaviti samo na republiški ravni, temveč se mora preusmeriti v občine in predvsem o osnovne organizacije. Ne moremo se namreč sprijazniti z ugotovitvijo, da je še vedno preveč takih osnovnih organizacij sindikata, kjer je vsa dejavnost omejena samo na izvedbo letne konference.« — O odnosu (profesionalnih) sindikalnih funkcionarjev do poslovodnih organov, do direktorjev, ki se sedaj v glavnem giblje med opozicijo in oprodništvom: »Če bi bilo v tem vrstnem redu, bi bilo kar v redu. Na žalost pa je obratno: vodstvo sindikalne organizacije je po navadi zlizano s poslovnimi strukturami in odtujeno delavcem. Morda so navznoter še različnih mnenj, ko pa se je treba odpreti navzven, so vsi skupaj proti vsem zunanjim vplivom. Sicer pa je sindikat odgovo- ren za izvolitev organov, njihovo poslovodn® delo mor* nenehno nadzorovati in ocenjc' vati ter po potrebi zahtevati kadrovske spremembe.« KIRO GLIGOROV, predsednik zvezne skupščine, v govoru političnemu aktivu Hrvaške o nekaterih izkušnjah delegatskega sistema: Predlagatelji morajo pripraviti takšna gradiva, v katerih bodo poudarjeni najpomembnejši elementi, tisto, kar je s stališča interesov delegatske baze bistveno za razumevanje. To mora biti napisano koncizno in v ra- zumljivem jeziku. Zato posv«' čarno posebno pozornost uspe; sabljanju organov, ki delajo p11 reševanju posameznih probl*' mov, da bi bila gradiva in sklep1 takšni, da bi jh delegat lahke razumel in jih lahko prenesd svoji delegaciji. V pisanju z neadministrativnin1 jezikom smo le dosegli določe® napredek nove generacije, ki ne bodo obremenjene z admit*' strativnim jezikom in slogom, bodo lahko približale idealu, kisl ga zastavlja delegatska skupščin*1' Drugi del problemov zadev* tisk in informativna sredstva. Zsoko priznanje je dobil za uveljavljale samoupravljanja in delegatskega ^'Sterna pri jugoslovanskih železnicah. van Zelinšek, ki je pri železnici že 22 et> je bil pred leti najmlajši predsednik s>ndikalne organizacije. Zdaj vodi n.ajvečjo v Sloveniji, saj je predsednik sindikalne konference ZTP Ljubljana, ji1 šteje blizu 19 tisoč članov. Zadnjih devet ]et je vodja sekcije za vleko ZT Maribor, podružnica Celje. °I> UKRADENEGA OTROKA DO POLITOLOGA 'MAN ZELINŠEK je sin trbovelj-*ega rudarja. V družini je bilo devet Takoj po okupaciji so Ivana iztr-u družine in ga skupaj z drugimi .• °Venskimi otroki poslali na »prevzgo-^ *• Ko se je po osvoboditvi vrnil, je asel prazen dom. Na srečo ga je našla ta iz Celja in vzela k sebi. Potem je bil ekaj let hlapček pri kmetu v Čreti, po snovni šoli pa je odšel v Maribor, kjer e je v Železniški industrijski šoli izučil P°klica. Leta 1954 so ga v Celju sode- lavci predlagali za predsednika osnovne sindikalne organizacije. Tako je z 18 leti postal takrat najmlajši predsednik. Leto pozneje je bi! sprejet v Zvezo komunistov. Po odsluženju kadrovskega roka je v Kastavu pri Reki končal šolo za vozovne preglednike, 1962. leta pa se je vpisal na Visoko šolo za politične vede v Ljubljani. »Ko zdaj ugotavljam, kako je politično delo prepleteno z mojim življenjem, se mi zdi, da drugače niti ne bi mogel živeti. Sem tiste vrste človek, ki mora venomer nekaj delati, biti v gibanju, biti zraven,« v smehu razpleta misli, medtem ko razglablja o svojih 40 letih življenja. »Danes vem, da sem se pogosto ogrel za kakšno stvar, ki ni bila vredna tolikšnega truda, vsaj čas je tako pokazal, toda takrat bi šel zanjo na barikade. Večkrat smo streljali mimo, vendar tudi ti streli niso bili odveč. Pravzaprav mi ni za nič žal, niti za tistimi neskončnimi urami, ki smo jih presedeli na sestankih ali v družbi in v nedogled premlevali težavo, ki je bila marsikdaj hitro rešljiva. Toda okoliščine so bile drugačne. Nismo bili oboroženi z dovolj znanja niti vešči v besedi. Treskali smo po mizi ali dvigovali glas in uža Ijeni odhajali; tudi to je bilo potrebno.« — Letos ste dobili »Nagrado 15. april« za vaše delo pri uveljavljanju samoupravljanja in delegatskega sistema ter sodelovanje v družbenopolitičnem življenju. O samoupravljanju pri železnici je v javnosti malo znanega. Več vemo o njenem ekonomskem položaju. »Tisti, ki misli, da pri železnici samoupravljanja ni, naj pride in se prepriča o tem na mestu. Res pa je, da je pri železnici nekaj specifičnosti. Tako pri uresničevanju voznega reda ni samoupravljanja. Vlaki morajo voziti po voznem redu. Občani, državljani in vsi »poklicani« bi morali železnico malo bolj poznati, pa ne samo kot organizacijo združenega dela, ki ima izgubo. Že naš sestav je takšen, da po raznolikosti poklicev in dela ni enakega v gospodarstvu. Pri železnici je zelo razvita delegatska baza na vseh ravneh. Včasih nekateri menijo, da pri železnici ni samoupravljanja, ker je samoupravno organiziranje počasno. Pri tem pa pozabljajo, da smo slovenski železničarji samo del jugoslovanskih železnic, v katerih se šele zdaj rojevajo samoupravne interesne skupnosti, ki so pri nas v veljavi že tri leta. Samoupravljanje železničarjev ni zaprto za tovarniško ograjo. Delujemo v 52 slovenskih občinah in prek Istre segamo celo na Hrvaško. Gre za približno 19 tisoč zaposlenih pri slovenskih železnicah, medtem ko je v državi vseh železničarjev kakih 150 tisoč.« ŽELEZNIČARJU JE TREBA DATI DRUŽBENO PRIZNANJE — Na račun železnic je bilo izrečeno mnogo kritik. Katere od teh sprejemate in katere odklanjate? »Jasno je, da je osnovni namen železnic prevoz potnikov in blaga. Toda če hočemo to zagotoviti danes, moramo imeti moderno železnico. Takšna, kot je, več ne more biti, ker je doslej praktično nismo modernizirali, temveč le krpali. Če hočemo ob gospodarskem napredku imeti sodoben promet, potrebujemo velika sredstva za posodabljanje osnovnih dejavnosti in usposabljanje kadrov. Po drugi plati to pomeni, da bi transport v ceni proizvoda pomenil majhen strošek, če nekateri železnice ne bi razumeli kot gospodarsko panogo, ki je ustvarjena samo za prevoz surovin, končne izdelke pa naj bi prevažali s tovornjaki. Če bi z železnico prevažali tudi višje tarifno blago, ne bi bilo tolikšnih izgub. Gre za pošteno delitev dela v prometu. Tako pa mora slovenski železničar z največjo odgovornostjo bdeti nad sredstvi in lastnim ekonomskim položajem ter z enako odgovornostjo sprejemati denar od gospodarstva. Počutje železničarja v tem spletu nerešenega ekonomskega položaja ni najboljše. Upravičeno se sprašujemo, kakšen bo naš jutri. Železničar je nenehno izpostavljen hudi kritiki, tako kot neposredni proizvajalec ali kot človek, ki je odgovoren za varen potek prometa. Tudi on je vreden, da dobi družbeno priznanje za svoje delo. — Kaj pa zakon o združenem delu in 'dohodkovni odnosi? »Trenutno se še vedno največ ukvarjamo z našim ekonomskim položajem in prilagajanjem dohodkovnih odnosov med TOZD in OZD ter organizacijami združenega dela v gospodarstvu določilom zakona o združenem delu. Od tega je odvisna celotna povezava notranje in zunanje organiziranosti. Ze letos bomo morali spremeniti samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Železničarje nepoznavalci presojajo po osebnem dohodku, ki pa vsebuje številne nadure Železnico je treba sprejeti kot neločljiv element združenega dela, in ne da jo gledajo kot podpiranca družbene skupnosti.« — Ugotavljate, da se delavec pri železnici pojavlja kot samoupravljavec, človek, na katerega ramenih sloni izredna družbena odgovornost. Kdo je pravzaprav danes ta človek? »Časi, ko si s kladivom in varilnim aparatom popravljal lokomotivo, so kljub vsemu že daleč za nami. Današnje delo na železnici zahteva visoko usposobljen kader. To je poklic, ki zahteva veliko šolanja in poklicnega izobraževanja. Le malo ljudi ve, da mora strojevodja, preden sede za krmilo, po osnovni šoli še v poklicno šolo ter nato še šest let dodatno drsati šolske klopi. Danes železnica potrebuje veliko inženirjev. Zato je osnovna skrb sindikata pri železnici skrb za našega delavca. Gre za urejevanje njegovih delovnih razmer in izboljšanje družbenega standarda, ki smo ga zaradi znanih okoliščin morali zavestno podrejati reševanju drugih ekonomskih in gospodarskih težav. Gre za vrzel, ki se je z leti razširila v razpoko, prek katere želi skočiti le redkokateri strokovnjak, da bi se pri železnici spoprijel s težavami in soočil z odgovornostjo...« JANEZ SEVER NAROČAJTE DELAVSKO ENOTNOST! pelavsko enotnost, glasilo slovenskih sindikatov, pre-jema že več kot 38.000 naročnikov. Sklep zadnjega kongresa slovenskih sindikatov pa je, nai bi bili na Delavsko enotnost naročeni vsi sindikalni funkcionarji, to je člani izvršnih in nadzornih odborov osnovnih sindikalnih organizacij. Teh je v Sloveniji blizu 60.000. Pozivamo vse osnovne sindikalne organizacije, da na-r°čijo Delavsko enotnost za vse tiste člane izvršnih in nadzornih odborov, ki še ne prejemajo glasila slovenjih sindikatov. ^Polnite objavljeno naročilnico in jo pošljite na naslov: pGP DELO — TOZD DELAVSKA ENOTNOST LJUBLJANA, DALMATINOVA 4. Letna naročnina znaša 200 din za izvod. ■ odreži in pošlji ■ NAROČILNICA ^ePreklicno naročamo . izvodov tednika De- lavska enotnost za člane 10 in NO, katerih točne naslove p°šiljamo na posebnem seznaifiu. Pačnik za navedene naročnike je:.. P°štna št. Datum: kraj: Čitljiv podpis (z žigom) PRED PRVOMAJSKIM SLAVJEM V OPATJEM SELU SMO OBISKALI FRANCA PAHORJA, NAJSTAREJSEGA komunista V NOVOGORIŠKI občini Tudi mladi naj stopajo po naših poteh Na prvomajskem slavju v Opatjem selu je stal v prvih vrstah tudi on, Franc Pahor, domačin iz hiše številka 31, komunist od leta 1921, po stažu najstarejši komunist v novogoriški občini. Prav nič ne kaže svojih oseminse-demdeset let; človek bi mu jih prisodil vsaj pet manj. Še zmeraj je čil in krepak; rad poprime za vsako delo, ki ga okrog hiše pravzaprav nikoli ne zmanjka. »Nono, obisk imaš,« pravi vnuk Robert, ko se me drži za rokav in me pripelje na vrt, kjer je Pahor pravkar okopaval čebuljček. »Čas je že bil in tudi zato se mi je mudilo iz bolnišnice,« pravi. Potem gremo skupaj v hišo. Pahor me predstavi ženi, ki je bila te dni nekaj bolehna; Robert izgine kot kafra. Gostitelj pa se tudi za hip opraviči. Hitro se vrne s pletenko domačega, črnega. »Refošk in merlot skupaj smo stisnili,« pravi. »Pa je dobro, predvsem za zdravilo. Za sproti ga tako ni, komaj dobrih petdeset litrov sem ga pridelal lani.« Vino je dobro, kaj dobro, naravnost odlično. Bolj srebljem kot pijem. Pahor bi ga še natočil, toda kaj: pred hišo me čaka avto, na cesti pa... Potem obujava spomine. TUDI MLADI NAJ STOPAJO PO NAŠIH POTEH Pripoveduje, da se je revolucionarnega duha navzel pri vojakih. Osemnajstega leta je bilo, v Radgoni. Vtaknili so ga v »alarmkompa-nijo«, sestavljeno zvečine iz vojakov, ki so bili v ruskem ujetništvu, pa so se vrnili. »Veliko so pripovedovali o dogajanju v takratni Rusiji, o krivicah, ki jih pod Leninom ne bo več. Govorili so o svobodi, o lastni državi vsakega naroda v tedanji avstroogrski monarhiji, kar se mora zgoditi. Tudi o državi južnih Slovanov, ki jo bomo imeli. Oblastem to seveda ni bilo všeč. Poostrile so disciplino, začele iskati »upornike« in še posebej »rdeče« med njimi. Pa se je kompa-nija uprla. Upor so zadušili madžarski vojaki.« Franc Pahor je ušel sankcijam, saj je tik pred uporom zbolel in so ga poslali v lazaret. Revolucionarna misel pa se mu je globoko vtisnila v zavest. Po prvi vojni se je Pahor vrnil domov. Nerad govori o tistih časih. Preveč težko je bilo življenje. Živeti pa je moral, skrbeti zase in za družino. Zelo malo svoje zemlje so imeli in strahovito skop je kraški svet; tisto malo sveta, ki ga niso razrile granate ned vojno, da so ga vendarle lahko >bdelali. Njegova žena je dan na dan več kot Ive uri daleč nosila mleko naprodaj v fržič (Monfalcone), Pahor pa se je idinjal kot težak, kot »malavar«, kot o rekli pod Italijo, pri gradnji cest, m zidarjih, v tržiški ladjedelnici. Če e bilo treba koga odpustiti, je bil ned prvimi na spisku. »Enaindvajsetega leta sem bil iprejet v komunistično stranko Itali-e. Oblasti mi nikoli niso mogle iokazati, da sem komunist. Imeli pa ;o me zapisanega; vselej sem jim bil ta očeh. Tudi ob delo sem prišel, comaj sem ga dobil. ...Pretolkli pa :mo se vendarle, največkrat tako, da ;em odkopaval vojaški material, itaro železo, ki je ostalo iz vojne in ga totem prodajal. Tako nekako, kot bi la danes nosil na odpad...