Informativno glasilo občine Dobrepolje Ś letnik XXII. št. 12 Ś december 2016 V vrtcu so tudi letos pripravili novoletni pohod (slika zgoraj, foto: Tamino Petelinšek), praznovali pa smo tudi občinski praznik (slika levo). Vesel božič in srečno novo leto 2017! Zaradi širitve obsega poslovanja zaposlimo operaterja na CNC-stroju. Opis dela: • priprava stroja in orodij po tehnološki dokumentaciji, • nadzor kakovosti, • priprava materiala, • skrb za urejeno delovno okolje. Pogoji: • poznavanje tehnologije rezkanja in struženja, • poznavanje meril in postopkov merjenja, • znanje branja tehnične dokumentacije, • natančnost, • samoiniciativnost. Nudimo: • možnost nadgrajevanja znanja, • stimulativno plačilo, • možnost zaposlitve za nedoločen čas, • delo v urejenem in prijetnem okolju. Več informacij na 041 723 550 (Gregor), 041 578 477 (Gašper) oziroma info@kovinostrugarstvo-klinc.si. Spoštovani bralci Našega kraja. Bojan Novak Za nami je že večina najbolj norega in ve­selega meseca v letu, pred nami božič, največji družinski praznik, za verne tudi poseben dan, ko se mali Zveličar vsako leto ponovno rodi v nas. Kmalu bomo odprli steklenice penine, se poslovili od leta 2016 in nazdravili novemu letu. Letošnji december je v naši občini ponovno zaznamovalo veliko število prireditev. Poleg že utečenih prireditev, povezanih bodisi z dobrimi možmi bo­disi z občinskim praznikom, smo letos doživeli tudi nekaj posebnosti. Zagotovo velja omeniti vsaj dve: Pošta Slovenije je predstavila novo priložnostno poštno znamko z motivom naše zlate paraolim­pijke, Veselke Pevec. Gre za še en poklon odličnemu dosežku in veliko čast, ki ji je bila izkazana še na prireditvi Športnik leta, kjer so jo izbrali za najboljšo špor­tnico invalidko leta. N aš kr a j Omeniti pa moramo tudi zeleno luč občinskega sveta za dokončanje postop­kov in za začetek gradnje novega vrtca na Vidmu. Več o tem si boste lahko prebrali v poročilih 14. redne in 4. izredne seje občinskega sveta. Ob občinskem prazniku se je zvrstilo veliko dogodkov in prireditev. Osrednja občinska proslava je bila v soboto, 17. 12., le dan pred njo pa se je zaključila letošnja državna razstava poprtnikov, na kateri smo lahko občudovali 53 prelepih božičnih poprtnikov. Že na začetku me­seca je ŠD Kompolje pripravilo tradicio­nalni turnir v namiznem tenisu in priva­bilo zelo lepo število tekmovalcev. V teh dneh je svoj dvomesečni obisk v domačem kraju zaključil misijonar Tone Grm. Njegovi prijatelji so za potrebe obnove vodnega vira v Mozambiku pri­pravili dobrodelni koncert, jaz pa sem Toneta povabil na intervju. Veliko zani­mivosti iz njegovega triletnega življenja v Mozambiku si lahko preberete na na­slednjih straneh. Pogovarjal sem se s še enim zanimivim sogovornikom, mladim gimnastičarjem Galom Adamičem iz Ponikev. Mladenič nam je lahko za vzor po organiziranosti in pridnem treniranju že pri rosnih enaj­stih letih. V številki, ki je pred vami, je tudi precej prispevkov občanov. Veseli me, da obča­ni čutite potrebo, da v našem časopisu delite informacije. V Ponikvah so obno­vili cerkvene orgle, v Strugah pa obeležje. Tako kot se za decembrsko številko spo­dobi, boste našli tudi veliko voščil naših društev, zvez in podjetnikov. V Zavodu svete Terezije so praznovali že deseto obletnico in pripravili slove­snost in dan odprtih vrat, nekaj zanimi­vih prireditev pa so pripravili tudi v šoli, v vrtcu in v knjižnici. Ob koncu vas želim opozoriti še na prispevke JKP Grosuplje. V časopisu boste našli načrt odvoza smeti in urnik odvoza v letu 2017. Za kmete pa bodo gotovo zanimive novice Kmetijsko sve­tovalne službe. Naj vam ob koncu leta 2016 zaželim lepe praznike, ki so pred nami, vesel božič, v letu 2017 pa veliko optimizma, energije in vztrajnosti. Obenem vam če­stitam ob državnem prazniku – dnevu samostojnosti in enotnosti. Ś Kaz a l o Iz občine .................................. 4 Obvestila ................................... 9 Intervju ................................... 14 Aktualno .................................. 17 Kultura .................................... 18 Iz dobrepoljske ambulante ....... 22 Iz vrtca in šole ......................... 24 Komunala................................. 25 Iz vrtca in šole ......................... 29 Iz društev ................................ 33 Pisma bralcev ........................... 41 Šport ....................................... 45 Zahvale ................................... 49 Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk: PartnerGraf d.o.o. • Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v petek, 27. 1. 2017. Prispevke zbiramo do 17. 1. Piše:županJanez Pavlin Spoštovane občanke, dragi občani, cen­jeni bralci občinskega glasila Naš kraj. Čas hitro teče in že smo v zadnji tretjini najbolj čarobnega meseca, decembra. Je čas radosti in pričakovanj. Staro leto se počasi poslavlja in na vrata že trka novo leto, v katerega vstopamo polni optimiz­ma in upanja, da bo še boljše, kot je bilo minulo leto. Zaželimo vse najboljše in novo leto začnimo na novo. Pozabimo slabe stvari, pozabimo stare zamere, ne ozirajmo se nazaj, ampak začnimo leto polni radosti, optimizma, zadovoljstva, predvsem se zavejmo tega, da živimo v miru in nas obdajajo dobri, plemeniti in prijazni ljudje. December je čas, ko se ozremo nazaj, in tudi čas, ko se zazremo v prihodnost. Ob tem bi se rad zahvalil občinski upra­vi, občinskemu svetu, nadzornemu od­boru, vsem odborom in komisijam za vse delo, ki ste ga opravili. Zahvaljujem se vsem predsednikom in članom va­ških odborov za sodelovanje in podane pobude. Zahvala vsem društvom za vse dejavnosti, ki jih izvajate ter tako pripo­morete k lepšemu in kakovostnejšemu življenju, zahvala vsemu zdravstvene­mu osebju in negovalnemu osebju, ki se nesebično razdajate, zahvala dušnim pastirjem v obeh župnijah, zahvala JVIZ OŠ Dobrepolje (PŠ Struge, PŠ Kompolje in vrtec Ringaraja) za vsa prizadevanja po znanju in vrednotah, zahvala vsem institucijam, javnim zavodom in orga­nizacijam za uspešno sodelovanje na raznih področjih. ťHvala za mnoge drobne stvari, za katere med letom se zdi, kot da jih ni, pa vendar v toplini praznične noči zanje vemo le mi, prijatelji.Ť Tik pred nami so božično-novole­tni prazniki, ki vsebujejo polno topline, polno medsebojne povezanosti, dobro­tljivosti. Ne prepustimo se samo blišču sodobnega sveta, ampak začutimo te praznike v svoji notranjosti, v svojem srcu, svoji vesti in odprimo vrednote ter začutimo medsebojno povezanost, kaj­ti božič je praznik luči, upanja in miru. Božič začutimo globoko v srcu in nas vodi od zunanjosti k vsebini. Prav tega si želim, da bi doživeli v vsej polnosti vse­bino in lepoto svetega večera in božične noči, da bi nas On povezal v medsebojni ljubezni in miru. V novem letu pa vsem želim obilo sreče, zdravja, veselja, pozi­tivne energije in poguma. Vsem občankam in občanom, vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije iskreno čestitam ob dnevu sa­mostojnosti in enotnosti, ki ga praznu­jemo 26. decembra kot žlahten mejnik svoje zgodovine, ko smo uresničili dol­goletne želje po lastni državi. Članek zaključujem z Božično kole­dniško pesmijo (Podgora, pela Marija Babič) iz knjižice Dobrepolje in okolica, Narodne pesmi, natisnjeno leta 1933. Ś En trošt mi prinesemo vam; Mesija je zdaj rojen nam! Prišla je ta presveta noč, prišla je iz nebes ta luč! Jezus vam bo sedež dal, v Njega imen´ pojemo zdaj, naj bo vaš patron vselej! Pritekla je zdaj tista noč, prišla je k nam nebeška luč! Bodi češčen´, Dete rojen´, ker je z ljubezni prišlo na svet. Jezus vam bo sedež dal, v Njega imen´ pojemo zdaj, naj bo vaš patron vselej! Preden slovo vzamemo, za dar vas zahvalimo! Jezus vam bo sedež dal, tam, kjer je ljubi svet Miklav, tam, kjer je ljub´ svet Miklav. Vesel in milosti poln božič ter srečno, zdravo, uspešno, blagoslovljeno, upanja polno novo leto 2017, naj bo v zaupanju in sodelovanju. Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Vam želijo župan, Občinska uprava in Občinski svet Občine Dobrepolje. Občankam in občanom voščimo blagoslovljen in vesel božični večer, milosti poln božič in želimo veliko sreče, zdravja, miru, zadovoljstva v novem letu 2017. Lista Janeza Pavlina Poročilo s 14. seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje 28. 11. 2016 je bila v sejni sobi občinske stavbe na sporedu 14. redna seja občinskega sveta v tem mandatu. Seja je bila maratonska, saj je trajala več kot sedem ur in pol. Glavni temi sta bili izgradnja vrtca in prva obravnava predloga proračuna za leto 2017. Delu seje (o gradnji vrtca) je prisostvoval velik del zainteresirane javnosti. Bojan Novak V prihajajočem januarju poteče (že en­krat podaljšano) gradbeno dovoljenje za gradnjo vrtca v natečajni obliki iz leta 2010. Zadnje mesece potekajo dejavno­sti v pospešenem tempu. Na 14. seji ob­činskega sveta je župan s pomočjo pro­jektantk in pripravljavke dokumentacije predstavil nekaj sprememb (racionaliza­cij), predvsem pa novo obliko financira­nja – najem posojila SID banke za dobo 20 let. Po dolgotrajnem usklajevanju med svetniki in županom je bil sprejet sklep, da se na seji opravi predstavitev novelira­nega projekta, odločitev o zadolževanju pa se opravi na drugi seji, pred katero se poskuša uskladiti še zadnja nesoglasja in različne poglede. Ni skrivnost, da pro­jekt že nekaj časa podpira le manjšina svetnikov, zato bo treba vložiti še nekaj energije, da se pride do večinske potrdi­tve. 14. decembra je bila sklicana izredna seja z edino točko – potrditev naložbene dokumentacije za šolsko-športni center (izgradnja novega vrtca) –, zato si lahko več o omenjeni problematiki preberete v poročilu s tiste seje. Druga zelo pomembna točka na 14. redni seji je bila prva obravnava predlo­ga proračuna za leto 2017. Kljub pozni uri so svetniki opravili razpravo o župa­novem predlogu. Nekaj odprtih dilem je bilo razrešenih že na predhodnih sejah odborov, nekaj pripomb in predlogov pa so svetniki izrazili na sami seji. Po kon­čani razpravi je občinski svet sprejel pre­dlog proračuna za leto 2017 v prvi obrav­navi, tako da je bil predlog lahko poslan v javno razpravo. Druga obravnava je bila predvidena za ta teden. Direktor JKP Grosuplje je predstavil sporazum s sosednjo občino Velike La-šče o izvajanju javne službe na področju odvajanja in čiščenja komunalnih in pa­davinskih voda. Občina Dobrepolje se je morala kot delna lastnica o tem spora­zumu opredeliti. Svetniki so predlagano sodelovanje soglasno podprli. Župan je na seji podal poročilo o izve­denih delih v občini. Ponovno je bil po­udarjen Občinski prostorski načrt, ki mu do sprejema manjka le še nekaj uskladi­tev z Agencijo za okolje. Še vedno poteka projekt izgradnje suhokrajinskega vodo­voda. Za čistilno napravo Bruhanja vas se pripravlja dokumentacija za