« Potem so se začeli črni dnevi druge »Tudi trojka, katere član sem bil, je dobila nalogo, naj zbira orožje. In smo ga zbirali — nikoli nas niso ujeli. Tudi to srečo sem imel, da se nikoli nisem ujel v nobeno past, čeprav jih je bilo nastavljenih dosti. Imel sem in imam zavedne sosede. Samo tako sem pri gospodarski komisiji za Slovensko Primorje lahko dolge mesece opravljal dolžnost intendanta za vse enote, ki so bile na območju od Doberdoba do Kostanjevice na Krasu. Pri nas doma pa je bila partizanska kuhinja. Vodila jo je moja žena.« Kot borec je Franc Pahor na pomlad 1942. leta prvič slišal, da partizane v Jugoslaviji vodi Tito. Vse do danes še ni imel te sreče, da bi mu segel v roke, čeprav si tega nadvse želi. Videl pa ga je dvakrat, »čisto od blizu«, kot pravi sam. »Titovo ime je nam takrat pomenilo veliko. V njem smo videli človeka, ki nas vodi in nas bo vodil, ko bo ■vojna končana, ko bomo Slovenci živeli v eni državi. Titovo ime nam je takrat dajalo moralo, vlivalo zaupanje... Še danes je tako in vesel sem, da smo že takrat verjeli v pravega človeka, v tovariša, ki mu je naša partija v najhujših dneh naložila najtežje breme...« Dvigneva čaši in nazdraviva svobodi, ki je nastopila po vojni. Potem nazdraviva še enkrat — miru in sreči, ki ju uživamo danes. Vendar mejnikov, ki po svoje pomenijo prelomnico, tudi po letu 1945^6 ni bilo konec. Š priključitvijo Slovenskega Primorja k Jugoslaviji v septembru 1947. leta je ostalo Opatje selo odrezano od sveta. Edina cesta, ki je takrat povezovala ta kraj s svetom, je vodila v vasi, ki so pripadle Italiji. V novo Jugoslavijo, proti Mirnu, pa je vodila samo strma in slabo izhojena steza. Treba je bilo zgraditi cesto. Eden najbolj vztrajnih graditeljev je bil tudi Franc Pahor. Kmalu bo minilo dvajset let, odkar najstarejši komunist v novogoriški občini uživa zasluženi pokoj. Tri hčere so se pomožile in odšle z doma, ostal pa je sin. Ne drži se sicer doma tako, kot so se ga včasih držali tisti, ki so ostali. Hodi na delo in se vsak dan vrača k družini, k staršema. Tako so vendarle skupaj in rod bo ostal, v Opatjem selu, na nekdaj in danes slovenskih tleh. Kozarec z vinom je prazen, pred menoj pa že prijetno diši kava. Pahorjeva mama pravi, da jo je skuhala po primorsko. Premlad sem še, da bi — razen splošnih fraz — vedel svetovati mladim, kako naj se vedejo, kako naj delajo, da bi zrasli v prave ljudi. Tako pravim Francu Pahorju in vprašam, kaj bi on — star komunist, prekaljen revolucionar in borec — svetoval mladim rodovom. Pa pravi: »Marsikaj se je spremenilo od takrat, ko sem bil mlad. Predvsem na dobro, seveda. Ampak jaz bi mladim vseeno svetoval, naj bodo ljudje na mestu: delavni, skrbni, pošteni, zvesti svojemu prepričanju in idejam, ki so nas vodile, ki smo jih prenašali nanje. Želim si torej, da bi mladi šli po naših poteh z večjimi uspehi, kot smo jih zmogli mi, dokler se je v nas še pretakala mladostna kri.« M. GOVEKAR novice »organizacij LABOD, NOVO MESTO Prvomajska listina Osnovna organizacija sindikata novomeške temeljne organizacije združenega dela LOČNA tovarne oblačil »Labod« je letos dobila »Prvomajsko listino«, ki jo podeljuje Zveza sindikatov Jugoslavije za dosežene uspehe v delovanju sindikata, v razvoju samoupravljanja, v povečevanju proizvodnje in produktivnosti dela in za uspehe na drugih področjih družbenega življenja v temeljni organizaciji. V temeljni organizaciji LOČNA je vzniknilo več pobud za tehnološke, samoupravne in družbenopolitične rešitve. Vse te predloge in pobude so najprej sami preizkusili, ugotovitve in dobre izkušnje pa so nato prenesli še v druge temeljne organizci-je. Danes je TOZD Ločna vzorno organizirana, ima perspektivni program dela do leta 1980, urejeno samoupravno organiziranost, urejeno samoupravno zakonodajo, že usklajeno z novo ustavo in z zakonom o združenem delu, izredno razvito dejavnost na področju ljudske obrambe. civilne zaščite itd. V organih upravljanja sodeluje kar 210 delavcev. Sindikat v Ločni je v minulem obdobju posvečal še posebno skrb samoupravnim odnosom, skrbi za družbeni standard, za stanovanjsko gradnjo in drugim zadevam. Zaradi lažjega delovanja in dogovarjanja so organizirali sindikalne skupine po izmenah, posebno obliko delovanja sindikatov pa predstavljajo tudi aktivi mladih delavcev. Uspele so tudi tribune delavcev, saj je tako sindikalna organizacija zagotovila možnost, da k odločanju pritegne vsakega delavca. Skrb za delovnega človeka je sindikalna organizacija usmerila predvsem v urejanje prehrane delavcev, prevoze na delo, organiziran oddih v lastnih počitniških domovih v Savudriji in na Malem Lošinju, v zdravstveno preventivo, stanovanjske zadeve, športno dejavnost, v sindikalno športno društvo, v kulturne dejavnosti v TOZD in v druge zadeve, ki vplivajo na boljše počutje delavcev. R. Š. KOMPAS, LJUBLJANA Zamenjava vodstva Centralni delavski svet Kompasa je na zadnji seji razpravljal o nezaupnici, ki je bila ob urejanju notranjih problemov izrečena vodstvu te organizacije združenega dela. Na seji centralnega delavskega sveta so z vodilnih mest odstopili: glavni direktor dr. Miha Hlede ter njegova namestnika Jože Vidic in Vitko Roš. Delavski svet je na isti seji imenoval kolektivni poslovodni organ, ki bo vodil delovno orga- BREST, CERKNICA nizacijo do novih imenovanj na vodilna delovna mesta. Kolektivni poslovodni organ sestavljajo: direktor sektorja domačega turizma Zore Rotar, direktorica mejnih turističnih servisov Vera Šketa in direktor Kompasovega motela v Mednem Franc Matko. V prihodnjih šestih mesecih naj bi dobil Kompas novo vodstvo, s tem pa bi potekel tudi mandat centralnemu delavskemu svetu delovne organizacije. Obračun dela Pred nedavnim se je sestala konferenca osnovnih organizacij sindikata v Brestu, piše v zadnji številki Brestovega obzornika Š. Bogovčič. »Že leta in leta razpravljamo v naši delovni organizaciji, kaj naj bi delal sindikat. Čeprav je njegova vloga jasno opredeljena, nas še vedno spremljajo stare navade, da se mora sindikat ukvarjati z nabavo in z razdeljevanjem najrazličnejših dobrin za svoje članstvo. Razprava na letni skupščini konference OOS pa je pokazala, da moramo s to prakso dokončno prenehati, saj imamo v podjetju službe, ki so dolžne nabavljati ozimnico in druge dobrine za člane sindikata. Pa še nekaj bi rad opozoril...« »...Pred dobrimi tremi leti smo z dobro voljo, s precejšnjimi finančnimi sredstvi in s podporo organov upravljanja začeli izobraževati kader za uvajanje Work-factor sisema. Več kot 20 tečajnikov se je zagrizlo v težko delo. Začeli so v tovarni pohištva v Cerknici, tako da so sistem vpeljali na večini delovnih mest, nato pa so poskušali z delom nadaljevati še v drugih temeljnih organizacijah. Vse lepo in prav, toda v razpravi na skupščini konference OOS so delegati sprožili vprašanji: Ali bo splahnel tudi ta sistem kot prejšnji? Ali sta to red in organizacija, da imamo na enakih delovnih mestih ob enako vloženem delu različne osebne dohodke?« CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLED Srečo prinašajo samo drugim Prizadevanja sindikalne organizacije Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Dimnikarstvo za dobro gospodarjenje in samoupravljanje ostajajo v skromnem zatišju ob vse glasnejših zahtevah dimnikarskih delavcev za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem Spominjam se, kako mi je pred leti pripovedoval danes že pokojni Janko Lipnik, predsednik zadruge dimnikarjev za Slovenijo: »Dimnikarje pobliže poznajo predvsem gospodinje... Jadikujejo, kadar jih ni, in godrnjajo, ko oddi-dejo one pa morajo za njimi počistiti saje. Kaj pa dimnikarji? Mar kdo sploh pomisli na to, da smo tudi mi ljudje... Človeška bitja z obilico tegob in skromno mero radostnih trenutkov. Skratka, naš poklic je vse prej kot lahek. Začnimo kar z delovnim časom... Ob devetih zvečer ali ob petih zjutraj se začenja naš delovnik. Uradno sicer sedem ur, dejansko pa veliko več. Dela je precej, dimnikarjev pa malo. Vrh vsega nam nič koliko sivih las povzročajo bolezenski dopusti. Poleg tega je naše delo težko tudi zaradi nevarnosti, ki ob plezanju na strehe in dimnike preži domala na vsakem koraku... In zavoljo vpliva strupenih plinov. Toliko govorimo o zastrupljenem ozračju, nihče pa pri tem ne pomisli, da ga naši fantje vdihavajo pri samem izvoru. Zato ni nič čudnega, če imamo v Sloveniji zdravih samo 35 odstotkov vseh dimnikarjev, vsi drugi pa bolehajo za motnjami prebavil, okvarami dihalnih organov, revmo, kožnimi boleznimi... Sami najbolje vemo, kako je z našim zdravjem...« Na vse to sem se spomnil, ko me je zadnjič zanesla pot med sindikalne delavce Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Dimnikarstvo. Sicer pa naj jih najprej predstavim: v temeljni organizaciji združenega dela Dimnikarstvo ljubljanskega komunalnega podjetja je zaposlenih 96 delavcev. Toliko jih je tudi v osnovni organizaciji sindikata, ki sodi med najboljše v občini Center. »Kljub težavam, ki jim doslej sami nismo bili kos, nedvomno pa jih bomo precej rešili že v bližnji prihodnosti v SOZD Komunalno podjetje Ljubljana, je naš sindikat zadnja leta pobudnik dobrega gospodarjenja in samoupravljanja.« DOBRA ORGANIZACIJA JE ŽE POL USPEHA Take ugotovitve in mnenja sem med pogovorom s sindikalnimi delavci TOZD Dimnikarstvo Komunalnega podjetja Ljubljana slišal dokaj pogosto. Janez Graj, predsednik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije, je sicer potrdil prejšnjo ugotovitev, vendar je dodal: »Prizadevamo si, kolikor je v naših močeh, toda mnogim težavam pri najboljši volji in pripravljenosti za delo ne moremo kljubovati.« »Kljub temu pa so vsi naši delavci pripravljeni ob vsakem času pomagati pri urejanju delovnih in življenjskih problemov zaposlenih,« je povedal Vinko Kraner, sekretar osnovne organizacije ZK, potem pa je nadaljeval: »To je najbolj očitno v delu osmih sindikalnih skupin, ki delujejo na naših delovnih območjih. V skupi- nah, ki jih sestavlja 8 do 20 delavcev, se dimnikarji v ožjem krogu laže pogovorijo o svojih problemih, veliko hitreje, kot sicer sprejemajo odločitve, s katerimi prihajajo na dan pred samoupravnimi organi. Tak način dogovarjanja in odločanja se nam je zdel, potem ko smo se na novo organizirali, najbolj primeren in učinkovit.« Torej, na prvi pogled vzorna organiziranost. Toda pri tem sogovorniki ne pozabijo omeniti, da kljub dobremu delu sindikalnih skupin niso zadovoljni z aktivnostjo nekaterih delegatov — poverjenikov. Janez Graj pravi: »Vseeno pa ljudem ne moremo očitati, da so za to sami krivi. Veliko je k neaktivnosti prispevala tudi narava našega dela, precejšnja razdrobljenost naših delovnih območij, v zimskem času delo ob sobotah... Skratka, dimnikarje teško dobimo na sestanek, tisti, ki bi morali skrbeti za povezavo med skupinami in izvršnim odborom osnovne organizacije, zato pogosto izgubljajo zvezo...« Prizadevanja v skromnem zatišju ostajajo skoraj brez odmeva, zato pa je toliko glasnejši dimnikarski »SOS« za hitrejše urejanje njihovih delovnih razmer. BITKA IZGUBLJENA, VOJNA ŠE NE? Dejstva so na dlani, kakor je slikovito, a hkrati s slabim občutkom, povedal v pogovoru direktor Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Dimnikarstvo Ivan Varjačič. »Od republiških skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja že štiri leta terjamo, da nam zaradi izredno napornega dela slednjič priznajo zavarovalno dobo s povečanjem. Ta zahteva se nam zdi več kot upravičena po ugotovitvah zbranih v posebni študiji, ki jo je izdelal zavod SRS za varstvo pri delu. V njej je podrobno razčlenjeno težko zdravstveno stanje dimnikarjev, hkrati pa izoblikovan predlog za pridobitev beneficirane dobe.« »Že sredi 1974. leta je zadruga dimnikarjev za Slovenijo poslala republiški skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zahtevo, da se dimnikarskim delavcem prizna zavarovalna doba s povečanjem. Podpisniki tega sporazuma, po katerem naj bi za dimnikarje od 1. januarja 1946. leta priznali na leto dodatna dva meseca delovne dobe, naj bi bili gospodarska zbornica Slovenije, RS ZSS in naša zadruga.« »Zdravstveno stanje dimnikarjev,« pojasnjuje Varjačič, »ni bil edini razlog, ki nas je pripeljal do odločitve, da zahtevamo priznanje zavarovalne dobe s povečanjem. Ne gre le za izjemno težke in zdravju škodljive razmere pri dimnikarskeiu delu, marveč še za marsikaj drugega-Teža dela dimnikarjev ima za posledico naraščanje invalidnosti in zgodnjo umrljivost; to pa povzroča veliko fluktuacijo in pomanjkanje kadra v naši stroki. Če bo šlo tako naprej, bo z leti dimnikarski poklic izumrl!« Slovenski dimnikarji, ki so prvi v državi sprožili akcijo za priznanje zavarovalne dobe, čakajo zdaj osamljeni na milost in nemilost tistih, ki bi morali že davno skleniti sporazum ° beneficirani delovni dobi. Vse druge republike so namreč že pred časom sprejele omenjene sporazume, kakih 360 dimnikarjev v Sloveniji pa čaka in čaka... Morda je za nekatere njihova bitka izgubljena, toda vojna še zdaleč ne! Člani sindikata Dimnikarskega podjetja gredo še dlje: »Če nam ne bo uspelo po normaim poti, nameravamo sprožiti ustavni spor! Dovolj nam je obljub in lepih besed...!« IVO VIRNIK PRILOŽNOST ZA LJUBITELJE ZANIMIVIH KNJIG NAVTIKA ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST je znižala cene naslednjim knjigam: •TXvXv-X-XjX-XjXjX-XvX-XvXvXvXvX-XvX*j*hj^x‘lfe ::x:x;:vX •ij&v"" AVTORJEV T. Kožuha in R. Štoke (170 din) znižano 120 din Knjigo priporočamo ljubiteljem morja in vodnih športov, zlasti pa tistim, ki se pripravljajo na izpit za voznika motornega čolna. VELIKA STAVKA avtorja Vinka Trinkausa (150 din) znižano 95 din Delavski roman o dogodkih prve velike stavke zasavskih rudarjev v letu 1889. "l DELAVSKA enotnost •v*v- j -v.-.*.*.* -.-.-Ijl NACIONALNO VPRAŠANJE V NOVEM OBDOBJU uvtorja Najdana Pašiča (130 din) znižano 100 din Knjigo priporočamo vsem družbenopolitičnim organizacijam, predvsem pa tistim, ki se zanimajo za narodnostne manjšine. II m s I .. Ljubljana, Dalmatinova 4, oz. kupite v naši knjigarni - galeriji na Tavčarjevi ulici 5 v Ljubljani. NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST .....• IZVODOV KNJIGE NAVTIKA — 120 din izvodov knjige VELIKA STAVKA — 95 DIN izvodov knjige NACIONALNO VPRAŠANJE V NOVEM OBDOBJU — 100 din Knjige pošljite na naslov:.............................. Kraj. poštna št.: Datum.......... čitljiv podpis naročnika (z žigom za pravne osebe) NAŠE IZKUŠNJE Nedavno tega smo v našem listu objavili nekaj misli iz » Odprtega pisma Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana in javnosti«, ki sta ga napisala sindikalna organizacija in kolektiv Biroja za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani, Proletarska ulica 4. V tem pismu je bilo ob številnih očitkih na račun nesamouprav-nega odnosa Gozdnega gospodarstva Ljubljana do prej omenjenega biroja med drugim rečeno: »Sredi priprav in delno tudi sredi začetka letošnjih terenskih del nas je presenetila novica, da GG Ljubljana enostransko, brez dogovora z našimi delavci, prekinja vsako sodelovanje z birojem —s 15. aprilom 1977. S tem je bila naši organizaciji vzeta časovna možnost, da ta del svoje dejavnosti ustrezno preusmeri«. To odločitev Gozdnega gospodarstva Ljubljana so takrat v biroju ocenili kot »enostransko in nedomišljeno«, hkrati pa so rekli, da bi bilo treba proučiti ves postopek in sistem odnosov med njimi in Gozdnim gospodarstvom Ljubljana in se samoupravno dogovorili o prihodnjih nalogah. Nekaj misli iz tega pisma smo nedavno tega že objavili. Takoj po prvomajskih praznikih pa smo dobili številne odgovore in ugovore na naše pisanje. Gozdno gospodarstvo Ljubljana (pravzaprav njegov direktor Anton Počivavšek) trdi, da odprto pismo Biroja za gozdarsko načrtovanje »vsebuje vrsto neupravičenih očitkov proti Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana in njegovemu vodstvu.« Poslali so nam skrajšan zapisnik razgovora, ki ga je v zvezi z odprtim pismom biroja sklical medobčinski svet ZKS v Ljubljani, na katerem so podrobno govorili o neurejenih odnosih med GG Ljubljana in birojem za gozdarsko načrtovanje in ti odnosi so bili »predmet široke družbenopolitične ocene«. Še prej pa so se vsi zainteresirani zbrali na sestanku pri Poslovnem združenju gozdno gospodarskih organizacij, na katerem so med drugim ugotovili, da so zdajšnje zaostritve med Gozdnim gospodarstvom Ljubljana in birojem posledica nerazvitega sodelovanja in dogovarjanja ter »ozkih stališč iz lastnega zornega kota«. Rekli so tudi, da je ustanovitev lastne gozdnourejevalne službe »nesporna samoupravna pravica gozdnega gospodarstva, kiji biro ne oporeka« vendar pa je biro v skrbi za svoj nadaljnji obstoj in zaradi prehitrega roka premalo storil za uresničitev dogovorjenega prenosa. Dogovorili so se za nov rok, do kdaj bodo prenesli gozdnouredi-tveno dejavnost na Gozdno gospodarstvo Ljubljana, biro pa naj bi hkrati in ob sodelovanju z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo, najkasneje do konca junija predložil zasnovo programa o preureditvi svoje dejavnosti. Dan kasneje so na sestanku pri medobčinskem svetu zveze komunistov razpravljali o odprtem pismu in med drugim sklenili: Da se bo akcija za uresničevanje dogovorjenih sklepov čimprej in odgovorno začela izvajati, je potrebno oblikovati konkreten program, ki mora biti časovno opredeljen in morajo v njem nastopati nosilci konkretnih nalog. In še: Vsi napori subjektivnih sil znotraj obeh delovnih organizacij morajo biti usmerjeni v takšno sodelovanje, ki bo temeljilo no dohodkovni soodvisnosti v skladu z zakonom o združenem delu- Pisci odprtega pisma so ob vsej tej obširni razpravi vrgli puško v koruzo. Ne vem, kaj se je dogajalo v minulih štirinajstih dneh na področju odnosov med Birojem in Gozdnim gospodarstvom Ljubljana, naj zapišem le eno zdajšnjo misel tistih tovarišev, ki so nekoč pisali odprto pismo in ki ga je objavilo tudi uredništvo Delavske enotnosti- »Zaupana nam je skrb za gozdove, za neprecenljivo bogastvo vse naše družbe. Naše enakopravno dogovarjanje pa izključuje vzroke navedb v našem odprtem pismu, s tem pa tudi ukinjamo očitke Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana.« Ne vem, kako pri njih urejajo samoupravo in kolikšno veljavo imajo družbenopolitične organizacije. Kaže pa, da je samouprava tudi zdaj ob najnovejšem kompromisu v GG Ljubljana stala ob strani. Zlasti Pa še sindikat. Vodilni ljudje so ob teh dneh povedali svoje mnenje, kaj sodijo o odnosih med Birojem za gozdarsko načrtovanje in Gozdnim gospodarstvom Ljubljana, o stališčih in pogledih sindikata pa ni govoril nihče. Trav gotovo pa bodo morali prej ali slej spregovoriti o tej -a' devi tudi delavci. JANEZ VOLJČ Velenje Priznanje godbi kled tistimi, ki so jim letos na Ptedvečer dneva OF v občini v.e*enje podelili srebrna prizna-l1!8 Osvobodilne fronte, je bila ,.u^ godba na pihala Rudnika 'ilnita Velenje. , 'a godba, ki deluje vse od °nca druge svetovne vojne, je s SVojimi 1.500 nastopi veliko pri-5Pevala h kulturi, zato je zaslu-^n° prejela to visoko priznanje. v Povojnih letih je sodelovala na Seh republiških srečanjih godb a Pihala in na srečanju 1973. leta prejela tudi zlato plaketo za VQje visokokvalitetno muzicira-jjle- Leta 1969 je bila godba odbrana z Redom zasluge za narod srebrnim vencem, v občini pa je "reiela najvišje kulturno prizna-1® Kajuhovo nagrado. ‘udi danes ni v velenjski občini °hene ve čje prireditve, da ne bi s°delovala rudniška godba na Parala, ki jo vodi profesor Ivo ^rarin. Tudi letos se bo godba na ^Publiškem tekmovanju v Ljub- 'jani ocene. potegovala za najvišje PO PRVEM SREČANJU DELEGATOV KLUBOV SAMOUPRAVLJAVCEV SLOVENIJE V VELENJU Iz razprav v akcijo Osrednji namen prvega srečanja delegatov klubov samoupravljavcev iz vse Slovenije v Velenju sredi meseca aprila je bilo soočenje dosedanje prakse iz dela klubov in dogovor za prihodnjo akcijsko usmeritev. Prvi klubi samoupravljavcev so bili ustanovljeni v Sloveniji pred poldrugim letom, zdaj delujejo že v večini občin. Tam, kjer jih še ni, jih morajo ustanoviti do konca junija. Tak je dogovor. V velenjskem klubu samoupravljavcev se je že ob koncu minulega leta porodila zamisel v srečanju, na katerem bi izmenjali delovne izkušnje, se pa tudi dogovorili o tesnejšem sodelovanju in.povezovanju klubov. Deveto srečanje samoupravljavcev Jugoslavije je pobudo Velenjčanov za organizacijo srečanja samo še podkrepilo. Republiški svet ZSS je zamisel velenjskega kluba sprejel in sodeloval pri organizaciji prvega srečanja delegatov klubov samoupravljavcev iz vse Slovenije. Klubi samoupravljavcev so, kot piše v sklepih 8. kongresa ZSS, posebne skupnosti delavcev. Z njimi želimo zapolniti vrzel na področju medsebojne izmenjave konkretnih izkušenj samoupravne prakse. To hotenje pa prepočasi uveljavljamo, so ugotovili delegati na velenjskem srečanju. V tem trenutku je glavna naloga klubov uresničevanje vsebine zakona o združenem delu. Boj za kvalitetnejše samoupravne odnose pomeni uveljavljanje in uresničevanje interesov delavcev, zato morajo imeti skupaj s člani delegacij in V maju izide nova brošura v naši zbirki Knjižica SINDIKATI št. 11 mgr. dipl. oec. Gabrijel Sfiligoj: Gospodarjenje v združenem delu Avtor je posebej priredil tekst o osnovah gospodarjenja 0rganizacij združenega dela v materialni proizvodnji, ki 9a bo uporabil center za družbeno izobraževanje RS in RK ZSMS kot gradivo za slušatelje političnih tečajev in za druge izobraževalne potrebe. Kot temeljna Podlaga so avtorju služili: Ustava SFRJ in SRS, Zakon 0 združenem delu in njegova dela »Komercialno poslovanje« (iz I. 1973) in »Gospodarjenje v organizacijah združenega dela« (iz I. 1975). Knjiga je razdeljena na devet poglavij, v katerih avtor obravnava izhodišča o socialističnem samoupravno združenem delu in gospodarjenju v samoupravno združenem delu; samoupravno organizacijo ekonomskega ^objekta; smotre in cilje TOZD kot ekonomskega sub-Jokta; najvažnejše naloge in aktivnosti samoupravnega 9ospodarjenja; temeljne pojme o samoupravni poslovni Politiki; pojem in smisel tržne usmerjenosti TOZD; ekonomske uspehe poslovanja in stroške; temeljne pojme o Poslovnem procesu in slednjič organizacijsko urejanje Poslovanja v združenem delu. člani samoupravnih organov v klubih samoupravljavcev glavno besedo. NALOG SINDIKATOV IN DRUGIH ORGANIZACIJ NE PRENAŠAJMO NA KLUBE V uvodnem referatu je Franci Polak, sekretar republiškega sveta ZSS za samoupravljanje, opozoril na slabosti, ki jih je mogoče zaznati ob podrobnejšem primerjanju sprejetih izhodišč s prakso delovanja klubov. »Z ustanavljanjem klubov nismo imeli namena in tega tudi danes nočemo — da bi se naloge sindikata in drugih organizacij prenašale na klube,« je med drugim dejal Franci Polak. »Poudarjali pa smo usmeritev klubov samoupravljavcev v organizirano izmenjavo izkušenj neposredne, žive vsakdanje prakse, pri čemer naj bi podpirali in spodbujali dobre rešitve, hkrati pa opozarjali na nedomišljene, nesprejemljive rešitve in predloge. Z organiziranimi razpravami v klubih naj bi uresničevali socialistično načelo o demokratični razpravi. Ob tem seveda ne moremo mimo potrebe, da nenehno spodbujamo širše razumevanje osnov socialističnega samoupravnega sistema in težimo za stalnim pridobivanjem znanja, to pa so seveda naloge in odgovornosti drugih družbenih dejavnikov.