pridobi­tev gradbenega dovoljenja. Najprej je bil zraven načrtovan še zbirni center za rav­nanje z nenevarnimi odpadki, vendar je zaradi nasprotovanja vaščanov Bruhanje vasi padla odločitev, da se pri čistilni na­pravi tega centra ne izgradi. Za izgradnjo igrišča v Tisovcu je izbran izvajalec in potekajo priprave na izgradnjo. Zaklju­čuje se polaganje optičnega omrežja v Predstrugah in na Videmskem hribu. Za kotlovnico v osnovni šoli je pripravljena razpisna dokumentacija, razpis pa obja­vljen na portalu javnih naročil. Za špor­tno dvorano naj bi bil v decembru skli­can nov sestanek zainteresirane javnosti. Svetniki so imeli na županovo poročilo nekaj pripomb in nekaj vprašanj, tako da je sledila razprava. Občinski svet je sprejel zaključni ra­čun za leto 2014 in sklep o višini točke za odmero nadomestila za uporabo stavb­nega zemljišča. Vrednost za leto 2017 se uskladi glede na stopnjo inflacije, nova vrednost pa tako znaša 0,002869 evra na kvadratni meter. Svetniki so potrdili vse tri predlagane člane (s strani Komisije za volitve in ime­novanja) – Judito Oblak za predstavnico lokalne skupnosti v Sveta zavoda Prizma Ponikve, Toneta Blatnika za nadomestne­ga člana Odbora za družbene dejavnosti in Janeza Smoliča za člana Nadzornega odbora Občine Dobrepolje. Ob koncu seje so svetniki podali vpra­šanja, pobude in predloge. Alojzija Pal­čarja je zanimalo, če je župan (oziroma občinska uprava) seznanjen z nameni družbe KPL d. d., da za 100 % poveča proizvodnjo v kamnolomu v Predstru­gah. Župan je odgovoril, da je Občina prejela pismo občana iz Predstrug, a se jim do seje z njim ni uspelo seznaniti. Jožeta Prijatelja je zanimala časovnica obnove vozišča v Kompoljah (Krvice). Župan je pojasnil, da se bodo vsa asfal­tiranja po občini opravila v tednu po seji. Judita Oblak je opozorila na skrb za var­ne šolske poti. Opozorila je na neurejeno avtobusno postajališče na Vidmu (polni zabojniki za smeti, smeti po tleh). Marija Pogorelc je predlagala, da se uvrsti v na­črt prodaje manjša občinska parcela v k. o. Podtabor. Župan je obljubil uvrstitev v načrt po prejemu vloge zainteresiranega kupca. Predlagala je še, naj počakajo z ureditvijo krožišča pri cerkvi v Strugah, saj je trenutna pretočnost majhna, nihče pa ne ve, kakšna bo, če in ko se bo v celoti asfaltirala cesta od Strug do Kočevja. Isto svetnico je zanimalo, zakaj nihče iz Strug ni bil povabljen na predstavitev protipo­plavnih ukrepov. Župan je pojasnil, da se je pokazala še ena ugodnejša protipo­plavna rešitev, zato je predstavitev pre­stavljena na kasnejši termin. Ob koncu je Marija Pogorelc še enkrat prosila, da se zamenja pregorela luč v Strugah, s tem pa se je seja tudi končala. SPREJETI SKLEPI NA 14. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOBREPOLJE: Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme Sklep o soglasju k podpisu Spo­razuma o sodelovanju pri zagotavljanju izvajanja lokalne gospodarske javne služ­be odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju občine Velike Lašče. Občinski svet Občine Dobrepolje se je seznanil z racionalizacijo projekta vrtec JVIZ Dobrepolje in z naložbenim pro­gramom za Šolsko-športni center JVIZ OŠ Dobrepolje. Sprejme se zapisnik 13. redne seje ob­činskega sveta s predlaganimi popravki. Sprejme se zapisnik 7. dopisne seje s predlaganimi pripombami. Sprejme se Odlok o proračunu Ob­čine Dobrepolje za leto 2017 z načrtom razvojnih programov za obdobje od 2017 do 2020, v prvi obravnavi. Sprejme se predlog sklepa o letnem načrtu ravnanja z nepremičnim premo­ženjem Občine Dobrepolje za leto 2017. Sprejme se predlog sklepa o letnem načrtu ravnanja s premičnim premože­njem Občine Dobrepolje za leto 2017, s podanimi pripombami. Sprejme se predlog sklepa o sprejemu letnega programa športa v občini Dobre­polje za leto 2017, s pripombami Odbora za družbene dejavnosti. Javna razgrnitev Proračuna za leto 2017 z načrtom razvojnih programov za obdobje od 2017 do 2020 bo potekala do torka, 6. 12. 2016, do 10. ure. Občinski odbor Občine Dobrepolje sprejme Zaključni račun proračuna Ob­čine Dobrepolje za leto 2014. Sprejme se amandma župana k Odlo­ku o spremembah in dopolnitvah Odlo­ka o kategorizaciji občinskih cest v obči­ni Dobrepolje. Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme Odlok o spremembah in dopol­nitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Dobrepolje v drugi obrav­navi. Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme Sklep o vrednosti točke za iz­račun nadomestila za uporabo stavb­nih zemljišč v občini Dobrepolje za leto 2017. Vrednost točke se uskladi s stopnjo inflacije in znaša 0,002869 EUR/m2. Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme Sklep o imenovanju predstav­nika lokalne skupnosti v svet zavoda Prizma Ponikve. Za predstavnico lokalne skupnosti se imenuje Judita Oblak. Poročilo s 4. izredne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje V sredo, 14. 12. 2016, je na svoji 4. izredni seji Občinski svet Občine Dobrepolje potrdil projektno dokumentacijo za začetek gradnje vrtca. Sledi še sprejem sklepa o zadolževanju (ob sprejemanju proračuna za leto 2017). Bojan Novak Če je bila 14. redna seja ena najdaljših in polna nesoglasij, lahko za 4. izredno sejo zapišemo ravno nasprotno. Svetniki so že nekaj dni pred sejo opravili neuradno usklajevanje, kjer so dokončno razrešili vsa odprta vprašanja in nesoglasja, zato na seji zapletov ni bilo. Na začetku je župan Janez Pavlin na kratko obrazložil, do kam je pripeljan projekt. Nato je tajnik občinske uprave, Ivan Kenda, ki vodi projekt, na kratko povzel dogovore na neuradnem usklaje­vanju. V razpravi svetnikov sta sodelova­la Marko Marolt in Alojzij Palčar, ki sta obžalovala, da je ves postopek trajal tako dolgo in da niso že prej na neuradnih usklajevanjih poskušali razrešiti odprtih vprašanj. Alojzij Palčar je opozoril, da je naložbeni program še vedno pomanjkljiv oziroma vsebuje napake. Kljub temu je občinski svet soglasno podprl program in s tem dal zeleno luč za nadaljevanje projekta. Ivan Kenda je še predlagal, da se usta­novi delovno telo (gradbeni odbor), ki bo bdelo nad projektom. Želi si, da bi bili v njem tako svetniki kot tudi strokovnjaki na različnih področjih, povezanih z gra­dnjo. Pred glasovanjem se je svetnica Judita Oblak s pisno vlogo izločila iz glasovanja, saj bi šlo po mnenju tajnika lahko v nje­nem primeru za konflikt interesov. Po glasovanju je bila še kratka poslov­niška razprava o nadaljnjih korakih. Do­govorjeno je bilo, da se nadaljnji sklepi sprejmejo na proračunski seji (22. 12.). SPREJETI SKLEP NA 4. IZREDNI SEJI: Občinski svet Občine Dobrepolje potr­juje IP ťŠolsko-športni center JVIZ OŠ Dobrepolje – novelacijaŤ, z dodatkom z dne 6. 12. 2016, ki ga je pripravila družba Zelen in partnerji. Ś Ugotovi se, da članici Odbora za druž­bene dejavnosti, Barbari Novak Koritnik, zaradi odstopa s funkcije z dnem 11. 10. 2016 preneha mandat članice Odbora za družbene dejavnosti. Sprejme se sklep o imenovanju nove­ga člana Odbora za družbene dejavnosti. Za novega člana se do poteka mandata imenuje Tone Blatnik. Ugotovi se, da je članu Nadzornega odbora Občine Dobrepolje, Iztoku Zrim­šku, zaradi odstopa s funkcije z dnem 15. 9. 2016, prenehal mandat člana (predse­dnika) nadzornega odbora. Sprejme se sklep o imenovanju na­domestnega člana Nadzornega odbora Občine Dobrepolje. Za nadomestnega člana se do poteka mandata imenuje Ja­nez Smolič iz Grosuplja. O gle d s ej e j e mož en na p ove ­za vi h t tps :/ /www.y o ut ub e .com/ watch?v=7CngqZJlUfg. Ś Koledar prihajajočih dogodkov Petek, 23. 12. prvi koncert Godbe Dobrepolje (Jakličev dom, 19.00) Ponedeljek, 26. 12. drugi koncert Godbe Dobrepolje (Jakličev dom, 19.00) Nedelja, 8. 1. novoletni koncert DG Štorovke (Hočevje, Videm, Krka, 9.00) Sreda, 11. 1. Nesnovna dediščina od adventa do svečnice v Dobrepolju (Knjižnica Dobrepolje, 19.00) Petek, 13. 1. tekma članske ekipe Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašče, 20.00) Sreda, 25. 1. razstava Društva distrofikov Slovenije (Knjižnica Dobrepolje, 18.30) Petek, 27. 1. tekma članske ekipe Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašče, 20.00) Osrednja proslava ob občinskem prazniku občine Dobrepolje Letos nekoliko pozneje kot običajno, s tem pa še bližje decembrskim praznikom, je v soboto, 17. 12. 2016, v dvorani Jakličevega doma potekala osrednja slovesnost ob našem občinskem prazniku. Po proslavi sta sledila prižig praznične razsvetljave in druženje ob prijetnem klepetu. Bojan Novak Pod organizacijsko taktirko Jane Zajec in pred polno dvorano občanov smo bili priča prijetni proslavi, na kateri smo se spomnili na prehojeno pot samostojne občine Dobrepolje. Slavnostni govornik, župan Janez Pavlin, je poudaril, da mora vsak od nas prispevati k napredku cele občine. Ob tem se je zahvalil vsem ob­činskim organom, društvom in zvezam ter vsem posameznikom in podjetjem, ki so letos delovali v korist občine. Mladi voditelj Aljaž Šuštar je spretno povezoval niti, ki so jih pletli nastopajoči. Teh se je na odru zvrstilo veliko. Najprej je ozračje ogrela Godba Dobrepolje, sle­dila pa je slovenska himna, ki jo je zapel Jernej Klinc. Po županovem nagovoru je nastopila mlajša otroška folklorna skupi­na OŠ Dobrepolje, ki se je predstavila z odrsko postavitvijo Prvič v šolo, s katero so se letos uvrstili na državno srečanje otroških folklornih skupin. Bosonogi plesalci so poželi bučen aplavz. Ploska­nje pa je spremljalo tudi harmonikarski nastop mladega virtuoza Marka Krašne. Spretne prste pa ima tudi petošolec Jaka Grandovec, ki je pod mentorstvom Rezke Černač na klavirju upodobil Chopinovo Polonezo. Pred koncem je za dozo sme­ha poskrbela Dramska skupina Scena, ki je odigrala krajši skeč Težave z računal­nikom. Piko na i kulturnemu programu pa je pristavil baritonist Opere in baleta SNG Maribor Valentin Enčev. Na klavirju ga je spremljala Divna Jandrić. Občina Dobrepolje je kot ponavadi podelila tudi nekaj priznanj. Kot je pou­daril že povezovalec, je bilo letošnje leto zelo bogato z uspehi. Priznanje Občine Dobrepolje so prejeli: - Veselka Pevec za zlato paraolimpijsko me­daljo na POI v Riu de Janeiru in za naziv najboljše športnice invalidke v Sloveniji, - Futsal klub Dobrepolje – ekipa U-17 – za osvojen naslov državnega prvaka, - mlada atletinja Urška Vidrih za osvojen naslov državne prvakinje v teku na 400 me­trov z ovirami in za naslov balkanske prva­kinje v teku na 400 metrov, - Folklorna skupina Ponikve za zlato pla­keto s pohvalo za najprepričljivejšo odrsko predstavitev v celoti, - Strelsko društvo Dobrepolje za izjemne dosežke, uspešno dolgotrajno delo in nese­bično pomoč Veselki Pevec. Nekaj priznanje je v imenu Javnega sklada za kulturne dejavnosti – območna izpostava Ivančna Gorica podelila tudi Simona Zorko. Za 20 let delovanja sta priznanje prejeli Dram­ska skupina Scena in Vokalna skupina Mavri­ca. Za 10 let delovanja pa so priznanje prejeli Kulturno društvo Koma 750 – sekcija Džuboks, Kulturno društvo Dobrepolje – sekcija Mešani pevski zbor Ponikve in Kulturno društvo Do­brepolje – sekcija Folklorna skupina Ponikve. Po koncu proslave smo bili priča prižigu no­voletne razsvetljave na trgu, kjer nas je Slavko Pajntar Pinki ogrel s toplimi napitki, številni pa smo se nato zadržali še v prijetnem klepetu v prostorih društva upokojencev ob dobrotah Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge. Na lep način se je tako zaključil sklop prire­ditev ob našem občinskem prazniku. Ś Vabljeni na seminar ťSESTAVA DAVČNEGA OBRA­ČUNA 2016 TER OSTALE NOVOSTI V DAVČNI ZA­KONODAJIŤ, v četrtek, 2. 