« V DELO KLUBOV ŠE NISO VKLJUČENI DELAVCI IZ NEPOSREDNE PROIZVODNJE Tako referati kot razprava so opozorili na slabosti v dosedanjem delu klubov. Tako v delo klubov še niso vključeni delavci iz neposredn e proizvodnje. S politično akcijo je treba »ozdraviti« klirbe, ki so usmerjeni v poučevanje, nenehno razlaganje, v govorniške tribune itd. V klube ne gre institucionalno vključevati niti političnih šol niti knjižnic_Dejavnost klubov je danes zelo različna kljub jasno opredeljenim stališčem o njihovi usmeritvi. Denimo, tako poizkušajo nekateri klubi razvijati dejavnosti, ki sodijo v delavske univerze. Zdaj se morajo klubi vključevati v akcijo vseh temeljnih ih drugih organizacij združenega dela, spodbujati uresničevanje vsebine zakona o združenem delu. Te naloge, začrtane z novo ustavo in zakonom o združenem delu, so precejšnje. V vsaki temeljni in drugi organizaciji združenega dela mora biti izdelana analiza o tem, kako spremeniti obstoječe družbenoekonomske odnose, pri čemer so še pdsebnega pomena nove dohodkovne osnove, zlasti tiste, na katerih temeljijo medsebojni odnosi znotraj skupnega prihodka, skupnega dohodka in svobodne menjave dela. Klubi samoupravljavcev se morajo bolj zavzemati za oblikovanje novega sistema delitve, ki ga moramo uveljaviti do začetka prihodnjega leta. Seveda tudi drugih nalog ne manjka, posebej kar zadeva oblikovanje novega splošnega samoupravnega akta — »samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji«, urejanje delovnih in drugih medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu itd. USMERJATI V KONKRETNOST Na srečanju delegatov klubov samoupravljavcev iz vse Slovenije so še posebej poudarili potrebo po taki akciji, v kateri se bomo vsakodnevno soočali s problemi. Klubi morajo biti obrnjeni h konkretnim nalogam, problemom in vprašanjem pri uresničevanju zakona o združenem delu. V konkretno akcijo je treba vključiti tudi prizadevanja za povečevanje skupne družbene produktivnosti dela, napore za boljšo organiziranost, za pravočasno sprejemanje planov, za uveljavljanje novih sistemov nagrajevanja po delu, za večjo odgovornost, disciplino itd. Klubi samoupravljavcev morajo biti v prihodnje vključeni tudi v delo občinskih komisij za izvajanje zakona o združenem delu. Vse te akcije morajo temeljiti na analizah in ocenah konkretnih razmer samoupravne prakse. Bolj se morajo klubi povezati tudi z aktivi komunistov-delav-cev, s sodišči združenega dela, družbenimi pravobranilci samoupravljanja itd. Klubi morajo omogočiti delavcem, da na organiziran način uveljavljajo in uresničujejo svoje interese. Osnovna usmeritev pa je in ostane — boj za razvitejše samoupravne odnose; zato morajo širiti krog sodelujočih iz vrst neposrednih proizvajalcev. NADALJEVATI Z AKTIVIRANJEM DELAVCEV IN OBČANOV V Velenju je bilo povedano, da se je v večini občin priključilo klubom samoupravljavcev več kot 70 % vseh delavcev in blizu 50 % vseh krajanov. S tem delom bo torej treba nadaljevati načrtno ter vključevati preostale delavce in krajane v skupne napore za hitrejšo samoupravno preobrazbo in utrjevanje delegatskih odnosov. Na velenjskem srečanju so delegati klubov menili, da je treba storiti vse, da bodo do dopustov vsaj formalno konstituirani klubi samoupravljavcev v vseh občinah. Poudarili pa so tudi, da bo treba hitreje zagotavljati delovne pogoje za delo klubov. ZA USTANOVITEV SKUPNOSTI KLUBOV Udeleženci velenjskega srečanja so sprejeli tudi predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti klubov samoupravljavcev Slovenije, ki naj bi v prihodnje združevala prizadevanja klubov, da bi učinkovitej e, uspešneje in smotrneje delovali v prid uveljavljanja in razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov in samoupravne socialistične prakse ter tudi spodbujala in pospeševala delo klubov. O predlogu samoupravnega sporazuma bodo zdaj razpravljale in sklepale skupščine klubov samoupravljavcev. M. L. STE NEMARA PREZRLI Veliko je še nejasnega Na seji republiškega odbora sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva so obrazložili predlog oblikovanja cene vzgoj-noizobraievalnih storitev v visokem šolstvu, kakršen se je izoblikoval — v izobraževalni skupnosti Slovenije. Le tega je prej obravnaval izvršni odbor republiškega odbora in zavzel stališče, da predloga ni mogoče predložiti v sprejem skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije, preden ga ne obravnava visoko šolstvo. Predlagana enota storitve, to je program visokošolske temeljne organizacije, ni najbolj ustrezna rešitev s stališča uresničevanja svobodne menjave dela. Zato predlagajo ustreznejša izhodišča za oblikovanje dohodka. Priti je treba do enote storitve, kar pa gotovo ni program celotne visokošolske organizacije. Poleg tega pa se še znotraj programa kot enote uveljavljajo dokaj statični momenti, ki naj bi visokošolski organizaciji služili kot izhodišče za oblikovanje lastne cene in republiški izobraževalni skupnosti Slovenije kot sredstvo za nakazovanje nadomestila posamezni šoli ne glede na program. Le-ta je v predlogu uveden kot bolj ali manj fiktivna postavka, ker se bo še vedno finansiralo po sistemizaciji, čeprav se borimo prav proti temu. V obrazložitvi so povedali, da z nezaupanjem gledajo na nova merila, ker že postopek njihovega oblikovanja kaže na to, da gre v bistvu za nadaljevanje starega, s katerim se soočamo že deset let. Menijo, da bi bilo bolje zbrati drugačna izhodišča za financiranje visokega šolstva oziroma za formiranje dohodka. Kot osnovo za oblikovanje dohodka v visokošolski temeljni organizaciji predlagajo pogojno študijsko mesto ali dogovorjeno študijsko mesto. To, o čemer se dogovarjamo z združenim delom, niso diplomanti, temveč študijska mesta. Dogovarjamo se o tem, kakšno najustreznejšo kapaciteto naj ima šola, da bo upoštevaje vsebinske aspekte izobraževanja zadovoljila potrebe združenega dela. Pogojno študijsko mesto predpostavlja ustrezno maso pedagoških enot (to je merilo za obseg pedagoškega dela) in hkrati ustrezno število učiteljev. Predpostavlja pa tudi ustrezno materialno osnovo, ustrezno izobraževalno tehnologijo, ustrezno amortizacijo in tudi investicijska sredstva za razširjeno reprodukcijo visokega šolstva. Vsebuje tudi važno predpostavko nujnega dogovarjanja z uporabniki glede tega, kakšne kapacitete sprejemajo in jih na osnovi tega tudi financirajo. To je pristop, ki bi v večji meri omogočal medsebojno primerjavo stroškov v visokem šolstvu, medsebojno primerjavo cene storitev. ■ Tako bi bila podana osnova, ki bi uporabnikom omogočala lažjo orientacijo glede financiranja visokega šolstva in glede na to bi tudi laže opredelili odgovornost vseh sodelujočih v visokošolskem izobraževalnem procesu, Delavci v visokem šolstvu bi tudi sami odločali o dohodku, samoupravljanje bi bilo stvarnej-šc. KATJUŠA ROJC Iz fofoalbuma H. Jerčiča: Prežihovo 77: Med številna akcije »Prežihovo 77«. Taborniki so letos postavili množična praznovanja Titovih in partijskih jubilejev spominsko obeležje pisatelju Prežihovemu Vorancu v minulem aprilu sodi tudi slavnost več tisoč mladih nad njegovo domačijo, ljudi, zbranih na Preškem vrhu nad Ravnami v okviru BREZ KULTURE Sl TRUPLO ruzrn^ni med tiste Ijodi’ ki ne znajo Zarullt' ^asa< ker mi čas nič ne pomeni. fier C n' sedemurnega delavnika. Ko te 0PravJZnem'r‘’ ne Jeniaš’ dokler delo ni kur ^no> rojen v Q.. ■ , ,ujcn v Višnjici pri fred anu’ ke šele °d lani predavatelj. Slove^T bd tri leta tehnični vodja Celju ( e^a ljudskega gledališča v e Prejpa igralec istega gledališča. delaVg ieSen k 948. leta je oče, gradbeni nc,s je n’. Preseld družino na Ravne. Bilo sem pri- °trok- Vse je želel izšolati. Ko P°Poln S na Ravne, sem začel živeti 0fna drugače. Na gimnaziji sem imel »duhovnega krušnega očeta« v osebi ravnatelja dr. Franca Sušnika, ki me je navduševal za literaturo, profesor Stanovnik pa za oder. Zaradi mojih literarnih prvencev so me izvolili za odgovornega urednika gimnazijskega glasila » V resje«. Ko sem v dramski sekciji oblekel kostim —igrali srno Sofoklejevo Antigono — sem se ogrel za gledališče. To je bilo tisti hip, ko sem imel na sebi čisto pravi teatrski kostim, ki je sicer smrdel po potu in šminki, vendar me je kljub temu zastrupil ...« Po končani gimnaziji se je Štefan moral odločiti za študij. Očetova plača je bila premajhna, da bi lahko sam šolal vseh pet otrok. Zato so iskali štipendije. Štefan se je oglasil na več razpisov, vendar zaman. Sam se je odločil za igralca. Po štirih letih je bil absolvent in 1964. leta podpisal angažma v celjskem gledališču. »Delo pri gledališču je takšne narave, da ti zaradi že znanih problemov financiranja pušča le malo prostega časa. Imam tri čudovite otroke; dva že hodita v šolo. Ugotovilsem, dase vse boljodtu- jujem družini. Čeprav sem teatru zapisal dušo, sem se moral za nekaj odločiti. Odločil sem se za družino...« In delo tehničnega vodje gledališča mu je znova pobralo skoraj ves čas dneva; delal je od jutra do mraka, a ni opustil igranja. Poleg tega je priskočil na pomoč železarjem, amaterjem dramskega društva v Štorah. Našel si ga tudi pri »Naši besedi« in različnih drugih kulturnih prireditvah. » Vsako delo, ki ga opravljaš z zavestjo, je kulturno delo, saj brez njega ne bi bilo življenja. Naokrog bi hodil kot truplo, bil bi živ mrlič. Človeku je dano, da dela tako ali drugače, da se bolj ali manj samostojno odloča in izbira. Zakaj potem ne bi izbral tisto, kar je zanj dobro. Jaz sem izbral in se odločil. Ko sem ugotovil, da odtegujem pomoč družini, sem se preusmeril na delo, ki mi dopušča čas tudi za družino. Odšel sem na šolo. Če sem se s tem odpovedal gledališkim deskam? Kje pa! Samo okolje sem spremenil. Zdaj imam skupino na šoli. Kako prijetno je delati z mladimi, ki so voljni delati. Zal mladino prepogosto zanemarjamo. To je neodpustljivo, saj začno mladi tavati, dvomiti vase in v družbo. Pri tem ne smemo pozabiti: če bo kdo ohranil našo kulturo, potem jo bodo mladi.« Priznava, da po šestih urah pouka prihaja iz šole utrujen. Toda ne toliko, da ne bi imel časa še za drugo dejavnost. To je sicer nekoliko skrčil, »čeprav se družbenemu dogajanju ne moreš izogniti, saj je del tebe, del tvojega življenja,« kot pravi, in se ukvarja z mladimi na šoli in počasi študira, ker mu za »profoksa« še nekaj manjka. To ugotovi takrat, ko enaintrideset parov ■ oči v razredu od njega pričakuje, da jim bo razjasnil tudi podedovano miselnost, ki so jo prinesli s sabo v šolo. » Ugotavljam, da je bilo moje zadnje delo v gledališču naporno. Naporno je tudi delo igralca. Toda naporno je tudi delo predavatelja. Tu se srečuješ z mladimi, ki imajo vsak svoje težave in svoje rešitve. Vmes so tudi takšni, ki svoje življenje težko uokvirajajo v obstoječe družbene zakonitosti, čeprav ne gre za vnaprej določe o pozo uporništva. Končno smo se idi mi nekoč bojevali v šoli proti dc tčeni miselnosti. Ko skupno razšist no katerega od teh problemov, sem 5 :čen, enako kot včasih na odru, ko sem aobro zaigral svojo vlogo. Tu jo moram dobro odigrati vsak dan. Sedanji gledalci so mnogo zahtevnejši od tistih v gledališču. Tako sem ostal v resnici še vedno na odru...« JANEZ SEVER 10 ZVEZNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA JUGOSLAVIJE Več invalidskih kot starostnih upokojencev Vse sindikalne organizacije morajo izoblikovati programe ukrepov za učinkovitejše varstvo pri deu in humanizacijo dela ter si prizadevati, da bi jih v temeljnih organizacijah tudi uresničevali Delovne organizacije industrije in rudarstva so lani zaradi odsotnosti z dela delavcev, ki so se poškodovali pri delu ali pa so bili v bolniškem staležu zavoljo drugih razlogov, izgubile približno 35 milijonov delovnih dni. Največ poškodb pri delu je bilo v kovinski industriji — 42,959, v lesni 16.490, tekstilni 10.888 ter v premogovništvu 9.298 primerov. Posebno pozornost zaslužijo tudi podatki o številu invalidov. Leta 1975 se je redno upokojilo 5.337 delavcev, invalidsko pa jih je bilo upokojenih kar 7.263. Tega leta je izgubilo življenje 192 delavcev, leto dni prej pa 187. Te podatke so razgrnili na zadnji seji izvršnega odbora zveznega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, na kateri je spregovoril o razmerah na področju varstva pri delu in humanizacije delovnega procesa sekretar zveznega odbora Said Deva. Po obširni razpravi so člani odbora sprejeli predlog programa ukrepov in akcij za izboljšanje in humanizacijo delovnih razmer. O tem programu bodo govorili še na seji zveznega odbora. Po tem programu bi morale vse delovne organizacije izdelati podrobne analize razmer in jih proučiti na sestankih medgrupa- cijskih odborov, da bi lahko na tej podlagi sprejeli samoupravne sporazume o ukrepih za varstvo pri delu in humanizacijo dela. V sporazumih bi morali določiti enotna merila za delo, ki je škodljivo za zdravje, ter ukrepe za varstvo delavcev, ki opravljajo takšna dela. Posebno pozornost bi morali po mnenju članov izvršnega odbora posvetiti varstvu žensk.