2. 2017, ob 10.00 v Dom obrtnikov Grosuplje. Prijavnice in dodatne informa­cije najdete na www.ooz-grosuplje.si. Vabljeni. ZA AVTOPREVOZNIKE: Vabljeni na ťREDNO USPO­SABLJANJE VOZNIKOV ZA LETO 2017 (KODA 95)Ť, v soboto, 18. 2. 2017, ob 7.00 v Dom obrtnikov Grosu­plje. Prijavnice na www.ooz-grosuplje.si. Vabljeni. Iščete obrtnika oz. ponudnika določenega izdelka ali storitve? Obiščite prenovljeni spletni portal Moj obrtnik (www.mojobrtnik.com), ki omogoča prido­bitev več ponudb z enim povpraševanjem ter nakup obrtniških storitev (npr. pleskanje, popravila ipd.) v obliki darila, t. i. obrtniški groš. Na OOZ Grosuplje smo konec novembra uspešno za­ključili Program spodbujanja razvoja malega go­spodarstva na OOZ Grosuplje v letu 2017, v okviru katerega smo skozi celo leto izvedli 14 strokovnih izobraževanj in poslovnih srečanj, ki se jih je udele­žilo več kot 100 podjetnikov in obrtnikov ter njihovih zaposlenih iz občin Dobrepolje, Ivančna Gorica ter Grosuplje. Zahvaljujemo se uredništvu Našega kraja, ki nam preko ťPodjetniškega kotičkaŤ omogoča, da je o naših dejavnostih obveščena širša podjetniška javnost. VSEM BRALCEM NAŠEGA KRAJA PA ŽELIMO LEPE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER OBILO POSLOVNIH USPEHOV V LETU 2017. VAŠA ZBORNICA Milan Sašek, predsednik OOZ Grosuplje, in Janez Bajt, sekretar OOZ Grosuplje Oddelek za kmetijsko svetovanje Videm 36, 1312 Videm - Dobrepolje Tel.: 041 310 169 E-pošta: franc.omahen@lj.kgzs.si Obvestila Kmetijsko svetovalne službe za kmetovalce Poročilo o prejetem pavšalnem nadomestilu v letu 2016 Vsi, ki ste imeli v letu 2016 dovoljenje Davčne uprave RS za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila za kmetijske in gozdarske pridelke, morate do konca januarja 2017 elek­tronsko oddati poročilo na Davčno upravo RS. Vsi, ki želite poročilo oddati v pisarni KSS Dobrepolje, lah­ko to storite s predhodno najavo. S seboj na oddajo poročila prinesite dovoljenje davčne uprave o uveljavljanju pavšala v letu 2016 in vse račune za kmetijske in gozdarske pridelke, pri katerih ste uveljavljali pavšal. Poročilo morate oddati tudi tisti, ki imate dovoljenje o uveljavljanju pavšala, vendar ga niste uporabili. Poročilo je zakonsko pogojeno in je pogoj za po­daljšanje pavšala v naslednjem letu. Lani je davčna uprava vsem pavšalistom, ki niso oddali poročila, poslala globo za storjen prekršek v višini 200 EUR. Vračilo trošarin za porabljeno gorivo v kmetijstvu Za vračilo trošarin za porabljeno gorivo v kmetijstvu za leto 2016 morate do 31. marca 2017 oddati vlogo na pristojni fi­nančni urad. Količina porabe goriva se izračuna po spodaj navedenih normativih. Normativna poraba je določena na leto glede na površino in dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč v uporabi upra­vičenca, kakor ju izkazujejo GERK (grafične enote rabe ze­mljišč kmetijskega gospodarstva) oziroma zemljiški kataster za gozd, ter znaša: • 200 litrov na 1 hektar njive ali vrta, trajnega travnika, bar­janskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka; • 420 litrov na 1 hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali drugega trajnega nasada; • 50 litrov na 1 hektar plantaže gozdnega drevja; • 15 litrov na 1 hektar gozda ali kmetijskega zemljišča, pora­ slega z gozdnim drevjem. Zahtevek se oddaja na obrazcu TRO-A in se pošlje na Finančni urad Ljubljana, Oddelek za trošarine, Šmartinska 152 A, 1524 Ljubljana. Za več informacij pri izpolnjevanju zahtevkov lahko pridete ali pokličete v pisarno Kmetijsko svetovalne službe Dobrepo­lje, tel. št. 01 7867 150. Pisarna v Zadrugi Dobrepolje je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih, ob torkih in četrtkih pa v Zadrugi Grosuplje. Želimo vam srečno in zdravo leto 2017! KGZS KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Center za socialno delo Grosuplje išče prostovoljce Center za socialno delo Grosuplje išče prostovoljke in prostovoljce za sodelovanje v preventivnem programu: ťProstovoljno delo z otroki in mladostnikiŤ. Vabljeni vsi, ki vas zanima delo z otroki in mladostniki. Od prostovoljk in prostovoljcev pričakujemo: -najmanj srednješolsko izobrazbo – DOKONČANA SREDNJA ŠOLA (najmanj V. stopnja) ŽE OB PRIJAVI -, družboslovna oz. naravoslovna smer študija (socialno delo, pedagoška izobrazba, zdravstvena smer ipd.) je zaželena, ni pa pogoj; -izkušnje, smisel in veselje za delo z otroki in mladostni­ki, sposobnost samostojnega vodenja skupine otrok ali mladostnikov ; -organizacijske sposobnosti; -obvezno udeležbo na vseh pripravljalnih sestankih in na evalvacijskem sestanku po izvedenem taboru; -pripravo in izvedbo dejavnosti na taboru (delavnice, večerni program, športne vsebine …), -opravljeno usposabljanje za prostovoljce (2-dnevno usposabljanje za nove prostovoljce), ki se ga opravi naknadno. Stroške napotitve na usposabljanje krije CSD Grosuplje, če prostovoljec usposabljanja še nima opravljenega. Dodatna pojasnila in napotke glede prijave daje mag. Branko Škerjanec, univ. dipl. soc. kult. in fil. Telefon: 01 781 80 69 E-pošta: brane.skerjanc@gov.si CENTER ZA SOCIALNO DELO GROSUPLJE Adamičeva cesta 51 1290 Grosuplje Slovesna predstavitev priložnostne poštne znamke – Veselka Pevec V sredo, 7. 12., je bila v Jakličevem domu slovesnost, na kateri so predstavniki Pošte Slovenije predstavili priložnostno poštno znamko z motivom naše zlate paraolimpijke Veselke Pevec. V nadaljevanju objavljam kratko obrazložitev Službe korporativnega komuniciranja na Pošti Slovenije. Povzel Bojan Novak Znamke s slovenskimi zlatimi olimpijci so stalnica v izda­janju slovenskih poštnih znamk. Po tem, ko je Pošta Slo­venije v letu 2016 že izdala zlato olimpijsko znamko Tine Trstenjak, je sedaj svojo znamko dobila tudi nosilka zlate paraolimpijske medalje Veselka Pevec. Znamka, izdana v počastitev zlate paraolimpijske me­dalje strelke Veselke Pevec, je izšla 7. decembra letos. Na znamki je strelka Veselka Pevec s tarčo v ozadju, nomina­la znamke pa je 1,26 EUR. Kot vse znamke s slovenskimi zlatimi olimpijci je tudi ta izšla v mali poli z 10 znamkami. Znamko tudi tokrat spremljata ovitek in žig prvega dne. Pošta Slovenije je do sedaj z izdajo znamk počastila vse zlate olimpijske kolajne, osvojene za samostojno Slovenijo. Tako so bili na znamkah že Iztok Čop in Luka Špik, Raj­mond Debevec, Primož Kozmus, Tina Maze, Urška Žolnir in Tina Trstenjak. Skupini zlatih olimpijcev se je tako pri­družila tudi prva zlata paraolompijka Veselka Pevec. Ś ťVse mine – razen dobrega, ki si ga storil.Ť Francoski pregovor Donatorjem, krvodajalcem in prostovoljcem se zahvaljujemo za mnoga dejanja dobrote v iztekajočem se letu in voščimo vesele božične praznike ter dan samostojnosti in enotnosti! Novo leto 2017 naj bo zdravo, mirno in prijaznejše do vseh, ki doživljajo stiske in pomanjkanje. RKS - Območno združenje Grosuplje, Anica Smrekar in Franc Horvat Vztrajati na začrtani poti Pred vodstvo Socialnih demokratov se je, tako kot že nekajkrat do sedaj, postavilo vprašanje: Ali še vztrajati v koaliciji, v kateri se včasih sprejemajo tudi odločitve, ki niso povsem po meri socialdemokratov ter v skladu z obljubami, ki jih je stranka dala svojim volivcem? Franci Zorko Zato se je vodstvo odločilo za mnenje povprašati članstvo stranke. Na zborih članov Socialnih demokratov je poleg že omenjene informacije vodstvo želelo do­biti tudi širšo sliko stanja v območnih in občinskih organizacijah ter hkrati član­stvo seznaniti z dosežki stranke v prvi polovici mandata. Zbor članov Socialnih demokratov iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Do­brepolje je potekal 24. novembra 2016 v družbenem domu v Grosupljem. Navzoče je v uvodu preko videopro­jekcije nagovoril predsednik stranke mag. Dejan Židan. V svojem nagovoru je nanizal najpomembnejše dosežke oz. izvedene projekte, katerih pobudnica je bila stranka Socialni demokrati, in opo­zoril na naloge, ki stranko čakajo v pri­hodnje. Nekaj izzivov za razpravo je v svojem uvodnem nagovoru nanizal tudi predse­dnik grosupeljskih Socialnih demokra­tov Ivo Gajič. Razvila se je na trenutke tudi precej kritična, toda predvsem korektna in plo­dna razprava o stanju v današnji družbi in vlogi pa tudi odgovornosti stranke za stanje, kakršno je. Vsi razpravljavci so poleg svojih kritičnih pripomb poudarili tudi podporo vodstvu, da nadaljuje svoje začeto delo v koaliciji ter ga čim uspešne­je zaključi. V razpravi je bilo tudi poudar­jeno stališče, da mora stranka zagotoviti svoj vpliv na vseh področjih, predvsem pa na tistih, ki jih pokrivajo ministri iz vrst Socialnih demokratov. V razpravi je bilo izoblikovanih kar nekaj predlogov in pobud, ki so že bili posredovani vodstvu stranke. Predlogi in pobude so zajeli celoten spekter družbe­nega dogajanja, od sociale, delovnoprav­ne in volilne zakonodaje do predloga o obuditvi ideje o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka in ne nazadnje tudi pobude, da se stranka loči od bremen neoliberalizma ter se zopet približa oz. obrne k težavam malega človeka. Ś Tečaj domače nege Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Vedno več je ljudi, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih. Razlog za to je lahko starost, bolezen ali invalidnost. Marta Šuštar V pogovorih z ljudmi, ki svojcem, sosedom in drugim varovan­cem nudijo pomoč, pogosto zasledimo željo po znanju, ki bi jim to delo olajšalo. Obenem pa bi jim znanje zmanjšalo oziro­ma odvzelo strah in negotovost, ki otežujeta delo, sproščenost in ne nazadnje odnose med varovancem in negovalcem. Prav zato se je Škofijska karitas Ljubljana odločila, da bo omogočila strokovno pomoč v obliki kakovostnih tečajev do­mače nege. Tečaj izvaja ga. Anica Sečnik, višja medicinska sestra, nekdanja predavateljica na srednji medicinski šoli v Ljubljani. Tečaj poteka v obliki predavanj, pogovorov in vaj. Tako ude­leženci poleg teoretičnih znanj pridobijo tudi praktične izku­šnje. Tečaj traja 20 šolskih ur in je izveden v petih srečanjih. Tak tečaj domače nege je pred nekaj leti že potekal v Dobrepolju in je bil zelo dobro obiskan. Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje Vsebina programa: -priprava na negovanje varovanca, -varovančevo okolje in urejanje postelje, -pomoč varovancu pri vzdrževanju osebne higiene, -pomoč pri gibanju in preprečevanju preležanin, -prehrana varovanca, -pomoč pri izločanju, -opazovanje varovanca, -jemanje zdravil, -najpogostejše težave v starosti, -spremljanje umirajočih. Komu je tečaj namenjen: -tistim, ki že koga negujejo ali so v položaju, kjer bo to slej ko prej potrebno (predvsem v domači družini), -tistim, ki so pripravljeni občasno prevzeti nego tovrstne po­moči potrebnih, -vsem, ki jih to zanima in imajo veselje, da bi komu pomaga­ li. Župnijska karitas Dobrepolje bo organizirala tečaj domače nege, če se bo prijavilo vsaj 12 oz. največ 20 zainteresiranih slušateljev. Tečaj domače nege bo potekal predvidoma v mar­cu 2017, ob četrtkih, od 18.30 do 21.30, v prostorih župnišča na Vidmu. Prijavite se lahko na e naslov : karita-dobrepolje@ zelnik.net ali na GSM: 041 393 893 (Marta). Prijave zbiramo do 15. januarja 2017. V NEDELJO, 8. 1. 2017, vas vabimo na tradicionalni NOVOLETNI POHOD DO GOBARSKEGA DOMA NA ŠENTRUMARJU Pohodnike čakajo naši vodniki ob 9. uri na treh zbirnih mestih: pri gasilskem domu v Hočevju, pri Jakličevem domu na Vidmu in pri Trgovini Miša na Krki. Pri gobarskem domu na Šentrumarju bodo članice in člani DGŠŠ Hočevje poskrbeli za dobro razpoloženje in okrepčilo. Pohod je nezahteven in je primeren tudi za družine z mlajšimi otroki. Udeleženci se pohoda udeležijo na lastno odgovornost. V primeru s labih vremenskih razmer – sneg – pohod odpade! Srečno in na svidenje pri GOBARSKEM DOMU. Intervju s Tonetom Grmom Približno dva meseca je v svojem rodnem Dobrepolju preživel misijonar, salezijanec, Tone Grm. Nekaj dni po dobrodelnem projektu, na katerem so zbirali sredstva za potrebe v misijonu v Mozambiku, in le nekaj dni pred njegovo vrnitvijo tja sva poklepetala o njegovem triletnem bivanju v afriški državi. Bojan Novak Gospod Grm, zdi se, da je preteklo zelo malo časa od Vaše posvetitve. Ko­liko časa zdaj že delujete kot misijo­nar? V misijonu v Mozambiku sem od ok­tobra 2013, torej tri leta. Splošna praksa misijonarjev je, da so v misijonu 3 leta, nato gredo za nekaj časa na oddih. Si­cer pa sem v duhovniškem poklicu 5 let, novo mašo sem imel leta 2011. Potem sem bil najprej kaplan v Trsteniku in v Goričah, dveh sosednjih župnijah, ter še kot kaplan v bolnišnici. Pastoralno delo v župniji je bilo lepo, a tudi naporno, pred­vsem zaradi bolnice (Golnik). Kdaj je v Vas dozorela želja po delu v misijonu? Ste to željo v sebi nosili že dlje časa? Da, že v času študija sem prosil za delo v misijonih. Kot laik sem deloval v Bra­ziliji in takoj po vrnitvi sem pristojnim v salezijanski skupnosti povedal, da čutim željo po misijonu. Obenem pa sem hotel izpolniti, kar je božja volja in ne, kar je moja. To ni bila želja, ampak bolj oseb­na izpoved. V prvi vrsti sem redovnik in kot tak delujem tako, da izvajam božjo voljo. Potem je leta 2013 prišel odhod na misijon v Mozambik. Ste si pred odho­dom predstavljali, da bo tam tako, kot je potem bilo? Pred odhodom sem imel laično izku­šnjo iz Brazilije. Zaradi tega ni bilo večjih presenečenj. Glede ljudi v Mozambiku pa si niti nisem ustvarjal nobenih pred­stav. Vedel sem, da ne more biti enako Mislim, da je največja težava to, da še vedno izkušajo vojno. Ni tujca, ni misijonarja, nikogar, ki bi mu zaupali. Skozi zgodovino so preživeli toliko vojn, da je to nekakšna rana, ki se ne more še zaceliti. Oni si ne predstavljajo življenja v miru. kot v Južni Ameriki. Pripravljen sem bil sprejeti vse, kar bo božja volja. Lahko poveste kaj več o Svojem delu v Mozambiku? Salezijanci so na ta predel prišli nekaj pred letom 2000. Kupili so terene, nato pa povabili k sodelovanju Špance in Portugalce, ki so pomagali, da so prišli do vseh hiš. V tem trenutku je v Mozambiku 32 salezijancev in 3 novinci. Cerkev je šele v fazi razvoja, odvisna je od drugih. Sale­zijanci delujemo v 8 hišah. Imamo tudi svoj svet, ki jih upravlja. Ukvarjamo se zlasti z izobraževanjem. Večinoma vodi­mo poklicne šole, v katerih izobražujemo predvsem tiste učence, ki končajo osnov­no šolo in se ne morejo vpisati v srednje šole. Imamo tudi svojo fakulteto, kjer izobražujemo svoje učitelje za poklicne šole. Naše delo je pomagati tistim, ki so pomoči najbolj potrebni, otrokom iz najnižjih slojev, tistim, ki komaj zmorejo končati osnovno šolo. Vključujemo jih v poklicne šole, da si opomorejo. Če dobro delajo, se potem lahko vpišejo v srednjo šolo in pridobijo poklic. Naša poklicna šola ima 3 letnike. Jaz delujem v kraju Inharrime, na jugu države. Samo mestece ima 6 do 7 tisoč prebivalcev, okolica pa je velika, pribli­žno 60 tisoč ljudi. Zelo veliko je majhnih vasic, ki pa so zelo gosto poseljene. Kot zanimivost - od juga do severa področja je razdalja 100 kilometrov, župnija pa je dolga celo 300 kilometrov in ima 56 po­družnic. Na koncu mesteca sta dve šoli, ena je naša, druga pa je od redovnic. V svojem središču smo šolo odprli leta 2003. Pri nas se šola 275 učencev, pri sestrah re­dovnicah pa kar 5000. Tam imajo osnov­no in srednjo šolo. Pri nas izobražujemo za 4 poklice: mizar, kovinar, zidar in ele­ktričar. Po zahtevnosti šole bi lahko rekel, da je podobna ravni slovenske poklicne šole oziroma želimo si, da bi bilo tako. Teo­retično so naši učenci sicer bolj šibki, a raven je zanje zelo zahtevna. Učenci pri nas imajo zahteven ritem – k nam pride­jo ob sedmih zjutraj, odidejo pa ob pol treh. Vmes nimamo posebnega odmora za kosilo. Učenci sicer imajo priložnost za malico, ampak otroci praviloma (99 %) ne malicajo v šoli. Njihova kultura je taka, da gredo po koncu pouka domov, kjer si potem sami pripravljajo kosilo. Tamkajšnji ljudje si hrano pripravljajo vsak zase. To je nji­hova kultura. Že da se dva zmenita, da bosta skupaj skuhala, je bolj izjema kot pravilo. V šoli v Mozambiku ni verouka. Dve uri na teden imamo neke vrste pouk o etiki, kjer se učimo tudi o verah, religijah. Sicer pa na začetku dneva nekaj zmoli­mo, vsak dan se zapoje tudi državna hi­mna. Zanimivo. Kdo so otroci, ki prihajajo k vam v šolo? Pogoj, da mladostnik pride k nam, je, da je star 15 let in ima dokončan 7. razred. V Mozambiku se osnovna šola začne pri šestih letih, tako kot pri nas. Po opravljenem drugem letniku pri nas mora učenec na prakso v podjetje. Jaz delam v našem središču kot eko­nom. Skrbim, da vse poteka tako, kot mora, ob tem pa se trudim, da imamo dovolj denarja. Poleg izobraževalnih pro­gramov imamo tudi posebne programe (od dvo- do trimesečni), neke vrste teča­je, s katerimi nekateri pridobijo osnovna znanja, da se zaposlijo kot pomočniki v kakem podjetju. Je pa ogromno tistih, ki ne dokončajo šole. Eni odnehajo, drugje zmanjka de­narja, dekleta včasih zanosijo … Plačujejo vaši učenci šolnino? Da. Učenci imajo šolnino. Vsa tri leta se višina ni spremenila, čeprav se je raz­merje proti evru v tem času spremenilo za štirikrat. Cene v Mozambiku se temu primerno višajo, plača je ostala na isti vi­šini. Za primerjavo - plača enega našega profesorja je preračunano približno 50 EUR mesečno, in to je za njihove razme­re zelo dobra plača. Ko sem prišel, smo imeli poleg sebe, salezijancev, še 9 zaposlenih, sedaj ima­mo še 3. Kakšno pa je sicer stanje v tistem delu Mozambika? Dežela je najbolj znana po kokosu. Ogromno je kokosovih nasadov, a ti so stari, saj so jih večinoma zasadili Portu­galci. Domačini jih slabo obnavljajo. Tre­nutno je na tistem področju eno prede­lovalno podjetje, kjer predelujejo kokos v kokosovo olje. Sicer pa se ljudje v glavnem ukvar­jajo s preprodajo. Vse, kar naredijo ali pridelajo, odnesejo na tržnico in ponu­jajo prodajalcem. Po tem so tudi najbolj znani. Oni razmišljajo zelo kratkoročno – ťče imaš dvoje čevlje, boš ene nesel na tržnico in jih poskušal prodatiŤ. Niso sposobni gledati niti dve minuti naprej (smeh). Precejšnje težave so z zdravstvenim sistemom. Če tam nekdo zboli, je zdrav­nik zadnji, na kogar se obrne. Najprej se obrne na lokalnega vrača, saj je animi­zem tam še zelo zakoreninjen. Nato se bolnik obrne na misijonarje in če nič od tega ne pomaga, še na zdravnika. V me­stu, kjer delujemo, ni zdravnika, čeprav je to mesto, ki z okolico šteje 60 tisoč ljudi. Imamo sicer zdravstveni dom, kjer zjutraj prideš, plačaš 1 metikal (njihova valuta) za listek, s katerim se postaviš v vrsto. Potem si pa lahko na vrsti isti dan ali tudi dan kasneje. Če dobiš od osebja recept, ga moraš plačati nadaljnjih 5 metikalov. V zdravstvenem domu dela kaka medicinska sestra ali kak študent. Najbližji zdravnik je v glavnem mestu, pokriva pa 6 milijonov ljudi. Lansko leto so postavili medicinsko fakulteto. Čez kakih 6 let lahko pričakuje­jo prve zdravnike. Je pa študij za njihove razmere zelo drag. Ko sva že pri težavah … Kaj pa so še večje težave ljudi v Mozambiku? Mislim, da je največja težava to, da še vedno izkušajo vojno. Ni tujca, ni misi­jonarja, nikogar, ki bi mu zaupali. Skozi zgodovino so preživeli toliko vojn, da je to nekakšna rana, ki se ne more še zaceli­ti. Oni si ne predstavljajo življenja v miru. Stalno prihaja do napetosti med vladni­mi silami (vojsko) in večinskim prebi­valstvom, med uporniškimi skupinami, roparskimi tolpami. Ko sedejo skupaj za pogajalsko mizo, se samo prepirajo. Po­budnica za mir je bila dolgo Cerkev, a se­daj to ni več. Preprosto ni pripravljenosti, da bi vzpostavili mir. Žalostno. Vrniva se k Vam. Veste, kam se vračate v ponedeljek? Ja, za zdaj odhajam tja, kjer sem bil, natanko v isto hišo. Ne vem pa, če me čaka isto delo. Vem, da bom še vedno v Mozambiku, lahko pa bom v drugi hiši. Kakor koli bo, bom to sprejel. S kakšnimi občutki ste preživeli te­dne v Sloveniji? Je to še vedno Slove­nija, ki jo poznate? Prišel sem 23. oktobra, tu sem bil torej skoraj dva meseca. Ko sem prišel, me je bilo kar malce strah. V državi sem zaznal neko hitenje, norenje. Zdi se mi, da tudi na televizijah govorijo hitreje kot včasih. Spomnim se, ko sem prišel prvič domov iz Brazilije, je bilo v Ljubljani veliko tuj­cev. Sedaj je tega še precej več. Ogromno je turistov, to mi je prav padlo v oči. Lahko primerjate stanje v Sloveniji in v Mozambiku? So kake podobnosti? Največje razlike? V Sloveniji imamo vsega dovolj, a vča­sih niti ne vemo, kaj bi še radi, česa si še želimo. V trgovini vidiš ljudi, ki kar hodi­jo gor in dol in gledajo, kaj bi kupili. In potem kupijo tudi stvari, ki jih ne potre­bujejo. Jaz sem bolj tisti tip človeka, ki gre v trgovino z namenom, po točno določe­no stvar. Tu se s prebivalci Mozambika seveda ne moremo primerjati, razen po ponudbi. Tudi tam ponujajo na tržnicah vse mogoče stvari. Podobnost, mogoče zanimivo. Ko sem prišel v Mozambik, ni bilo še prenosnih telefonov. Tri leta so minila in sedaj ima­jo tudi tam vsi pametne telefone. Vse iz Kitajske, od koder tudi sicer pride tja ve­liko stvari. Tudi tu smo si malce podobni, se mi zdi. V nedeljo, 11. 12. 2016, ste imeli v Jakličevem domu dobrodelni koncert. Na odru so se zvrstili tudi vaši prijatelji iz mladosti, Koma 750. Ste še poveza­ni? Z njimi sem povezan manj, kot bi si želel. V Mozambiku sem večinoma brez interneta. V obdobju, ko sem imel dostop do medmrežja, smo pa imeli nekaj stikov, predvsem z Matejem in Robijem. Bil sem na dveh njihovih vajah, kjer so mi tudi povedali, da bi radi pripravili koncert. Kako pa ste bili zadovoljni z odzi­vom Dobrepoljcev na koncert? Nisem si predstavljal, kako bo. Bilo je zelo lepo, bil sem presenečen. Res je odličen občutek, ko vidiš, da imajo lju­dje čut za pomoč tistim, ki jo potrebuje­jo. Dobrepoljcev prej nisem poznal po tej plati, ker se nisem nikoli s temi stvarmi ukvarjal. Mislim, da je Dobrepolje v zgo­dovini veliko pretrpelo, in to se še sedaj pozna – ljudje imajo posluh za tiste, ki trpijo. Tega ne vidiš povsod. Želite bralcem NK za konec še kaj sporočiti? Smo v času božiča in ta lepi praznik nam sporoča to, da je Jezus prišel na svet kot otrok. Ni imel nobenega načrta, am­bicij. In vendar je prav ta prihod zazna­moval vse človeštvo. Tudi vsi mi smo prišli na svet kot otroci. Ničesar nismo prinesli s seboj, ničesar ne bomo odnesli s seboj. Ne vidim razloga, zakaj bi morali zaradi svojih pretiranih ambicij pozabljati na tisto, kar imamo: na ljubezen. Zato vam v teh dneh želim božjega blagoslova, notranjega miru in ljubezni do vseh okoli sebe. Ś JANUAR DECEMBER Predstavitev FEBRUAR dobrepoljskih poprtnikovvdržavnemProslavitevobčinskega DS Scena premierno zboru. predstavi igro Mali princ. praznika. Uspešna državna ŠD Dobrepolje praznuje razstava poprtnikov. 20-letnico. NOVEMBER MAREC VOŠČILO Številna društva in Vokalna skupina Mavricaizvedekoncert zvezeizvedejoletne ob 20-letnici. Kolo življenja se hitro vrti, občne zbore. v letu 2016 Gasilciizvedejodve operativni vaji. nam je postreglo z veliko nepozabnimi trenutki. Vsem bralcem Našega kraja želim, da se vam bo v letu 2017 kolo življenja ob veselih trenutkih vrtelo počasi, ob tistih bolj žalostnih pa naj se zavrti hitreje in tako pomaga prebroditi OKTOBERf APRIL FrančiškaGrm Ekipa U-17 Futsal kluba težke čase. Dobrepoljepostane državni prvak. praznuje100let. Uspešna izvedba 7.dobrepoljskega Srečno in uspešno 2017 vandranja. vam želi urednik Bojan Novak MAJ SEPTEMBER VJakličevemdomuVeselkaPevecosvoji zlatoparaolimpijsko izpeljejoregijsko medaljo! srečanjeotroških folklornih skupin. Odmevna govedorejskarazstava pri sv. Antonu. JUNIJ AVGUST JULIJ VZagoriciproslavaob Kmetijskazadrugaprejme 25-letnici države. priznanje ob 120-letnici. Mlajšafolklornaskupina OŠDobrepoljeprejme zlato priznanje. NaVidmuinvStrugah JernejŠuštardaruje oratorij. novo mašo. FolklornaskupinaPonikve UrškaVidrihpostane prejme zlato plaketo. balkanskaprvakinjav PGD Zdenska vas teku na 400 metrov. praznuje 90-letnico. Misijonar – dobrodelni koncert za pomoč ljudem v Mozambiku Ko gre za pomoč sočloveku, ko gre za stisko, pa naj bo blizu ali daleč, smo ponovno pokazali, da znamo stopiti skupaj in ustvariti čudovita dejanja. Se temu lahko reče moč ljubezni do bližnjega? Najbrž lahko. Matej Ahačevčič To smo dokazali v nedeljo, 11. decembra, v Jakličevem domu, ko smo z dobrodel­nim koncertom, ki sem ga poimenoval MISIJONAR, zbrali nekaj denarja, s kate­rim bo naš rojak in misijonar Tone Grm, ki svoje poslanstvo opravlja v Afriki v Mozambiku, eni najrevnejših držav na svetu, v središču, kjer deluje, zagotovil obnovo življenjsko pomembne infra­strukture – vodne napeljave. Je namreč tik pred tem, da se poruši, s tem pa bi bilo ogroženo delovanje središča. Sproščeno vzdušje, dobri nastopi in razpoloženi obiskovalci. Vse skupaj je prineslo rezultat, ki ga ni nihče priča­koval, saj smo v dvorani zbrali skupaj 3049,5 evra, zunaj pri g. Pinkiju 150 evrov, s prodanimi priponkami KOME 750 pa še dodatnih 5 evrov. Torej skupaj kar 3204,5 evra. Na tem mestu se zahvaljujem vsem, pravami pred koncertom. Hvala dekle­ki ste pripomogli k temu čudovitemu tom, ženam in materam, ki so poskrbele dogodku s čudovitim rezultatom. V prvi za sladke dobrote, hvala pa tudi Sari in vrsti bi se zahvalil Občini Dobrepolje z Klari za lep sprejem na vhodu v dvora­županom na čelu, ki nam je dovolila no in pomoč v zakulisju. Hvala gospodu uporabo dvorane in s tem omogočila Slavku Pajntarju -Pinkiju, ki ponovno izvedbo koncerta, pomagala pa je tudi z nesebično zmrzuje in deli sladki nektar. oglaševanjem. Hvala gospodu župniku, Tudi v nedeljo se je odrekel zaslužku v ki je veliko pripomogel z oznanjanjem dobro našega misijonarja. Hvala tudi v cerkvi in v oznanilih in tudi moralno vsem, ki ste ponudili pomoč in podporo, podprl prireditev. Vsem nastopajočim čeprav je nismo mogli izkoristiti. Iskrena in Igorju za vodenje, iskrena hvala za hvala pa tudi vsem vam, ki ste prišli izka­nesebičen prispevek svojega časa in vo-zat podporo našemu rojaku in prispevali lje, saj brez vas ne bi bilo tako bogate in delež sebe zato, da bo nekomu nekje svet pestre prireditve. Pa tudi staršem otrok vsaj malo lepši. Neprecenljivo! šolskega zbora in Krašnarjevega Marka iz Podpeči. Hvala Franciju Novaku za iz-Vsem ljudem dobre volje v svojem in v delane plakate. Hvala ekipi Soundlighta imenu KOME 750 želim čudovit decem­in Tonetu Steklasi za tehnično podporo. ber, želim mirne božično-novoletne pra-Fantje iz Soundlighta so pokazali svoje znike in mir v prihajajočem letu. Tonetu znanje in kup potrpežljivosti, ko smo od-pa varno pot nazaj in močno voljo pri pravljali težave med neposrednimi pri-opravljanju svojega poslanstva. Ś Vokalna skupina Mavrica obvešča, da bo zaradi velikega zanimanja konec januarja ponovila koncert S pesmijo okoli sveta. Datum in uradno vabilo bosta objavljena naknadno. Tone Kralj: ťRojstvoŤ V letu 2017 bodite srečni, in osrečujte vse, kar je živo okrog vas. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 2017! TD Dobrepolje Glasbena šola Grosuplje ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva na Slovenskem Na Slovenskem se tiho, vendar vztrajno in uspešno že 200 let gradi in razvija posebna zgodba – od davnega leta 1816 deluje skrbno organizirana javna glasbena šola, ki je v vseh teh letih zrasla v Zvezo slovenskih glasbenih šol. Nina Kaufman, Glasbena šola Grosuplje Kaj praznujemo? Prvo javno glasbeno šolo so 23. marca 1816 s statutom ustanovile ljubljanske oblasti, pouk je začela novembra istega leta. V statut so zapisali, da "se smejo v javno glasbeno šolo sprejemati le revni učenci. Bolj premožni imajo to možnost samo v primeru, da ne presežejo števila 12, medtem ko je za revne določenih 24 mest". Pouk za revne učence je bil brez­plačen. Po prvi javni glasbeni šoli, ustanovlje­ni leta 1816 na Ljubljanski normalki (kjer je več glasbil učil en sam učitelj), se je glasbeno šolstvo skozi leta razvijalo in razraščalo z glasbenimi šolami pri Fil­harmonični družbi (1875) in Glasbeni matici (1882), pozneje pa s prvim glasbe­nim konservatorijem (1919) in Glasbeno akademijo (1939). Danes v Sloveniji deluje 69 glasbenih šol, od tega 54 javnih in 15 zasebnih, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobra­ževalne programe na področju glasbe in plesa. Vanje je vpisanih skoraj 26.000 učencev. Dostopne so otrokom vseh družbenih slojev, ki izkažejo zadostno mero glasbenih sposobnosti, učenci pa dosegajo visoke uvrstitve na mednaro­dnih tekmovanjih in po končanem šola­nju zasedajo mesta v najboljših svetov­nih orkestrih. Zveza slovenskih glasbenih šol je združenje javnih in zasebnih glasbenih šol, konservatorijev in glasbenih šol iz zamejstva, ki se zavzemajo za izboljše­vanje učnih in delovnih pogojev in za uveljavljanje glasbenega izobraževanja. Trenutno šteje 62 članic, med njimi vse javne glasbene šole. Dogajanje v okviru praznovanja 200-letnice V okviru praznovanja 200-letnice javnega glasbenega šolstva na naših tleh je Zveza slovenskih glasbenih šol v sodelovanju z glasbenimi šolami po vsej Sloveniji pri­pravila vrsto prireditev, ki so potekale vso jesen. V septembru je vsaka glasbena šola pripravila svoj koncert solistov, v ok­tobru pa so potekali slavnostni koncerti po regijah. Glasbena šola Grosuplje je v sredo, 28. septembra 2016, v čast tej obletnici pripravila koncert solistov, na katerem so nastopili najboljši učenci naše šole. S svojim kakovostnim igranjem so dali vedeti, da smo lahko ponosni na svoje glasbeno šolstvo. Skupni koncert glasbenih šol ljubljan­ske regije z okolico je potekal v četrtek, 13. oktobra 2016, v dvorani Marjana Ko­zine Slovenske filharmonije. Nastopili so tudi učenci Glasbene šole Grosuplje. Vrhunec praznovanja se je odvil v novembru Kot vrhunec praznovanja ob 200-letnici ustanovitve prve javne glasbene šole na Slovenskem je Zveza slovenskih glasbe­nih šol pripravila več odmevnih dogod­kov. V Slovenskem šolskem muzeju so v četrtek, 10. novembra 2016, ob pra­znovanju častitljive obletnice pripravili razstavo Dostopno in plemenito, ki na slikovit način pripoveduje o zgodovini glasbenega šolstva pri nas, na ogled pa so med drugim postavljeni tudi izvirni organizacijski dokumenti. Razstava bo odprta do aprila prihodnje leto. Akademija za glasbo Univerze v Lju­bljani je v čast 200-letnice javnega glas­benega šolstva na Slovenskem v sredo, 16. novembra 2016, v svojih prostorih pripravila mednarodni znanstveni sim­pozij z naslovom Slovensko javno glasbe­no šolstvo – pogledi v preteklost in vizija za prihodnost. Za vse sodelujoče je vrhunec prazno­vanja prav gotovo predstavljal slavnostni koncert v Gallusovi dvorani Cankarje­vega doma v Ljubljani, katerega častni pokrovitelj je bil predsednik Republike Slovenije, g. Borut Pahor. Na koncer­tu v nedeljo, 13. novembra 2016, so se predstavili kar trije orkestri: priložnostni 90-članski združeni Simfonični orkester slovenskih glasbenih šol, priložnostni 65-članski združeni Simfonični orkester konservatorijev za glasbo in umetniških gimnazij ter Simfonični orkester Akade­mije za glasbo v Ljubljani, vsi trije pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča. Pri­pravili so zanimiv program, vsak orkester pa je izvedel tudi po eno delo slovenskih skladateljev Črta Sojarja Voglarja, Lucija­na Marije Škerjanca in Marjana Kozine. Ponosni smo, da so med izbranimi učenci glasbenih šol nastopile tudi učen­ke Glasbene šole Grosuplje Mirjam Zvo­nar, Eva Smrekar in Tina Žerovnik. Srebrni red za zasluge Predsednik države je ob tem Zvezi slo­venskih glasbenih šol podelil srebrni red za zasluge pri utrjevanju glasbenega zna­nja in za razvoj slovenske glasbene kul­ture. Kot so zapisali v uradu predsednika republike, je