~To posebej velja za tekstilno in usnjarsko industrijo ter nekatere druge panoge, kjer so zvečine zaposlene ženske. Ko gre za humanizacijo dela na tekočih trakovih, je treba angažirati strokovne in znanstvene kadre, da bi proučili in spremljali delovne razmere ter na podlagi opravljenih analiz začeli akcijo za sprejem samoupravnih sporazumov o humanizaciji dela, zlasti v industriji obutve, kovinski, tekstilni in elektroindustriji. Člani odbora so se zavzeli za to, da bi namensko izločanje sredstev za nakup opreme za varstvo pri delu oprostili plačevanja davkov in da bi zmanjšali carino za uvoz tovrstne opreme. Ob koncu seje je izvršni odbor menil, da bi morale vse sindikalne organizacije na podlagi analiz o varstvu pri delu v svojih okoljih pripraviti akcijske programe in se zavzeti za njihovo uresničitev. G. A. DRUGA KONFERENCA ZVEZE SINDIKATOV HRVAŠKE AKCIJSKO SPOSOBEN SINDIKAT Spontana podpora predlogu, da bi tovarišu Titu tretjič podelili red narodnega heroja — Na drugi konferenci so razpravljali o nalogah sindikatov pri izvajanju zakona o združenem delu Sindikat je po reorganizaciji akcijsko sposobnejši, kot je bil, vendar pa novi položaj in vloga sindikatov, kot sta opredeljena z ustavo in z zakonom o združenem delu, zahtevata, da ob izvajanju svojih nalog postane bolj učinkovit. Z reorganizacijo je bil storjen šele prvi korak, zdaj pa je treba spremeniti tudi način delovanja, da se bi delo organov in organizacij sindikatov nenehno povezovalo z akcijami članstva. Taka bi bila kratka ocena II. konference ZSH, taka je bila tudi vodilna misel uvodnega referata Milutina Baltiča, predsednika sveta ZSH. Referat so delegati sprejeli kot enega dokumentov druge konference, sprejeli so ga kot stališča in smernice za delovanje sindikalnih organizacij v tem in v naslednjem letu. Konferenca je ugotovila, da s »Pravili« o načinu uresničevanja funkcij sindikatov, poleg vsega tistega, kar določa zakon o združenem delu, urejamo tudi uresničevanje tistih funkcij sindikata, ki so opredeljene z drugimi sistemskimi zakoni. Zato »Pravila« seveda pomenijo statutarni akt sindikatov in zveze sindikatov, vendar bodo besedilo »Pravil« posredovali še v javno razpravo, nato pa naj bi ta dokument sprejel svet ZSM v mesecu juniju. Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o dohodku pa po oceni konference pomeni eno osnovnih vprašanj, na katerih je temeljila akcija organizacij, organov sindikatov in zveze sindikatov. Praksa je pokazala, zakon o združenem delu pa še posebej podkrepil, da je tudi na tem področju potrebno uveljaviti korenite spremembe. Kot pa je že v navadi v sindi- kalni praksi na Hrvaškem, sklepa ali dokumenta o nalogah s tega področja ni mogoče sprejeti na nobenem sestanku, če se o njem poprej niso izrekli in ga sprejeli delavci v TOZD. Pokazalo se je namreč, da dokumenti, sprejeti »na vrhu«, nimajo trajnejše vrednosti in jih najpogosteje tudi ne uporabljajo pri praktičnem razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Zato tudi je II. konferenca sprejela le »Temeljne opredelitve, na katerih naj bi temeljil družbeni dogovor o dohodku« in zadolžila svet ZSH in republiške odbore sindikatov, naj pri oblikovanju končnega dokumenta obvezno upoštevajo te opredelitve. Pri tem so vse organizacije in organi sindikatov odgovorni, da ob sporazumevanju o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke zagotovijo uresni- : čevanje sprejete politike. Doslej ni bilo vedno tako in tudi zato smo bili priče primerom, ko pti izplačevanju osebnih dohodkov kolektivi niso spoštovali dogovorov. . Tudi to je nedopustno. Zlasti pa se ne bi smelo več dogajati, da osebni dohodki hitreje naraščajo v organizacijah, ki poslujejo z izgubo, kot pa v organizacijah, ki poslujejo dobro in spoštujejo sprejete dogovore. Pri tem so še posebej poudarjene naloge sindikatov na področju saniranja izgub, ki tudi sicer — v mejah tekoče ekonomske politike in tekočih gospodarskih gibanj — pomenijo pre- . cejšnjo oviro pri nadaljnjem pospeševanju proizvodnje in ki otežkočajo uresničevanje novih družbenoekonomskih odnosov. Zato se ni mogoče strinjati z načinom, kako se ponekod lotevajo sanacij; nikakor namreč ne zadošča, če le pokrijejo izgube in sprejmejo sanacijski program. Sindikati morajo spodbuditi sprejem takih sanacijskih programov, ki bodo , vsebovali stabilne in dolgoročne osnove, nato pa se zavzeto boriti za i uresničevanje teh programov. Vse to pa so tudi naloge, ob katerih je potrebno in mogoče razvijati naj- « širšo aktivnost; to so naloge, pri katerih uresničujemo akcijsko sposobnost sleherne sindikalne organizacije-Mimogrede: to je eden najvažnejših sklepov II. konference Zveze sindikatov Hrvaške. KARMELO VLAHOV SEJA 10 ZVEZNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI JUGOSLAVIJE Nerazumevanje ali kaj drugega? Nekateri trdijo, da delo v družbenih dejavnostih ni merljivo, drugi tega menda ne razumejo, tretji pa imajo merila, vendar jih zelo poredko uporabljajo — Zdravstvo je le ena od dejavnosti, v katerih ni treba spremeniti le sistema nagrajevanja, ampak predvsem celotno organizacijo dela V Mostarju je bila pred nedavnim seja izvršnega odbora Zveznega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, na kateri so razpravljali o ustavni preobrazbi zdravstva in o izkušnjah grupacije pri iskanju meril za individualno delitev. Člani odbora so se seznanili tudi s temelji nove organizacije zdravstvene službe na območju Hercegovine. Po večurni razpravi so jo ocenili kot dobro. Prav med razpravo pa so prišli na dan mnogi problemi zdravstvene službe: premajhno sodelovanje z vrhunskimi medicinskimi centri v državi, neopredeljenost temeljnih organizacij v zdravstvu, položaj zdravnikov splošne prakse in delavcev v skupnih službah. Omenili so tudi, da nekateri skušajo ohraniti staro prakso in ji dati samo novo ime. Premalo so izkoriščene prav te velike rezerve, ki se skrivajo v nefunkcionalni organizaciji zdravstva. Kar zadeva grupacijsko dejavnost pri iskanju meril za individualno delitev, so člani izvršnega odbora ocenili, da akcija ne poteka povsod enako. Ponekod omahujejo zaradi dozdevne nemerljivosti dela v družbenih dejavnostih. Po drugi strani pa primeri iz prakse opozarjajo na številna merila za vrednotenje dela zlasti v šolstvu, kulturi in zdravstvu, vendar nanje zelo pogosto pozabljajo. V Sloveniji je sindikat samo politični usklajevalec te dejavnosti, s tem da opozarja na nevzdržnost nekaterih razlag, da je prav organizacija sindikata dolžna ponuditi merila za delitev, ne pa strokovne službe in ljudje, ki se ukvarjajo z delitvijo, seveda s pomočjo vseh samoupravnih struktur in družbenopolitičnih organizacij. V Bosni in Hercegovini menijo v mnogih organizacijah, da meril ni mogoče iskati brez sprejetja republiškega družbenega dogovora o pridobivanju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. V akcijo skušajo poleg sindikatov pritegniti tudi druge družbenopolitične organizacije. V Črni gori so z akcijo v zamudi. medtem ko v Srbiji skušajo uvesti najboljše rešitve. Na Hrvaškem se srečujejo s problemom, da več kot 50 odstotkov organizacij ne spoštuj6 niti sedanjih samoupravnih sporazumov o delitvi, medtem ko v šolstva kljub izgubam zahtevajo zvišanj6 osebnih dohodkov. Še več, so prim6r' prikritega odpora do celotne akcij6 med samimi sindikalnimi aktivisti, ^ ponekod pravijo, da je ne razumej0' Prav takšne razmere pa terjaj0 nenehno preverjanje in ocenjevanj6 akcije, da bi ugotovili, kako dal6^ smo prišli in v katero smer teče, j6 poudaril predsednik zveznega od' bora sindikata delavcev družbeni!1 dejavnosti Jugoslavije Jože Marolt-Z. B. V. |ABC odnosov v kolektiv^ Vm——a———ji n mr. 11 ■ 'tp.'pw !ca zaposlenih v zasebnem j tofju. Če napravimo primer-ta,.° f nekaterimi drugimi kapi-. 'stičnimi državami, ki niso tr„2lVe'e takšnih političnih pre-zaH °V ^0t naša, smo lahko dokaj od ?Vo^n*> saj je v teh državah nji, P^k sindikalno organiziralo s ai° vse možnosti, da bi se ]iateec delavcev včlanilo v sindi- in^'? Pripombi, da je državnim Zale ^0rnunalnim uslužbencem Jla 0nsk° prepovedano, da bi bili dei 1 generalne konfederacije na > smo zaprosili Karakicosa, stjJ jain.Pove, kakšne so možno-’ a bi s tem umetnim ločeva-sred ^^tnili. »Preden nepo-n° °dgovorim na vaše vpra- šanje,« je dejal Karakicos, »moram poudariti, da smo s sindikatom uslužbencev, ki ima 140.000 članov, navezali tesnejše stike. Uspelo nam je izoblikovati skupna stališča glede obdavčevanja mezd in plač in ustvariti sodelovanje na področjih, ki so v skupno korist. To nas veseli in hrabri v prizadevanjih, da dosežemo takšno spremembo sedanjih zakonskih predpisov, ki bi omogočila združitev obeh kril sindikalnega gibanja.« Okoliščina, da so bili v grški sindikalni delegaciji privrženci različnih strank, nas je spodbudila, da smo vprašali, ali ustvarja več struj v sicer enotni sindikalni centrali težave pri sprejemanju sklepov. »Ne bi rekel, da obstajajo struje,« je pojasnil Karakicos, »namreč sindikalni voditelji, ki so bili izvoljeni na različnih seznamih. Vsi ti imajo pravico, da povedo svoje stališče, sklepi pa se sprejemajo z večino glasov.« Od 35 članov sedanjega vodstva jih je največ, kar 16 povezano z desno usmerjenim svobodnim demokratskim delavskim gibanjem, 6 jih je pod vplivom komunistov, trije so povezani s Papandreujevo stranko, 2 pa s protidiktatorsko delavsko fronto, ki izraža stališče grške komunistične partije. Med glavne smeri delovanja sindikatov Karakicos uvršča dolo čitev minimalnih mezd s sklepanjem letnih kolektivnih pogodb (letošnje povečanje znaša 15 %) in otroških dodatkov (zdaj so trikrat večji kot prej, zagotovitev letnega oddiha sezonskim delavcem, boljše možnosti za upokojevanje (predlagajo, da bi pokojnino delavec lahko dobil po 35 letih delovne dobe), napredovanje do popolne finančne avtonomije sindikatov (kar pomeni, da sindikati neposredno zbirajo in razpolagajo s sindikalno članarino). Kot velik dosežek je Karakicos poudaril, da je sindikatom uspelo doseči, da zaposlene ženske zdaj prejemajo 97% mezd zaposlenih moških za enako delo, s tem da bodo po letu 1978 mezde v celoti izenačene. Na vprašanje, kako sindikati sodelujejo z vlado, pa je takole odgovoril: »Na podlagi sistema v naši državi se je konfederacija dolžna posvetovati z vlado. Je veliko vprašanj, o katerih se strinjamo, pa tudi več takšnih, kjer se razhajamo. Če želite bolj ohrabrilen Odgovor, vam lahko povem, da večina od 35 članov vodstva ne izvaja vladne politične usmeritve.