slovensko glasbeno šolstvo dragocen del slovenskega šolstva. "Ima spoštljivo dvestoletno tradicijo, je dobro organizirano ter s svojim sistematičnim, strokovnim in predanim delovanjem ohranja in uveljavlja slovensko glas­beno identiteto, spodbuja našo glasbe­no ustvarjalnost, izobražuje ljubiteljske glasbenike in baletnike pa tudi vrhunske umetnike." Velja še omeniti, da je uredništvo glas­benih in baletnih oddaj TV Slovenija ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva na Slovenskem pripravilo glasbeno do­kumentarno oddajo Za glasbo živimo, v kateri spremljamo razvoj javnega glas­benega šolstva od prve glasbene šole do danes. Ś Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje l tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek in sreda: 12.30–19.00 Torek in četrtek: 9.00–14.00 Petek: 12:30–20.00 Futsal : knjiga = zmagovita izbira stejši način preživljanja prostega časa pri mladih. Kot so poudarili mladi, si želijo pestrejšo izbiro oziroma ponudbo pro­stočasnih dejavnosti v našem prostoru. Vsi sogovorniki so poudarili tudi pomen branja ter vlogo staršev pri razvijanju bralnih navad. Tako je potrebno, da tudi starši večkrat posežemo po knjigi in smo s tem vzor svojim otrokom. Sodelujoči pa so poudarili tudi pomembnost skupnega družinskega preživljanja prostega časa. Po posvetovanju je sledil ogled fotograf­ske in predmetne razstave kluba. Ś Jasmina Mersel Šušteršič V mesecu novembru smo, ob dnevu slo­venskih splošnih knjižnic, v sodelovanju s Futsal klubom Dobrepolje pripravili posvet o kakovostnem preživljanju prostega časa mladih. Večkrat slišimo, kako otroci in mladi z veseljem in pre­dano obiskujejo treninge futsala. Slednje vzbuja pozitivne občutke. Vse dejavnosti, ki spodbujajo odločnost, predanost in vztrajnost, so zagotovo pomembne v ra­zvoju mladih, zato je prav, da se izposta­vijo. Tako smo povezali dve sicer različni dejavnosti, ki pa se marsikje tudi stikata. Predvsem pa si želimo, da jih spozna­mo kot kakovostno preživljanje prostega časa mladih. O pomenu športa, futsalu, branju in še čem so spregovorili Lado Grgurič, trener članov, Bojan Novak, trener mlajših selekcij, Dani Kraljevič, trener lanske ekipe državnih prvakov, in igralci Primož Žnidaršič, Širaj Tadej, Andolšek Žiga. Predstavljena je bila tudi zbirka knjig Futsal od A do Ž, ki je avtor­sko delo Lada Grguriča. Gre za projekt, ki je plod več kot 6-letnega raziskovanja in katerega rezultat je pet priročnikov, razdeljenih po starostnih skupinah. Pred izidom zbirke v slovenskem prostoru ni bilo nobenega učnega pripomočka na področju futsala v takšni obliki. Priročni­ki so namenjeni tako trenerjem, igralcem kot staršem in učiteljem športne vzgoje. Naloga trenerjev je izjemno zahtevna in pomembna. Trener potrebuje veliko strokovnega znanja s področja futsala za izvajanje treningov pa tudi znanje s po­dročja psihologije, za učenje psihičnih spretnosti (umirjenost, koncentracija, boj s tekmovalnim stresom). Kot nava­ja Grgurič: ťNaloga trenerja je na prvem mestu pomagati otroku pri razvijanju v boljšo osebo in mu pomagati priučiti izobraževalne in socialne vrednote za šport : solidarnost, stalnost, žrtvovanje, spoštovanje, stalno izboljševanje, pošte­nost, vljudnost …Ť Gre za vrednote, ki ne pritičejo samo športu, temveč človeštvu na splošno. Tako mladi preko športa pri­dobijo številne vrednote, ki jih kasneje uporabijo na drugih področjih življenja. Kot npr. da je treba za razvoj svojih spo­sobnosti vaditi, naučijo se uporabljati svoj um in telo, discipline in potrpežlji­vosti ter da sta padec in neuspeh koraka na poti k uspehu. Redno športno udej­stvovanje je povezano tudi z ugodnejšo telesno samopodobo mladih. Športna dejavnost ima izjemno veliko pozitivnih učinkov na telo, pripomore tudi k pove­čanju splošne storilnosti, ugotavljajo pa tudi njen vpliv na intelektualno dejav­nost. Šport je tudi po raziskavah najpogo- Razstava likovnih del ťMala šola risanjaŤ Prostore knjižnice v prazničnem me­secu decembru bogatijo tudi likovna dela mladih umetnikov, ki so nastala v okviru delavnic Mala šola risanja pod mentorstvom Mete Mehle. Sklop delavnic je bil izveden v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejav­nosti, Območna izpostava Ivančna Gorica. Razstava bo postavljena na ogled do sredine meseca januarja. Z igro do branja in pravljično-ustvarjalne urice Zaključili smo sklop delavnic Z igro do branja, ki jih je vodila pedagoginja Viljenka Jalovec. S svojim strokovnim znanjem in pristopom je prepričala tako otroke kot starše. Še vedno pa potekajo pravljične urice za otroke od 4. do 9. leta starosti, in sicer vsak petek ob 17.30. Pravljično-igralne urice za najmlajše BIBA BERE, starostno obdobje od 2. do 4. leta, pa vsako zadnjo sredo v mesecu ob 17.30. Delavnica izdelovanja voščilnic z Mirjam Cimerman Ob vseslovenskem dogodku Ta veseli dan kulture, ki ga obeležujemo 3. decembra, je v knjižnici potekala delavnica ustvarjanja unikatnih voščilnic z našo domačinko Mirjam Cimerman. Vsi izdelki, ki jih oblikujejo roke vsestransko talentirane Mirjam, so izjemni, izvirni in unikatni. Njene umetnije so dosegljive v Hišici čarovnij … To je prostor, kjer ustvarja čarovnije za vašo dušo … V prostorih knjižnice pa so še vedno na ogled voščilnice za različne priložnosti, ki so prav tako njeno delo. Gospe Mirjam Cimerman se zahvalju­jemo za pripravljenost, dobronamernost in požrtvovalnost ter ves material, ki je bil potreben za izvedbo delavnice. Bralni klub Dobrevoljci. Beremo skupaj … Vse ljubitelje branja vabimo, da se nam pridružite na srečanjih Bralnega kluba Dobrevoljci, ki potekajo enkrat mesečno. Tokrat se bomo pogovarjali o knjigi Dra­gulj v pesku avtorice Tesse Afshar, ki se je rodila v Iranu, življenjska pot pa jo je vo­ dila v Ameriko. Pisateljica se je v svojem delu oprla na svetopisemske zapise in arheološke vire. Roman temelji na resničnih dogodkih in vodi v številna razmišljanja. Družili se bomo ob knjigi, izmenjavali mnenja, odstirali nove poglede, spoznavali novo in bogatili obstoječe vedenje ter razu­mevanje. Pridružite se nam v sredo, 4. januarja, ob 19. uri. Zavod Parnas Turistično društvo Dobrepolje Mestna knjižnica Grosuplje, Enota Dobrepolje Vabimo vas na pogovorni večer NESNOVNA DEDIŠČINA OD ADVENTA DO SVEČNICE V DOBREPOLJU ki bo v sredo, 11. januarja, ob 19. uri, v prostorih knjižnice Dobrepolje (Jakličev dom). V goste smo povabili: • Martino Tekavec, urednico novo izdane knjižice Božični kruh ali poprtnik na Slovenskem, • Jožico Grandovec, nosilko izročila priprave poprtnika iz Dobrepolja, • Maričko Žnidaršič, predstavnico TD Dobrepolje, • družino Erčulj. Ob tej priložnosti bo na ogled tudi potujoča razstava Poprtnik ali župnek. Lepo vabljeni! ťPrah si bil, v prah se boš povrnil,Ť je bila z velikimi črkami napisana misel na de­cembrskih Oznanilih župnije Trdina, ki jih je sedemletni Niki našel med Lidlo­vim in Sparovim barvnim katalogom pod televizijskim sprejemnikom. Prestrašeni fant, najmlajši iz petčlanske družine Žer­jav, je pogledal mamico in rekel: ťMami­ca, kakšen je ta prah, v katerega se bom povrnil? Jaz nočem postati prah!Ť Mami­ca se je nasmehnila in rekla: ťSinko moj, v prah se spremenimo šele po smrti. To se zgodi šele takrat, ko je naša duša že v nebesih, in po tistem naše telo poča­si razpada v prah. Takrat nas telo več ne skrbi ...Ť Niki pomisli in reče: ťAmpak jaz nočem, da moje telo po smrti takoj razpade.Ť ťNo, če nočeš, da tvoje telo razpade, moraš imeti močne kosti. Za to pa moraš jesti zdravo hrano in moraš piti mleko. Kosti so namreč sestavljene iz snovi kalcija in mleko ga vsebuje kar veliko.Ť ťMama, daj mi velik kozarec mleka, prosim!Ť Ko se je napil mleka, je zaspal … Kot angelček je zaplaval v živo doživete sanje, kjer so se prikazovali trije okostnjaki. Prvi je bil krhek in zgrbančen, iz čeljustnih kosti je štrlel le vsak drug škrbinast zob; drugi je bil postaven in močan, z močnim zobovjem, katerih za­poredje se je razpredalo v dolg in zloben nasmešek. Ko je čvrstejši mrtvec udaril šibkejšega po koščenih plečih, se je temu s hrbta pokadila kostna moka. ťHehehe­hehe, reva šleva, še po smrti te lahko te­pem, ker nisi pil mleka,Ť se mu je režal v obraz in očesne luknje lobanje šlevastega okostnjaka so se od strahu še povečale in poglobile, kolena so šklepetala in roke so se tresle. ťPusti me, ne tepi me, sicer se bom popolnoma zdrobil in razpadel. Na pomooooč!Ť je klical porozni okostnjak. Na klic se je odzval tretji, po kostni struk­turi sodeč najstarejši skelet izmed trojice, ki se mu je na smrt prestrašeni mrlič za­smilil … ťPomagal ti bom, jaz ne potre­bujem močnega skeleta, saj sem na inva­lidskem vozičku. Sprejmi mojo kolensko protezo, ki sem jo dobil za časa življenja, jutri ti dam pa še vse vijake iz polomljene Smo krhki kot luknjasta drva brez črva? hrbtenice, ki sem jih dobil po prometni nesreči. Nekje do jutrišnjega popoldneva si jih bom uspel vseh 32 odviti iz vretenc, pa jih privijem v tvoj hrbet in potem boš spet čil in zdrav mrlič, poln moči in po­končne drže. Za vsak primer pa, če bi te ta tvoj nagajivi prijatelj še pretepal, ti dam še svojo protezo desnega kolka iz ti­tana, da ga z njo udariš po prazni glavi, v kateri nima niti slame.Ť Nato se je prepir med okostnjaki stopnjeval, iz besednega je prerasel v prerivanje, kosti so tleskale, pokale, po zraku so letele kostne prote­ze in vijaki, kadila se je kostna moka in v divjem okostnjaškem ravsu se je Niki trzajoče zbudil iz popoldanskega spanca. Še v vlogi šlevastega okostnjaka je mahal okrog sebe, misleč, da ima v roki protezo iz titana; a ko je odprl oči, je zagledal, da ima v roki podolžno stranico otroškega žerjava, igrače, ki jo je dobil za lansko bo­žično darilo. Oddahnil si je, pogledal stra­nico žerjava, poklical mamico in rekel: ťMami, letos bom pisal Božičku, naj mi prinese novega žerjava, večjega in moč­nejšega kot lani.Ť Mamica se nasmehne in odvrne: ťAmpak to igračo si dobil lan­sko leto …!Ť Niki pa reče: ťLanski žerjav je že rjav, ker sem ga pustil na dežju in je kmalu zarjavel. Zato ni več tako čvrst. Naj bo naslednji žerjav večji in močnejši kot lanski, tako kot so večje in močnej­še moje kosti!Ť Iz sosednje sobe se je v naslednjem hipu zaslišalo kašljanje bo­lehne babice. Bila je stara, obnemogla in dementna. Nikijev oče, ki je babici ravno takrat nesel banano in tablete, je rekel: ťJo bom jaz uredil, nahranil in preoble­kel posteljo. Vidva kar pišita Miklavžu in Božičku.Ť Potem je zaprl vrata in začel urejati babičino posteljo. A glej ga zlom­ka …, ko je dvignil zgubano žimnico, je zatipal ob steni babičine postelje nekaj trdega. Potegnil je to stvar izpod ležišča in se na veliko začudil. Ta trdi predmet so bile v paličasto gmoto zbite tablete, ki jih je babica, namesto da bi jih pojedla, skrivala pod ležišče. ťJa, babi, kaj pa je to? Pa ne da so to, kakor vidim, kalcijeve tablete, ki so se zaradi navlaženosti zlile v trdo podolgovato gmoto? Zakaj pa nisi tablet pojedla in si jih skrivala pod leži­šče? Zdravnik bo znorel!Ť Babica pogleda tabletno palico, podobno velikanski kre­di, in mirno odvrne: ťTo so goldinarji, ki sem jih dobivala in jih ves čas dajala na stran, da prišparam nekaj denarja za sta­ra leta. To me je mamica učila že od ma­lega in lahko ji greš povedat, kako sem bila pridna!Ť ťAmpak, babi, tvoja mama je že 34 let pokojna, kaj pa govoriš?Ť ťNo, če je pa spet na govorilnih urah pri moji učiteljici lepopisja, pa ji povej potem, ko pride, vsa zadovoljna z mojimi ocenami, domov.Ť Oči se je naposled vdal, do kon­ca nahranil babico, ji uredil posteljo in se s kalcijevo palico v roki odpravil nazaj v delavnico, kjer je popravljal veliko lutko v obliki Božička za na balkon, ki ji je lani sosedov rotvajler odtrgal desno nogo. Ob prihodu v delavnico pa se mu je na ustih kar naenkrat porodil nasmeh: ťBra­vo, vsaka stvar je za nekaj dobra. Palico iz babičinih strjenih tablet bom uporabil za Božičkovo desno stegno in lutka bo kot nova. Če se pač kalcij ne bo vgradil v babičine kosti, ga bom pa jaz vgradil v skulpturo Božička iz lanske novoletne prodajne akcije Merkurjevih diskontov! Naj živi veseli december, mesec okra­skov, lutk, lučk, kiča kot gonilnika du­hovnega niča, mesec osteoporozno čvr­stih novoletnih obljub, petard in raket iz škodoželjnostnega smodnika ter mesec povečane prodaje WC-čistil za čiščenje od šampanjca pobruhanih straniščnih školjk.Ť Kot vidite, bi v svojem naivnem de­cembrskem zanosu skorajda pozabil na bistvo, o čem pravzaprav sploh danes pi­šem. Pred nekaj minutami sem natisnil certifikat na ime Zdravko Marič, kjer sem kvalificiran kot nek dodatno izobražen medicinski inštruktor za področje, ah, ni važno, katero, v glavnem eno od medicin­skih področij. Poklicni ponos naj bi se s takimi titulami dvigoval, vsestransko ob­segajoča konstrukcija v smeri popolnosti spoštovanega poklica naj bi na podlagi takih, celo mednarodnih potrdil rasla v smeri proti nebu. A kljub svetlečemu in za pogled navzgor magnetno vabečemu nebu mi puhlost tovrstnega razraščanja vliva zgolj nemoč, nemir in nemost. Da, to je bistvo, o katerem danes pišem. Pu­hlost, poroznost, praznina. Nekaj, česar z očmi ne vidiš … Nekaj, kar je lahko leta in leta skrito, z rožicami in pentljo prikrito; očem vidno in občutenju razkrito pa šele ob razpadu, razkroju in razlomu. Doga­janje na mnogih življenjskih sistemih, a najbolj nazorno razložljivo na naših ko­steh. Tkivu, ki tvori konstrukcijo našega skeleta, strukturnemu elementu, ki ga po genetsko okoljskem arhitekturnem načr­tu izgrajuje naša telesna zidarska ekipa. Gre za zapleteno gradbeno podjetje, ki mu je osnovno materialno sredstvo kalcij. Redna dobava kalcija je temelj za močno, varno in dolgoročno stabilno izgradnjo, pri kateri so poleg osnovnega materiala kalcija kot zidarji vključeni kostno pre­snovni encimi in vitamini, kot gradbeni nadzorniki pa hormoni. A ves proces je seveda voden s strani upravljalnega sis­tema, imenovanega Pamet, d. d. V po­dročje kostne gospodarske panoge se vključujejo štirje sektorji delniške družbe Pamet, in sicer sektor za prehrano, sek­tor za preprečevanje odvisnosti, sektor za šport in sektor za nevoščljivost. Pre­hranska veja Pameti skrbi, da uživamo hrano, ki vsebuje dovolj kalcija. Protiod­visnostna veja Pameti skrbi, da ne kadi­mo, ne uživamo alkohola in drog. Špor­tno motivacijsko področje Pameti skrbi, da se zdravo gibamo in utrjujemo svoje telo z vadbo. Nevoščljivostni del Pameti pa je posebna enota, ki je škodljiva in ki se je v zadnjem času nevarno razmahni­la. Način njenega delovanja je za Pamet v bistvu nevaren, saj deluje na principu tajkunstva, poštnih nabiralnikov, davč­nih oaz ter računalniških virusov. Njena glavna naloga je oslabiti moč prehran­skega, športnega in protiodvisnostnega sektorja, rezultate pa dosega predvsem na račun naslednje logike: v vitalna po­dročja Pameti neprestano pošilja vsiljiva sporočila z naslednjimi besedili: sosed ima nov avto, ki je boljši od našega … Direktorjeva tajnica ima večje prsi kot ti … Međimurska telečja hrenovka je dobi­la prvo nagrado, prekmurska pa je ostala brez medalje … Sodelavkina hči je opra­vila magisterij z desetko, moja ponavlja prvi letnik … Odvetnik naše firme je dobil datum kardiološkega pregleda v 14 dneh, jaz, fizični delavec, pa čez 6 mesecev … In še nešteto stvari bi lahko navedli. To so za Pamet, d. d., zelo prodorne in naporne informacije, ki jih kurirsko-distribucijska služba brez sistematskega pristopa poši­lja v obravnavo bodisi k sektorju za pre­hrano, bodisi k sektorju za šport ali pa bodisi k protiodvisnostnemu sektorju. A s tem so ti trije sistemi tako obremenjeni, da ne morejo normalno opravljati zadev, za katere so namenjeni, in posledice so na dolgi rok katastrofalne: prehranjeva­nje je nezdravo, uživajo se zgolj sladkorji in maščobe, kalcija pa je premalo; moti­vacija za šport in rekreacijo se zmanjšuje, kalcij, kolikor ga je, zaradi pomanjkanja gibanja in vadbe ne gre v izgradnjo kosti; protiodvisnostni sektor pameti izgublja sposobnost obvladovanja in preganja­nja odvisnostnih teženj, zato se posle­dice kajenja, alkoholizma in mamil od­ražajo tudi na oslabitvi kostne strukture. Dandanes žal lahko rečemo, da se je pri sodobnem človeku zlonamerni sektor za nevoščljivost s pomočjo informativ­ne superdostopnosti tako razvil, da sam nadvladuje vse druge tri sektorje skupaj. Zato smo priča razmahu bolezni krhkih kosti, imenovane osteoporoza. To pa je bolezen, za katero smo verjetno slišali že vsi, le da nas je bila večina prepričanih, da gre za diagnozo, ki nas doleti kot božja kazen in na katere usodo, da nas doleti, ne moremo vplivati. A kot vidite, lahko, samo krepiti moramo sektor Pameti za prehrano, šport in antidoping ter zavira­ti sektor Pameti za nevoščljivost. No, so pa tudi primeri, ko nam kostno-gospo­darska dejavnost peša ne zaradi slabe upravljavske vloge Pameti, d. d., ampak zaradi drugih, relativno hudih bolezni, ki se radikalno vpletajo v kostno vezivno presnovo in ki se ne morejo zdraviti pre­ko Pameti, ampak s specialnimi zdravili. A to je že stvar oziroma vsebina za stro­kovno literaturo. V naslednjem trenutku sem se ozrl pod mizo proti psu, ki je glodal kost od piščančjega stegna. Zamislil sem se ob prizoru na stegno. Ugotovil sem, da je stegnenica kost, po obliki podobna pri vseh bitjih, ki jo imajo, razlika je samo v velikosti. Njena oblika je podobna palici z zadebeljenima koncema tako pri miši, kuri, mački, zajcu, psu, prašiču, človeku, konju, kravi, slonu, dinozavru in, seveda, tudi lutki Božičku, pa čeprav je pri njem ena stegnenica iz plastike, druga pa iz ba­bičinih kalcijevih tablet. Tudi pračlovek je imel podobno stegnenico kot današnji človek, in če imam kaj znanja, je bila ste­gnenica eno izmed prvih pračlovekovih orodij. Tako je pač bilo v tistih časih. Ko je nekdo umrl in so od njega ostale samo še kosti, so stegnenico za orodje upora­bljali njegovi zanamci. Pozneje, z razvo­jem pračloveka, pa so po umrlem njegovi dve stegnenici podedovali otroci: eden očetovo levo, drugi očetovo desno; če pa je bilo otrok več, je potem tretji dobil ma­mino desno stegnenico, četrti pa mamino levo. Nekega dne so štirje otroci pračlo­večki vsak s svojo od staršev podedovano stegnenico šli na lov. Ko je najmlajši od četverice udaril po glavi divjega prašiča, se je kostna palica na mestu udarca zdro­bila in zlomila. Njena krhkost je bila taka, da je še divji prašič začudeno pogledal, kaj ga boža po glavi, nato pogledal prav tako začudenega pračloveka in zdivjal v goščavo. To je prvi primer osteoporoze v zgodovini človeštva, a imena pacientke žal ne poznamo. Vemo le, da je bila ste­gnenica podedovana od mame in da se je po tem dogodku med otroki vnel spor, saj sta se otroka, ki sta podedovala oste­oporotični mamini stegnenici, jezila na otroka, ki sta podedovala čvrsti očetovi stegnenici. Še malo pozneje, v obdobju avstralopiteka, pa je prišlo obdobje, ko sta pračlovek oče in pračlovek mama že za časa življenja določila, komu bosta po smrti pripadali njuni stegnenici kot naj­dragocenejši predmet zapuščine. Zato lahko rečemo, da so se že v času avstra­lopitekov pojavile prve oblike dedova­nja ter prve oblike dedno-zapuščinskih sporov. A razlogi za to so bili v večini pri­merov res tehtni, saj so bile stegnenice avstralopiteka močne in čvrste in so kot orodje omogočale preživetje. Stegnenice dandanašnjega modernega človeka pa niso več tako čvrste pa tudi korenito so se spremenila orodja za preživetje. Pred­vsem sta glavni orodji za preživetje denar in nepremičnine. Zato velja naslednje: če je bil pri avstralopiteku glavni predmet zapuščinskih sporov stegnenica, je pri človeku to denar. A kljub temu ne pusti­mo, da bi bile naše kosti krhke. Naredi­mo vse, da bomo imeli do smrti močne kosti, zato ohranjajmo in spodbujajmo v svoji Pameti sektorje za prehrano, šport in protiodvisnost ter uničujmo v Pameti sektor za nevoščljivost. Kdo ve, morda se po naši smrti časi spremenijo na slabše in bo morda naša stegnenica, trda in čvrsta, za orodje prišla komu presneto prav. Upam, da bo tisti, ki mu bo pripa­dla moja stegnenica, mlatil z njo po glavi divjega prašiča in ne sočloveka. Ś Na Podružnični šoli Struge izdelovali adventne venčke V sredo, 23. 11. 2016, smo na PŠ Struge izdelovali adventne venčke. Na delavnico so bili vabljeni učenci do 5. razreda, njihovi starši in stari starši. Mojca Pugelj, učiteljica in vodja PŠ Struge Pred samim začetkom je sodelujoče poz­dravil naš šolski pevski zbor, ki je pod vodstvom učiteljice Valentine Ugovšek zapel kar nekaj pesmic, ki so se jih pri­dno naučili na pevskih vajah. Sledilo je izdelovanje venčkov. V do­bri uri so izpod spretnih prstov nastali čudoviti venčki, ki sedaj krasijo naše do-move. Vsem sodelujočim se zahvaljujem za lepo preživeto delavnico. Ob tej prilo­žnosti pa vsem želim miren in blagoslo­vljen božič, v novem letu pa predvsem veliko zdravja! Ś ťNe moremo vsi delati velikih stvari. Lahko pa delamo majhne stvari z veliko ljubeznijo.