« Na koncu pogovora je Karakicos izrekel prepričanje, da so odprte poti za vsestransko sodelovanje med ZSJ in grškimi sindikati. »Ugotovili smo, da obstajajo obojestranske želje za okrepitev in razširitev stikov. Dosegli smo tudi dogovor o izmenjavi študijskih delegacij. Prek vašega časopisa se želim zahvaliti za izkazano gostoljubje. Prosim, prenesite tople in prijateljske pozdrave delovnih ljudi Grčije vsem delavcem Jugoslavije,« je na koncu poudaril generalni sekretar generalne konfederacije dela Grčije. BOŠKO RAKRDŽIČ Sindikati so reagirali z organiziranjem protestnih zborovanj v podjetjih med delovnim časom ne samo v velikih mestih, ampak tudi v mnogih manjših krajih. Na SVODI konferenci so predstavniki sindikatov ostro kritizirali vladno politiko, ki je vse breme gospodarske krize prevalila na delavce, ki so že tako najhuje prizadeti zaradi inflacije in nenehnega naraščanja cen. Nedopustno je, so poudarili sindikati, da hkrati, ko kupna moč in življenjski standard upadata, velike družbe ustvarjajo velikanske dobičke. Tako so med drugim navedli družbo EBOS, katere dobiček se je povečal skoraj za 58 odstotkov v primerjav i z letom poprej. V prizadevanjih, da bi zavarovali ogroženo raven delavcev, so sindikalni funkcionarji začeli pogajanja z vlado. Zahtevali so zvišanje mezd v skladu s povečanjem življenjskih stroškov, izboljšanje delovnih razmer in odpravljanje nezaposlenosti, ki je bila do nedavnega precejšnja. Pogajanja niso rodila sadu, spor se je poglobil. Med pogajanji in po njihovem neuspehu so stavke izbruhnile skoraj v vseh delih države ne glede na novi zakon, na podlagi katerega delodajalci lahko odpustijo delavca, ki preneha z delom. Na izziv vlade pa sindikati odgovarjajo s povečanim bojem, tako da je pričakovati še ostrejše spore. S. STEVIČ TA TEDEN V ŽARIŠČU Namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazar Mojsov je kot posebni odposlanec predsednika Tita obiskal Kairo, Kartum in Adis Abebo. Voditeljem Egipta, Sudana in Etiopije je izročil Titove osebne poslanice, ki zadevajo nekatera aktualna afriška vprašanja. Mednarodni delavski praznik 1. maj so praznovali skoraj po vsem svetu, le nekateri mračnjaški režimi so prepovedali prvomajske manifestacije. Ponekod so proslave terjale tudi človeška življenja. Skrajneži, ki sami sebe imenujejo »maoisti«, so v turškem mestu Istanbul streljali na udeležence prvomajskega zborovanja. Med streljanjem je bilo ob življenje 38 ljudi, ranjenih pa jih je bilo približno dvesto. Turška vlada je napovedala natančno preiskavo in varnostne ukrepe. Tudi v srednjeameriški državi Salvador so prvomajsko praznovanje spremljali krvavi dogodki. Oblasti so proslavljanje prepovedale, policija pa je med zborovanjem streljala v množico, pri čemer je ubila osem ljudi. Na obisku pri italijanskih komunistih je bil generalni sekretar KP Francije Georges Marc-hais. Z gostiteljem Enricom Ber-linguerjem sta v pogovorih med drugim potrdila voljo svojih partij, da delujeta na podlagi popolne samostojnosti in za krepitev intemacionalističnih odnosov med vsemi partijami in silami, ki se bojujejo za mir, družbeni napredek, demokracijo in socializem. Partijska voditelja sta poudarila pomen svojega dogovora iz leta 1975, da se KPI in KPF zavzemata za demokratično pot v socializem, zasnovanem na demokraciji in pluralizmu. Skupno sporočilo o pogovorih v kdo je kdo BULENT ECEVIT predsednik turške republikanske stranke Bulent Ecevit se je pred kratkim komaj izognil atentatu, ko je na predvolivnem zborovanju agitiral za svojo stranko. Pravkar minuli prvomajski prazniki — potekali so v znamenju hudih spopadov med demonstranti in policijo — pa so še enkrat pokazali, da se Turčija sooča z resno notranjepolitično družbeno krizo. Izhod iz nje bodo poskušali najti na splošnih parlamentarnih volitvah v začetku julija. Pokazalo se je namreč, da Stranka pravice pod vodstvom Sulejmana Demirela ni kos težkim problemom. Vprašanje pa je, če je od republikanske ljudske stranke pričakovati kaj več. Njen voditelj Bulent Ecevit je nedvomno izkušen politik in je tudi že vodil turško vlado. V Ankari ga poznajo kot nekoliko bolj levo usmerjenega. Toda problemi, s katerimi se bo morala spoprijeti nova vlada, so nedvomno hudi. V prvi vrsti bodo morali urediti stvari na zunanjepolitičnem prizorišču. Tu jih čaka še vedno nerešen spor okrog Cipra in zapleteni odnosi z Grčijo. Od rešitve teh dveh problemov je v marsičem odvisen tudi nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj te dežele. Ne smemo namreč pozabiti, da sta Grčija in Turčija članici atlantskega pakta in sta tako imenovano »južno krilo« zahodne obrambne zveze. Prav zato je razumljivo, da tako v Rimu odseva tudi pripravljenost obeh partij za sodelovanje z demokratičnimi in ljudskimi silami, s socialisti in katoličani, da bi dosegli krepitev popuščanja, zmanjšanje oborožitve ter sodelovanje na gospodarskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in humanitarnem področju. Egipt se ne bo udeležil ministrske konference islamskih držav v libijski prestolnici Tripoli, ker so se vnovič zaostrili egiptovsko-li-bijski odnosi. Egiptovski predsednik Sadat je napadel Sovjetsko zvezo, ker je pred nekaj dnevi obtožila Egipt, da pripravlja oborožen napad na Libijo, hkrati pa je opozoril Moskvo, naj ne rovari »Egiptu za hrbtom«. Zairska vlada je pretrgala diplomatske stike z Nemško demokratično republiko. Obtožila jo je, da dobavlja orožje in strelivo upornikom v pokrajini Saba, in sporočila, da je zairska vojska zaplenila v Sabi strelivo iz NDR. Uradni predstavnik Vzhodnega Berlina je zanikal trditve, da NDR pomaga upornikom in da bi bila vpletena v tamkajšnja dogajanja. Ameriški in vietnamski predstavniki so v Parizu začeli pogajanja za normalizacijo diplomatskih in trgovinskih odnosov med državama. Kaže, da bo obojestranska dobra volja obrodila pričakovane sadove. Američani bi zlasti radi dobili podatke o usodi ameriških vojakov, ki jih pogrešajo od konca vietnamske vojne, Vietnamci pa pričakujejo pomoč ZDA pri »celjenju vojnih ran«, kakor to predvidevajo že pariški mirovni sporazumi. V. BARABAŠ Ankari kot v Atenah čutijo okrepljen pritisk — predvsem ZDA — da deželi čimprej uredita svoje odnose in tako rešita atlantski pakt skrbi za »južno krilo«. Po drugi strani pa se v Turčiji stopnjujejo tudi povsem notranji problemi v zvezi z utreznejšim gospodarskim razvojem in ureditvijo izobraževalnega sistema. Zlasti od slednjih ukrepov pričakujejo, da bodo vsaj omilili, če ne preprečili pogoste nemire med študenti. Toda doslej se tako Ecevitova opozicijska stranka kot vladajoča stranka Pravice samo pripravljata za volilni spopad, turški volilci pa bodo dokončno odločili o nadaljnji usmeritvi dežele. Dd ^OKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI RAZISKOVALNO DELO IN VPLIV SINDIKATOV aj.c.er varstvo pri delu stalna J s*ndikatov na področju P4 enega standarda, je treba Ponto'11'na .razmere’ pog°je in nle ^ s'ndikatom, da to po-te;e n° funkcijo čim temelji-in uveljavijo. ga> z.°°na vprašanja tehnične- VarstvraVStVenega 'n Pravnega i^obra> Varn°stne vzgoje in ljerij azevanja, delovnih in živ-Poc^11 razmer ter drugih ra*not Varstva P19 delu so tako PoveJra’ riajno pogojena in °rgan' na S ^Puologij0! tehniko, dejavni0 proizvodnje in sih) da 1 v Proizvodnih proce-rešitev Varnostnih ukrepov in varn0sl n' možno reševati, če Ustr^11’*1 vprašanj ne podpira 0 raziskovalno delo. Raziskovalno delo na področju Varstva pri delu pa mora biti timsko, povezovati mora projektante, konstruktorje, varnostne inženirje, kemike, psihologe, ekonomiste, socialne delavce in tudi sindikalne delavce, ki pred-sem predstavljajo skrb za »človeka v delovnem procesu«. Ne gre torej za poročila, analize in raziskave, ki naj jih berejo in izvajajo sindikalni delavci v svo-;ih akcijskih programih. Gre za to, da se sindikalni delavci pridružijo raziskovalcem in analitikom predvsem z namenom, da bodo pri uveljavljanju raziskovalnih dosežkov nudili delavcem oporo in razumevanje za spremembe, ki pogosto niso niti enostavne niti lahke. Tako kot varnostne raziskave ne najdejo pravega odziva v delovnih organizacijah, če jih ne pojasnjuje in posreduje varnostni inženir, bi podobno lahko trdili tudi za sindikalne delavce. »Delovne in življenjske razmere« v prid varstva pri delu ter izboljšanja produktivnosti dela se ne morejo ustrezno razvijati brez usmerjanja sindikatov. Kakšne morajo biti varnostne raziskave? Varnostne raziskave morajo biti predvsem sitematične in akcijske. Sistematičnost raziskav pomeni, da mora vsaka raziskava obsegati: tehnologijo, tehniška vprašanja varstva, medicino dela, delovno in življenjsko okolje, vedenjsko psihologijo, so- ciometrijo, vzgojo in izobraževanje, rekonstrukcijo in sanacijo, dokumentacijo. Akcijski značaj raziskav pa je v tem, da zajame in poveže tista delovna mesta in delovna področja, na katerih so spremembe možne. Seveda moramo tako pri sistematičnosti kot pri akcijskem značaju varnostnih raziskav nadvse paziti na ekonomski račun tako samega raziskovalnega dela kot tudi sprememb po rekonstrukcijah in sanacijah. Končni ekonomski cilj sistematičnih in akcijskih raziskav je poleg uveljavitev varnosti in zdravja tudi izboljšanje ravni produktivnosti dela in notranje akumulativnosti delovnih procesov. sprašujete -^agovarjamo PROSIMO ZA ODGOVOR NA NASLEDNJE VPRAŠANJE: Od kod se lahko prizna delavcu terenski dodatek: ali od sedeža temeljne organizacije združenega dela ali od sedeža delovnega mesta oziroma od tam, kjer ima delavec stalne delovne naloge, pa do kraja terenskega dela. Sedež temeljne organizacije je namreč v drugem kraju, delovno mesto delavca in terensko delo pa sta v neposredni bližini in se delavec vsak dan vrača domov. DELOVNA ORGANIZACIJA IZ KRANJA Odbor sindikatov Slovenije za samoupravvno sporazumevanje o delitvi dohodka in v osebnih dohodkov pojasnjuje: Terenski dodatek ima značaj povračila za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu na terenu in se prizna, če je bivanje na terenu daljše od enega dne. Delavec ima pravico do terenskega dodatka, če sta organizirana prehrana in prenočišče na terenu, v nasprotnem primeru je upravjčen do dnevnice po 17. točki sindikalne liste, če seveda ima pri opravljanju delovnih nalog povečane materialne stroške. Delavec, ki se dnevno vrača domov po rednem delovnem času, ni upravičen do terenskega dodatka. Glede sedeža temeljne organizacije ali sedeža delovnega mesta delavca se upošteva sedež delovnega mesta delavca, se pravi od tam, kjer je delavec dolžan opravljati svoje delovne naloge, ki izvirajo iz rednega delovnega razmerja. tos lii g |ii Ifc :S'Či orecu Center za družbeno izobraževanje RS ZSS in Šolski center za telesno vzgojo v Ljubljani sta tudi letos razpisala desetdnevne tečaje za organizatorje rekreacije v delovnih organizacijah v Športno rekreacijskem centru »zelena laguna« v Poreču. To je iže tretje leto, odkar v tem centru organizirajo tečaje. V letu 1975 je bilo v Poreču 167 tečajnikov, lani pa 152, skupno torej kar 319 organizatorjev rekreacije. Število udeležencev na tečajih v Poreču je znatno preseglo številko 138, kolikor je bilo usposobljenih tečajnikov v štirih letih (1971—74) v gozdni šoli Partizana Slovenije v Mozirju. Ob tečajih v Poreču je doslej le občina Maribor organizirala dva tečaja s skupno 51 udeleženci. Oba tečaja je vodil Šolski center za telesno vzgojo Maribor v sodelovanju z občinskim svetom sindikatov Maribor. Skupno je doslej usposobljenih že več kot 500 organizatorjev rekreacije v delovnih organizacijah, kar predstavlja sicer pomembno število, vendar še daleč ne zadovoljivo za vse potrebe temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Že iz računice, da imamo več kot 5.000 osnovnih organizacij sindikata v SR Sloveniji, od katerih vsaj polovico z več kot 50 člani, vidimo, da bi v najbližji prihodnosti,če že ne takoj, potrebovali vsaj še 2000 novih organizatorjev rekreacije. Če bi ta očitni primanjkljaj odpravili v petih letih, bi morali vsako leto usposobiti vsaj po 300 kandidatov, torej znatno več, kot center za družbeno izobraževa- Tovarniški kolektiv v Batujah mreč rekreativno dejavnost v smo jih doslej. To pa ne bo nje RS ZSS. Na podlagi zbranih je razmeroma mlad. V tovarni je smislu sprostitve in obnove sil. možno samo v »republiških« prijav bodo kandidati dobili zaposlenih blizu 250 delavcev, Vse to upoštevajo v Batujah, ko rešitvah (v Poreču ali v Mozirju), obvestila za prihod na tečaj. pretežno moških; delo je težko, načrtujejo bolje organizirano pač pa tudi v organiziranju teča- Iz pregleda udeležbe na dose- zat0 so tudi problemi aktivnega rekreacijo v prihodnje, jev po regijah povsod tam, kjer danjih tečajih sledi, da dve občini rekreacijskega razvedrila speci- Ne skrivajo, da z doseženimi za to obstajajo materialne in (Grosuplje in Šentjur) doslej še fjčni. Težko delo narekuje na- rezultati glede čim večjega vklju- kadrovske možnosti. nimata nobenega absolventa-or- V Poreču bodo letos trije tečaji, in sicer: — prvi: od 27. maja do 5. junija, — drugi: od 9. do 18. septembra in — tretji: od 18. do 27. septembra 1977. Vsi trije tečaji so enaki, učni načrt pa predvideva skupno 90 ur predavanj, od katerih 74 ur v Poreču, 16 ur pa v zimski sezoni za predelavo zimskih športnorekreacijskih aktivnosti (alpsko smučanje in teki, sankanje, drsanje in igre na snegu). Pretežen del gradiva (dve tretjini) predstavlja predelava praktične športno-rekreativne dejavnosti delavcev (aktivnosti v naravi, na vodi, na športnih igriščih, v zaprtih prostorih, na snegu, telesno-kulturni minimum, trim akcije in preverjanje telesne zmogljivosti), le tretjino pa teoretična predavanja (teorija in metodika športne rekreacije, športne medicina in organizacija telesne kulture), iz katerih slušatelji, opravljajo pregledne izpite. Absolventi tečajev prejmejo diplomo visoke šole za telesno kulturo za organizatorja rekreacije. Razpisi letošnjih tečajev so bili razposlani z zadostnem številu po vseh občinah komisijam za oddih in rekreacijo pri sindikalnih svetih kot tudi telesnokultur-nim skupnostim občin. Le-ti bodo skupno ugotovili potrebe po usposabljanju tovrstnih kadrov, časovne in materialne možnosti in pravočasno dostavili (do četrtka, 17. maja) prijave na ganizatorja rekreacije, 11 občin pa ima le po enega, kar seveda ne more biti pogoj za dobro in načrtno delo na področju športno-rekreativnih dejavnosti delavcev in delavk v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Za tečaje v Poreču nudi Laguna — turist izredno ugodne možnosti za bivanje kot tudi za delo, saj so na voljo številni in urejeni športno-rekreacijski objekti in naprave. Vsi stroški bivanja (devet polnih penzionov), uporaba objektov in naprav po učnem načrtu ter kompleten zdravniški pregled s testiranjem znašajo za prvi tečaj (spomladi) L150 din, za drugi in tretji (v septembru 1977.1eta) pa 1.250 din, kar pomeni najugodnejšo ponudbo za izvedbo teh tečajev. Vse druge stroške za izvedbo in vodenje tečaja (organizacija, stroški predavateljev, prikazi filmov in diapozitivov, učbeniki in literatura, itd) nosijo organizatorji tečaja. Vodstvo tečaja in predavatelji bodo priznani profesionalni strokovnjaki na področju športne rekreacije. Organizatorji tečaja pričakujejo letos še večji odziv kot doslej, zato bodo še bolj izpopolnili organizacijo tečaja in potrebno število predavateljev. J. M. PO SLEDEH DOLOČIL SINDIKALNE LISTE O REGRESIRANJU LETNIH DOPUSTOV (IV.) Namensko izkoriščeni regresi, zato za vse velike možnosti Kolektiv Belinke je razmeroma maloštevilen, pa si je kljub temu omislil lep počitniški dom v Dramlju pri Crikvenici Ljubljanska Belinka, ki šteje blizu 200 zaposlenih, si je postavila v Dramlju pri Crikvenici lep počitniški dom s 60 ležišči. Dom je le nekaj korakov stran od morja in je najsodobneje opremljen, zaloga delavci Belinke radi obiskujejo. Lani, ko je bil dom nov, so zabeležili v Dramlju že 3000 oskrbnih dni, za letos pa v Belinki računajo, da bo omenjeno število še za polovico večje. Dom v Dramlju je sprejel za prvomajske praznike že letošnje prve goste, z rednim poslovanjem pa bo pričel meseca junija. Novi počitniški dom na morju je dovolj velik, da se bodo v njem lahko zvrstili vsi delavci Belinke s svojimi družinami. Kljub temu pa so poskrbeli v kolektivu še za druge možnosti letovanja, saj so želje posameznikov zelo različne. POČITNICE ZA 60 DINARJEV DNEVNO »Ker nas je nov počitniški dom v Dramlju veliko stal in ker so stroški amortizacije in vzdrževanja razmeroma visoki, smo se v Belinki dogovorili, da bomo precejšen del sredstev za regresiranje letnih dopustov namenili za našo novo počitniško postojanko na morju...«, nam je pripovedoval Jurij Nabergoj, sekretar Belinke. »Z drugimi besedami, regrese bomo porabili neposredno za zniževanje stroškov oskrbe, tako da bodo počitnice res dostopne vsakemu našemu delavcu. Kdor bo torej le hotel na morje, si bo to lahko privoščil. Prostora bo dovolj, cene pa zmerne oziroma sprejemljive...« Za počitnice v Dramlju bodo morali odšteti delavci Belinke 60 dinarjev na dan. Enaka cena bo veljala tudi za Belinkine upokojence, medtem ko bodo cene storitev za otroke znatno nižje — od 20 do 40 din. Stroški za počitnice v tem primeru torej zares ne bodo tolikšni, da bi moral kdo preživeti dopust doma. Še posebej, če povemo, da znašajo najnižji dohodki v Belinki 3000 dinarjev.« ZA SOCIALNO ŠIBKE ŠE POSEBEN POPUST! Povedali smo že, da so poskrbeli v Belinki tudi za druge možnosti dopustovanja. Delavci lahko letujejo s svojimi družinami še v počitniškem domu Mladinske knjige v Fiesi, kjer plačajo za dnevno oskrbo toliko kot v Dramlju, letujejo lahko v svoji prikolici v Vrsarju pa še v Bohinju in na Veliki planini. »Bistveno pri vsem tem je, da letujejo naši delavci pravzaprav povsod pod enakimi pogoji. ..«, je nadaljeval Jurij Nabergoj. » V Bohinju, denimo, si morajo ljudje pripravljati hrano sami, zato bodo tudi prejeli potreben regres v višini 1400 dinarjev. Kdor bo šel na počitnice v Vrsar, bo prav tako prejel del regresa, saj si bodo morali delavci tudi tam kuhati sami. Ker pa se mata-rialne možnosti posameznikov kljub vsemu še vedno razlikujejo, bodo socialno šibki delavci deležni še posebnih popustov, prav tako tisti, ki niso najboljšega zdravja. Pri vsem tem zasledujemo pravzaprav en sam cilj: da gre čim več naših ljudi na počitnice in si vsaj enkrat v letu dni pošteno oddahne...« ANDREJ ULAGA REKREACIJA V TOVARNI POLJEDELSKEGA ORODJA BATUJE Od stihijskega do načrtnega dela Tudi vlečenje vrvi je postala priljubljena športna panoga mnogih delavcev. Na našem posnetku so najmočnejši iz ljubljanskih Javnih skladišč. čevanja delavcev v rekreacijo še ne morejo biti zadovoljni. Redno se sicer udeležujejo delavskih športnih iger, dosegajo tudi v športno tekmovalnem smislu spodbudne rezultate; toda vse to je premalo. Ko tehtajo, po kakšni poti bi zagotovili še večjo množičnost, se vedno znova in znova ustavljajo pri naslednjih problemih: tovarna leži na podeželju, med občinskima centroma Ajdovščina in Nova Gorica. Delavci prihajajo na delo v Batuje iz bližnjih krajevnih skupnosti. Večina se poleg svojega rednega dela v tovarni ukvarja tudi z obdelovanjem svojih malih kmetij. Znano je, da sb ljudje na tem koncu slovenske zemlje izredno marljivi in da jim delo doma pravzaprav izpolnjuje prosti čas. V tovarni delajo v treh izmenah, kar k že naštetim problemom dodaja še enega, ki skorajda ni rešljiv. Svojih igrišč v tovarni nimajo. Sindikat je nakupil opremo za vse najvažnejše športne panoge. Vsi delavci, ki želijo vaditi in tekmovati, imajo možnost za t0. Gostujejo na igriščih v občini ias tem nimajo težav, saj jih upraV Ijavci radi sprejemajo na svoje športne terene. * Pred leti je bilo pač tako, se udeleževali občinskih delav skih športnih iger bolj kampa^ sko. Ko so bile razpisane, so prijavili, na hitro sestavili ekip^ in sodelovali. Zdaj pa že nek« let sistematično vadijo, tako 0 je udeležba na igrah sad sisteh13 tičnega dela; žal pa velja to ^ premajhen krog zaposlen1,. Mimogrede; na športnih igra 1975, leta so osvojili pokal lepo športno igro, kar si lahk batujski športniki — delav štejejo v posebno čast. Dvestopetdesetčlanski kole tiv si še ne more privoščiti pose nega delavca, ki bi poklic1;, skrbel za rekreacijo in odd zaposlenih. Zato imajo v sin0 , kalni organizaciji zadolžene lju za posamezna področja, spot1. panoge, iz vrst aktivnih šport11 kov ali športnih organizatorje ’ ki skušajo oblikovati rekreativl1 dejavnost v kolektivu. S. UR** TRBOVLJE Aktivni invalidi V Trbovljah se invalidi organizirano ukvarjajo s športno rekreacijo že polnih 27 let. Med delovnimi, vojaškimi in drugimi invalidi je skoraj tretjina aktivnih športnikov, ki se ukvarjajo s kegljanjem, balinanjem, namiznim tenisom, smučanjem, streljanjem in šahom. Že v bližnji prihodnosti pa nameravajo v Trbovljah ustanoviti tudi posebno športno sekcijo za invalidno mladino. Kljub temu, da se na območju Trbovelj aktivno ukvarja s športom skoraj 300 invalidov, ni enega samega prostora oziroma športnega objekta, ki bi bil namenjen samo invalidom, zato vedno gostujejo. IDRIJA Veleslalom zdravstvenih delavcev Na smučarskih terenih Kanina je smučarski klub Rudar Idrija organiziral veleslalom zdravstvenih delavcev Primorske. Nastopili so tekmovalci iz Nove Gorice, Idrije, Tolmina, kot gostje pa tudi delavci zdravstvenega doma Ljubljana-Polje. Rezultati v posameznih kategorijah Moški — kategorija A: 1. Boris Jordan (Idrija), 2. Bojan Roš (Tolmin), 3. Tone Repina (Ljubljana-Polje), kategorija B: 1. Slavko Svetličič (Idrija), 2. Toni Bazile (Idrija), 3. Lado Kavčič (Nova Gorica); katewgorija C: 1. Franc Hafner (Tolmin), 2. Andrej Žuraj (Ljubljana-Polje), 3. Renzo Sirk (Tolmin); ženske kategorija A: 1. Vida Slapničar (Tolmin), 2. Marta Jordan (Idrija), 3. Jelka Rutar (Nova Gorica); kategorija B: 1. Vida Lipičar (Tolmin), 2. Vesna Wahl (Idrija); kategorija C: 1. Cvetka Žorž (Tolmin), 2. Jerica Kašča (Idrija), 3. Marica Cergol (Idrija). Ekipno so zmagali delavci zdravstvenega doma Idrija, pred Tolminom in Novo Gorico. S. KOVAČ LJUBLJANA Sedmi planinski tabor V nedeljo, 15. maja, bo na vzpetini nad vasjo Trebeljevo že sedmi planinski tabor, ki ga vsako leto prireja ljubljanski meddruštveni odbor. Letos bo to ena osrednjih prireditev planincev v počastitev treh velikih letošnjih jubilejev. Organizacijo letošnjega tabora so zaupali PD Vevče, pokrovitelj pa bo skupščina občine Moste-Polje. Kulturni program se bo začel ob 11. uri na prireditvenem prostoru, ki je od Kuclja, točke ljubljanske mladinske poti, oddaljen slabo uro hoda, tako da bodo lahko udeleženci združili veliko proslavo s prijetnim izletom. VELENJE / Uspel TRIM pohod Trim akcije postajajo tudi v velenjski občini vse bolj priljubljene, td1^ kar dokazuje tudi udeležba na f pohodu, ki je bil 27. aprila na ^ OF. Trim pohod sta organ|d^ komisiji za rekreacijo pri občm8 tj svetu zveze sindikatov in obC ^ temeljni telesnokulturni skup11 .^i Velenje. Udeleženci, med kat ^ je bilo več kot petdeset druži11’ j prehodili del šaleške planinsk® od Šaleka do koče na Paškem K11 $ ku. Poleg trim značk in na^eČ pi-prejeli vsi udeleženci tudi trim Udeleženci so bili s trim . pj zelo zadovoljni, organizator) (, upajo in želijo, da bi se trim k° jenja okrog Velenja udeleži tolikšno število delavcev, mla ^ drugih občanov, kot se je trim P da. ki ^j^dr. FRANCE KRESAL ENPTNA FRONTA r„ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA sk^C^S * *ka enotnost sloven-^e8a delavstva se je kovala v . amah in na terenu v vsakda-Jem skupnem boju. Pri tem pa razlik>'-' >etih tri(Je; 1„5'kujemo dve obdobji: prvo v 1920—1923 in drugo v .setih letih. V prvem ob-■ Ju se je akcijska enotnost zala v skupnem nastopanju v jaških strokovnih organizacij sn St.ev'lnih stavkah, mezdnih tpPh in drugih delavskih mani-Ust aeijah ter v poskusih, da bi Sj ^?r'h enotno fronto tudi v gndlkalnem vodstvu. Akcijska rih tn°St ie v Posarneznih prime-D .»asPela, do enotne fronte pa ni triH ° k^uh vcč poskusom. V esetih letih se je v stavkov-ni valu akcijska enotnost na let6011 utrdila, sredi aprila 1939. tnal ustvarjena for- kov • enotna fronta vseh stro-organizacij v osrednjem j0 kovnem odboru za Sloveni- terne — se Delavske novice zavzemajo za ostvaritev enotne fronte vsega delavstva v boju med ofenzivo enotne fronte kapitala in pozivajo delovno ljudstvo vseh smeri, naj se kljub strankarskim razlikam združi v enoten nastop. »Vsi socialisti, socialni demokrati, krščanski socialisti, narodni socialisti in komunisti se združite na platformi borbe za ohranitev realnih mezd, za 8-urni delavnik, za pravico združevanja v organizacijah, proti brezposelnosti, za dosego nadzorstva nad proizvodnjo, za razveljavitev vojnih dolgov in za priznanje sovjetske Rusije. Združiti se morajo delovne množice najprej v delavnicah pa v strokovnih organizacijah, a naposled v vseh političnih, strokovnih in gospodarskih organizacijah v narodnem in v mednarodnem obsegu.« Delavske novice pišejo, da kot razredno zavedni marksisti ne morejo razumeti, zakaj se krščanski socialisti, socialni demokrati, narodni socialisti in komunisti ne bi mogli združiti v enotno fronto in se boriti za osemurni Kpj *: Leskošek, član sindikalne komisije pri Pokrajinskem komiteju Po 'I,i>redsednik Strokovne komisije med govorom, v katerem je faSiZ|n delavstvo, naj se združi v enotno fronto proti kapitalizmu in Se ie^8^3- enotnost od spodaj dosegi?°ra^a °h težnji, da bi ^ttiorr, enoten nastop s spora-nih 0 Vse.h delavskih strokov-!°varni v posamezni hil dne akcijske enotnosti sP'°šno S??en, Po^ti 1936. leta s Veliko tavk° gradbincev in gradbincu0 tekstilcev. Pri skaenm« Se ie dosežena akcij-" c*h pa °st ohranila, pri tekstil-SePtemhrJe po končani stavki v >SsIl,1936' vila. le eta 1938 spet obno-^ako en°tnoS|Pa ie nastajala akcijska nastajala °d z80raj? Kako je ^ tokovnih en°tna fronta vseh dali Pobud ?r8anizacij? Prvi so Se E>etvsk”noiSti KOmUni' :etku janilri .Ke novice so v za- leleta 19?,rja 1?22 pisale, da se ?oletarskP^azbila enotna fronta n-u’ki je zrfai str°kovnega giba-?,h stavk ° V stevilnih mezd-treh let,avkovnlh bojih zadnjih nlavstva r?. vz°ru nemškega etlinu 2i d C na konferenci v >aril0 nd®cembra 1921.1eta delavnik, proti zniževanju zaslužka in zakonu o zaščiti države. Ta boj ni načelno programatičen, ampak eksistenčni, življenjski boj. Načelno in odločno pa odklanjajo socialni reformizem. Vprašanje enotne delavske fronte so komunisti pojmovali kot zvezo vsega delavstva v boju za konkretne pravice, v notranjih strankarskih in programatičnih zadevah pa so ostale vse struje popolnoma avtonomne. Komunisti so v Delavskih novicah tudi poudarjali, da v prizadevanjih za enotnost delavstva pojasnjujejo dvoje: enotno fronto in težnje po združevanju vseh socialističnih struj, V odgovor socialistom, ki so se zavzemali le za organizacijsko enotnost, so poudarjali, da se borijo predvsem za enotno fronto in da z njo pripravljajo pot k združitvi. Tudi Naprej je 2. februarja 1922 leta pisal o enotni fronti in pri tem ugotavljal, da mora biti boj zanjo radikalnost dela, ne pa radikalnost fraz. Težnja po enotni fronti in pozivi Delavskih novic niso ostali brez odmeva. Večina strokovnih organizacij v Ljubljani se je sporazumela in priredila 19. februarja 1922 leta v hotelu Union velik medstrokovni protestni shod proti draginji. Zborovanja se je udeležilo nekaj tisoč ljudi vseh slojev. 2. marca 1922. leta je bila konferenca delegatov ljubljanskih podružnic železničarjev, grafičnega, lesnega, pivovarniškega, stavbinskega, kemičnega in oblačilnega delavstva, brivskih in čevljarskih pomočnikov, na kateri so ustanovili krajevni medstrokovni svet za Ljubljano in okolico kot enotno fronto ljubljanskih razrednih strokovnih organizacij za skupen boj za pravico združevanja in stavk, proti draginji, za izboljšanje gmotnega položaja delavstva vseh strok, za združitev vsega delavstva v strokovnih organizacijah, za skupne shode in za izobraževanje delavstva. Ta medstrokovni svet je nekaj podobnega kot tisti iz maja 1936Jeta, le s to razliko, da so pri ustanovitvi prvega sodelovali samo zastopniki socialističnih in komunističnih neodvisnih strokovnih organizacij, medtem ko so pri sestavi drugega sodelovali tudi zastopniki Narodne strokovne zveze in Jugoslovanske strokovne zveze. Za občinske volitve v Ljubljani 3. decembra 1922. leta je nastal zelo zanimiv volilni blok komunistov okrog Delavskih novic, socialistične frakcije zar-janov in krščanskosocialistične Jugoslovanske strokovne zveze. Imenoval se je Zveza delovnega ljudstva (ZDL). Volivni razglas 26. oktobra pravi, da je samo enotna fronta delovnega ljudstva pot za dosego posameznih konkretnih ciljev, ki jih je treba doseči na političnem, gospodarskem in socialnem področju v skupnem boju proti obstoječi reakciji in izkoriščanju. Ta enotna fronta ni odpravljala načelnih razlik med posameznimi skupinami. Osnovali so jo na podlagi minimalnega komunalnega programa ter enotne taktike in enotne akcije. Po volitvah je zahtevala Zveza delovnega ljudstva podporo proletariata, kajti le tako bodo izvoljeni odborniki lahko izvedli komunalni program. »Zato ustvarjajte enotno fronto proletariata po tovarnah, podjetjih in strokovnih organizacijah v bojih za pravico združevanja in stavke, v borbi za vsakdanji kruh, v borbi proti rastoči draginji«. Toda tega programa ZDL ni uresničila, ker je prehitro razpadla. Za skupščinske volitve 18. marca 1923. leta so skušali komunisti okrog Delavskih novic ustvariti še širšo enotno fronto, v katero bi poleg JSZ in zarjanov pritegnili še štajerske socialiste, naprejevce in NSS. Toda na »konferenci enotne fronte« 21. januarja 1923. leta je bila ustanovljena Socialistična stranka delovnega ljudstva le iz skupine okrog Delavskih novic in zarjanov, do nastanka širše fronte pa ni prišlo. Organ komunističnih neodvisnih sindikatov Slovenije Strokovna borba je 7. decembra 1923.leta ocenila ZDL takole.-»Ker so klerikalci ob podpori socialpatriotov — zarjanov tudi pri drugih važnejših vprašanjih, kakor pri službeni programatiki, pri vprašanju višine stanarin v novih delavskih hišicah itd., gazili program ZDL in ščitili interese kapitalistov, so člani kluba NDSJ sklenili izstopiti iz Zveze delovnega ljudstva in šli v opozicijo. Na javnem shodu 3. decembra 1923 v Mestnem domu je ljubljansko delavstvo odobrilo korak NDSJ. Tako je končno likvidiran zadnji ostanek kom-promisarstva, ki sta ga uvedla Klemenčič in Fabjančič.« Grrr! To pa presega vse meje! IMiso nam dovolili enotedenskih počitnic za prvi mj! Karikatura: I. Antič Poglej ga, to je pa tisti iz pozitivnega tozda... Karikatura: Jože Bolha NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 18. maja 1977 na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 18. Nagrade so: 200, 150 in 100 din. DE z lavno Marsovo Lelo VRSTA ZEMLJE 6,01108- NIŠT/O ORSFIN VlbA Sob.SLOV• ITERARNI ZfiOiOMAR (Alfonz L NESTRO- KOVNJAK TISTI .KISE foKUOlO TKVARJAJOS iCSVOCRVCiJJ SERKAft.]) boMASK -ftKiAni' ‘KO MESTO VAlilRU 3UN&1SW KlAtifVtEp FRlbERIK ŠIRCA) 5EL VOZA TURČOI rRElSEMk ZJEJNE. StUPšfjME. fklSFAMK nejTo v EC i O^IS PoToVAM/A PRAOČE booSARgit VL.blNASTiTE Peroci ■pl5AT£L7 ZoP-MAM MASLA S OKRASNA cvetica VAibVt-bOVALVA RTV ijUBLJ. OSTRA SESA PPI KLASU TKoRISt MASli-t« EMIL pDVI^ER REKA V ETiOPD 1 3 E OlbmJEL ccir ZAUtep LpblHEC V&iZsM MIToiOGOi por.Grški 3E2EK-0 V S2. HL£ČNI SlFffiKDR. ti O- Sestavil: N R. Po- PlACANJE HeM.RATrioT. resuiit Hrvat iem CRN KAR OlblLAR mk)m\ tovarna v celjm PEVKA TURNER MZ-Hi® tlOKToR GPR&o ROČNI VOZ NAMAKOIS OKENICE NI100LA3 foPERNlK MODICA IM tS^Kl!^7vA D&L romava /čvoT/VA' fREVfc- tan&c. ANTE / Kovačič- m 1£L knji&e BAS.I7 IZBRANA bRui&A ŽABCE NOSE WemiM0 SUET1S& - HOKEOIST TEROČI SEfeRSENI SEL RAČUNALNIKA ZA branje in- R)R.MfcCI0 ' ' ' - LOLO - SAVE DUR SOULS miAKJtffl LOMAlJA APRIL* ŠPANSKO žen.imE SKOtDE LjU&toV M. IME STAN ILC LORSEl? LESlUj^C JiftAVNt-SKA SLU- salrFl 1 TALIJ. CELOVCA I2UX£K V USTT+I /■ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEV. 16 Kartografija, Arandjelovac, Ra, AR, Velana, amalgam, INA, tiranka, JA, EST, IV, Maksa, Emrani, OAS, kariera, Obri, oris, 1P, Kiar, dejanje, Alja, Atala, TS, ceh, KI, NO, oprava, rtič, sla. CN, Manca taksa, RN, Arp, Varna, akt, katarakt, kas, Avar, Aao. v. --------------------------------------------. Izžrebani reševalci križanke štev. 16: L nagrada, 200 din: Milka Strnad, 68297 Šentjanž 2. nagrada, 150 din: Marija Cvijič, 65220 Tolmin, Brunov dr. 3. nagrada, 100 din: Magda Lenasi, 63000 Celje, Partizanska 49 Nagrade bomo poslali po pošti. Slavnostni govornik v Opatjem selu je bil predsednik RK SZDL Mitja Ribičič Potrditev , prijateljstva in sodelovanja Srečali so se številni stari borci. Obujali so spomine in se pogovarjali o našnjem času ^ Po poteh bojev primorskih partizanov je na zborovanje prišla tudi pohodna enota mladih Letošnji 1. maj so naši delovni ljudje proslavili po vseh krajih ožje in širše domovine. Praznovanje je bilo še posebej slovesno, saj so ga povezali z jubileji tovariša Tita in zveze komunistov. Sorazmerno lepo vreme pa je slovesnemu vzdušju dodalo še veselo praznično razpoloženje. Osrednja proslava 1. maja za severno Primorsko je bila v Opatjem selu. Tradicionalnega prvomajskega zborovanja — v tem kraju so praznovali delavski praznik že pred vojno — se je letos udeležilo rekordno število ljudi. Prireditveni prostor pa je bil za vse skorajda premajhen. Slavnostni govornik na zborovanju je bil predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Najprej je zbranim izročil pozdrave predsednika Tita, nato pa je spregovoril o letošnjih jubilejih in med drugim dejal: »Vse te obletnice, čeprav različne na prvi pogled, imajo nekaj skupnega: izpričujejo boj najnaprednejših ljudi za svobodo, za lepši jutrišnji dan, za pravico in resnico, za večji kos kruha, za vse ljudi, da bi beseda in odločanje pripadla delu in znanju, delovnemu ljudstvu, edinemu vladarju naše širše socialistične Jugoslavije, republike dela.« V svojem govoru je Mitja Ribičič spregovoril tudi o osimskih sporazumih in nadalje opozoril na nasprotovanje nekaterih reakcionarnih krogov v Italiji, ki jim zlasti industrijska cona pri Sežani ne gre v račun. Poudaril je, da ničesar ne bomo gradili ne v coni ne na naši strani meje niti v sosednji deželi, kar ne bi bilo v interesu delovnih ljudi Jugoslavije in Italije. Pritiski nazadnjaških sil pa nas tudi ne bodo ustavili, da ne bi izkoristili velike priložnosti, ki jo ponujajo novi odnosi v tem delu sveta, da bi ti manj razviti kraji ujeli utrip časa, da bi si s pomočjo sodobne tehnologije in znanosti ustvarili lepšo prihodnost, za katero jih je zgodovina, polna trpljenja in žrtvovanja, prikrajšala po krivici. Prvomajskega praznovanja v Opatjem selu so se Za jedačo in pijačo je bilo dobro poskrbljeno. Praznovali so vsi, stari i" Gostinci so se tokrat zares potrudili. mladi Med udeleženci zborovanja je bilo tudi mnogo takih, ki so še pred vojno na tem kraju skrivaj praznovali 1. maj Prvomajskega praznovanja v upatjem seiu so se ™ . f#- udeležili tudi mnogi delavci in njihove družine iz Goriški muzej in občinski komite iz Nove Gorice sta v Opatjem seluppPjj, sosednje Italije, kar izpričuje tradicionalno tovariš- vila razstavo fotografij in dokumentov: KPS — VODITELJ REV tvo delavcev obeh dežel. A. A. CIONARNEGA GIBANJA ti. ni Na tradicionalnem prvomajskem srečanju delovnih ljudi Slovenije in sosednje Italije, ki je bilo na Socerbu nad Trstom, je bilo letos še posebej slovesno. Praznovanja se je udeležilo skoraj 10.000 ljudi. Med gosti je bil tudi sekretar zvezne konference SZDL Marjan Rožič. Slavnostni govornik — predsednik RS ZSS Janez Barborič — je v svojem govoru poudaril predvsem plodno in vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, ki ga omogoča nedavno podpisani osimski sporazum. Govoril je tudi o boju za nove družbene odnose in za utrjevanje samoupravnega položaja delavcev. Da bi uresničili vsa ta prizadevanja — je poudaril Janez Barborič — potrebujemo usposobljene samoupravljavce, ki morajo poleg strokovnega imeti tudi ustrezno družbenopolitično znanje. V letošnjem jubilejnem letu, ko slavimo več zgodovinskih obletnic tovariša Tita in Zveze komunistov, so delovni ljudje in občani Velenja še posebej slovesno proslavili praznik dela — 1. maj. Na večer pred praznikom je bil po ulicah Velenja že tradicionalni prvomajski sprevod z baklami ter ognjemet z velenjskega gradu. V rdeči dvorani pa je bilo prvomajsko zborovanje delovnih ljudi občine Velenje, na katerem je govoril predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje Marcel Medved. V tradicionalnem prvomajskem sprevodu je sodelovala tudi rudarska godba iz Velenja, ki je prejela letos srebrno priznanje osvobodilne fronte za dolgoletno in aktivno sodelovanje pri vseh družbenopolitičnih manifestacijah v občini. P.O.— S.VOVK ■ ■ lil li Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEŽ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek te!.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-1 l8077rlf W čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, J L