Ť (SVETA MATI TEREZIJA) Načrt odvoza komunalnih odpadkov v občini Dobrepolje v letu 2017 pon JAN 2 9 16 23 30 FEB 6 13 20 27 MAR 6 13 20 27 pon tor 3 10 17 24 31 7 14 21 28 7 14 21 28 tor sre 4 11 18 25 1 8 15 22 1 8 15 22 29 sre čet 5 12 19 26 2 9 16 23 2 9 16 23 30 čet 6 13 20 27 3 10 17 24 3 10 24 31 pet pet 7 14 21 28 4 11 18 25 4 11 18 25 sob sob 1 8 15 22 29 5 12 19 26 5 12 19 26 ned ned pon APR 3 10 17 24 MAJ 1 8 15 22 29 JUN 5 12 19 26 pon tor 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 tor sre 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 sre čet 6 13 20 27 4 11 8 25 1 8 15 22 29 čet pet 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30 pet 1 8 15 22 29 6 20 27 3 10 17 24 sob sob 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 ned ned pon JUL 3 10 17 24 31 AVG 7 14 21 28 SEP 4 11 18 25 pon tor 4 11 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 tor sre 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 sre čet 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 čet 7 14 21 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 pet pet 1 8 15 22 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 sob sob 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 ned ned pon OKT 2 9 16 23 30 NOV 6 13 20 27 DEC 4 11 18 25 pon tor 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 tor sre 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 sre 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 čet čet 6 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 pet pet 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 sob sob 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 ned ned Legenda: Odvoz mešane embalaže Odvoz nevarnih odpadkov Odvoz bioloških odpadkov Odvoz mešanih komunalnih odpadkov Odvoz odpadne električne in elektronske opreme Načrt odvoza komunalnih in nevarnih odpadkov v letu 2017 v občini Dobrepolje I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV IN MEŠANE EMBALAŽE Mešani komunalni odpadki se bodo odvažali vsak dan od ponedeljka do petka ne glede na praznike, izmenično na 14 dni (dne 02.01.2017 se začne odvoz mešane embalaže). Ponedeljek: vsa naselja razen Hočevja Sreda: naselje Hočevje II. Biološko razgradljive odpadke bomo odvažali vse petke v letu, ne glede na praznike, v zimskem času (od 15.11. do 15.3.) pa vsak drugi petek (prvi odvoz bo 09.01.2017). III. ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV – EKOLOŠKI OTOKI Ponedeljek: steklo (odvoz na 14 dni, s pričetkom 02.01.2017) Četrtek: papir (tedenski odvoz) IV. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Dopisnico iz leta 2016 se lahko koristi še do 31.12.2016 (do tega datuma mora biti oddana v nabiralnik ali na pošto oz. jo dostavljena na sedež JKP), po tem datumu ji veljavnost poteče. V januarju 2017 bodo po pošti poslane nove dopisnice za leto 2017. Dopisnico je potrebno shraniti. Način odvo­za kosovnih odpadkov ostaja enak letu 2016. Naročilo odvoza kosovnih odpadkov lahko naročate tudi preko naše spletne strani na http://odpadki. jkpg.si/zbiranje-in-odvoz/kosovni-odpadki/narocilo-odvoza-kos-odpadkov. V. PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI PREVZEM BO V PETEK DNE 17.03.2017 Struge - parkirišče pred avtobusno postajo 13,00 - 14,00 h Kompolje - parkirišče pri gasilskem domu 14,30 - 15,30 h Videm - parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16,00 - 17,00 h Predstruge -parkirišče nasproti Iskre 17.15 – 17.45 h Ponikve - parkirišče pri gasilskem domu 18.00 - 18.30 h JESENSKI PREVZEM BO V PETEK DNE 13.10.2017 Struge - parkirišče pred avtobusno postajo 13,00 - 14,00 h Kompolje - parkirišče pri gasilnem domu 14,30 - 15,30 h Videm - parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16,00 - 17,00 h Predstruge -parkirišče nasproti Iskre 17.15 – 17.45 h Ponikve - parkirišče pri gasilnem domu 18,00 - 18,30 h VI. PREVZEM ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME (OEEO) bo v soboto dne 13.05.2017 po naslednjem vrstnem redu: NASELJE: ZBIRNO MESTO: ČAS ZBIRANJA: Struge Parkirišče pred avtobusno postajo 7,30 – 8,00 h Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu 8,15 -8,45 h Zagorica Parkirišče pri starem igrišču 9,00 -9,15 h Ponikve Parkirišče pri gasilskem domu 9,45 - 10,15 h Predstruge Parkirišče nasproti Iskre 10,30 - 11,00 h Cesta Prostor na igrišču 11,15 - 11,30 h Videm Parkirišče pri gasilskem domu 11,45 - 12,15 h Zdenska vas Parkirišče pri gasilskem domu 12,30 - 12,45 h Hočevje Parkirišče pri gasilskem domu 13,00 - 13,15 h Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko, ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime, ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovni­ca, procesor, tiskalnik,…), telefoni, radijski sprejemniki, ipd. 5. Plinske sijalke: varčne žarnice, ipd. VII. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ŠPAJA DOLINA Odpiralni čas Občani lahko v zbirnem centru brezplačno Letni delovni čas (15. 3. – 14. 11. ) Zimski delovni čas (15. 11. – 14. 3.) pon - pet 7:00 – 19:00 pon - pet 7:00 – 16:00 sob 8:00 – 15:00 sob 8:00 – 13:00 nedelje in prazniki ZAPRTO oddajo: - papir in kartonsko embalažo (zvezki, knjige, revije, časopisni papir, kartonasta embala­ža, ipd.); - mešano embalažo (plastenke, pločevinke, tetrapak, razne folije, kovinska embalaža, embalaža iz plastike, ipd.); - stekleno embalažo (steklenice, kozarci od vlaganja, ipd.) in ravno steklo (okenska stekla, ipd.); - odpadne avtomobilske gume (dovoljeno 50 kg/gospodinjstvo/leto) - kovine (drobne kovine,večji kosi, kot so radiatorji, peči ipd.); - kosovne odpadke (pohištvo, sedežne gar­niture, vzmetnice, preproge, peči, športni rekviziti...); - odpadno električno in elektronsko opremo (veliki gospodinjski aparati, hladilniki in zamrzovalne skrinje, televizorji, monitorji, mali gospodinjski aparati ipd.); - nevarne odpadke (akumulatorji, baterije, odpadna zdravila, pesticidi, odpadna olja, odpadna električna in elektronska oprema dolžine do 25cm, ipd.); - odpadni tekstil – za ponovno uporabo (oblačila, obutev); - PVC rolete (okenske plastične rolete); - odpadno plastiko (plastične igrače, večje plastične kose...); - odpadno azbestno kritino (potrebni podat­ki ob oddaji: ime in priimek lastnika, naslov, rojstni datum, parcelna številka, katastrska občin); - inertne gradbene odpadke (beton, opeka, ploščice) – manjše količine (do 350 kg /dan, do 5000 kg/leto/gospodinjstvo); - lesne odpadke iz vrtov in gospodinjstev (do 500 kg /leto). Občani lahko proti plačilu v zbirnem centru oddajo: - preostanek komunalnih odpadkov; - biološko razgradljivi odpadki; - lahke izolacijske odpadke; - mešane gradbene odpadke (do 350 kg /dan oziroma do 5000 kg /leto/gospodinjstvo). Vse pravne osebe, ki se ukvarjajo s proizvodno in storitveno dejavnostjo, lahko v zbirnem centru odpadke oddajo pod enakimi pogoji kot fizične osebe, razen odpadne azbestne kritine (proti plačilu) in mešanih ali inertnih gradbenih odpadkov, ki jih v zbirnem centru ne morejo oddati. O vseh morebitnih spremembah načrta od­voza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obve­ščali preko lokalnega časopisa, naše spletne in facebook strani ter lokalnega radia Zeleni val. Želimo si, da bi tudi v bodoče skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje. VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2017. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE Kako uspešni smo bili pri zbiranju komunalnih odpadkov v letu 2016 V letu 2016 smo na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica zbrali skupaj 10.673 ton komunalnih odpadkov, od tega 6.985 ton ločenih frakcij ter 3.412 ton mešanih komunalnih odpadkov. S tem smo presegli zastavljene načrte za preteklo leto, dosežen rezultat pa se že odraža na decembrskih položnicah za komunalne storitve, saj so se zaradi manjših količin mešanih komunalnih odpadkov znižali stroški njihove obdelave. Javno komunalno podjetje Grosuplje Graf na desni prikazuje naraščanje deleža ločeno zbranih frakcij v preteklih letih. V primerjavi s preteklim letom se je povečala koli­čina ločeno zbrane odpadne embalaže, papirja ter biološko razgradljivih odpadkov, nekoliko manjša pa je količina zbrane odpadne steklene embalaže. Cilj Javnega komunalnega podjetja Grosuplje v letu 2017 je količino ločeno zbranih frakcij glede na zbra­ne odpadke še povečati na način, da bomo nadalje­vali ozaveščanje uporabnikov o pravilnem ločevanju odpadkov in pogosteje tudi izvajali nadzor. Uporab­nike bomo sprva opozorili na nepravilno ločevanje, v primeru ponavljajočega se neupoštevanja opozoril in nasvetov pa bomo v reševanje tovrstnih zadev vklju­ čili tudi Medobčinski inšpektorat. Prav tako v letu 2017 načrtujemo izvedbo zbirnih akcij, in sicer dve zbirni akciji nevarnih odpadkov, zbirno akcijo za odpadno električno in elektronsko opremo ter akcije zbiranja starega, odpadnega papir­ ja v sodelovanju z osnovnimi šolami z območja vseh treh občin. Vse informacije o ločevanju odpadkov lahko najdete tudi na naši spletni strani odpadki.jkpg.si. (UDAXQ]DPHQMXMHUDAXQ YSDSLUQDWLREOLNLSUHMPHWH JDQDL]EUDQLHQDVORYDOLY VYRMRVSOHWQREDQNR .$--((5$ý81" =$.$-35(./23,7,1$ (5$ý81" HITRO (UDAXQMHSULYDVSUHMNRWSDSLUQDWL EKOLOŠKO (UDAXQMHRNROMXSULMD]HQ]DQMHJRY QDVWDQHNQHSRWUHEXMHPRSDSLUMD 8y,1.29,72 =HUDAXQRPSULKUDQLWHADVLQGHQDU VDMJDODKNRSODADWHVDPR]HQLP NOLNRPDOLGLUHNWQREUHPHQLWYLMR 8'2%12 yHHUDAXQ]GUXçLWHVSODALORP SUHNRGLUHNWQHEUHPHQLWYHSODALOR L]YHGHEDQNDYLSDSUHNRHUDAXQD VSUHPOMDWHYVHELQRUDAXQD 9/2*2,=32/1,LQMRSRaOMLSRSRaWL QDQDaQDVORYDOLVNHQLUDQRQDLQIR# MNSJVL 2GVWULaLL]SROQLLQSRaOML 9/2*$]DL]GDMRHUD.XQD LQKNUDWLRGMDYDSDSLUQHJDUD.XQD ,='$-$7(/-(5$ý81$ Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje 35(-(01,.(5$ý81$ Naziv: _____________________________________ Naslov: ____________________________________ (OHNWURQVNLQDVORY]DSRaLOMDQMHHUD.XQRY _________________________________________ Kontaktna oseba in tel. številka: __________________________________________ 5HIHUHQFD]DGQMHJDSRVODQHJDUD.XQD PHVWQD  __________________________________________ IBAN ŠT. TRR: SI 56 _________________________ Naziv banke ali BIC: _______________________ 'DY.QDaWHYLONDBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB S podpisam soglašam, da nam izdajatelj posreduje HUD.XQYHOHNWURQVNLREOLNL R]QD.LWHHQHJD  Na zgoraj zapisani elektronski naslov. V elektronsko banko. S podpisom soglašam, da mi izdajatelj JKP Grosuplje d.o.o. GRRGMDYHYVHUD.XQHSRVUHGXMHYHREOLNLYHOHNWURQVNREDQNR ali na e-naslov, naveden v tej vlogi. Obenem se strinjam z RGMDYRSDSLUQLKUD.XQRY,]GDMDWHOMXMDP.LP]DUHVQL.QRVW SRGDWNRYQDWHMYORJLLQVH]DYH]XMHPGDPXERPVSRUR.DO vsako morebitno spremembo podatkov, ki bi vplivala na SUHMHPHUD.XQD 3RGSLVSUHMHPQLNDHUD.XQDBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Datum podpisa vloge: __________________ Datum prejema vloge in podpis odgovorne osebe L]GDMDWHOMDHUD.XQD L]SROQL-.3*  __________________________________________ r . +  1.ƒƒ1ƒo1s. Tradicionalni slovenski zajtrk Kot smo napovedali že v prejšnji številki revije, smo v petek, 18. novembra 2016, v Sloveniji praznovali dan slovenske hrane. S tem dogodkom smo želeli otroke opozoriti na pomen oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano, pridelano v lokalnem okolju. Tina Kurent Ena izmed pomembnih dejavnosti dne­va slovenske hrane je projekt Tradicio­nalni slovenski zajtrk, ki smo ga izvajali v vrtcih in osnovnih šolah. V njegovem okviru smo učence ozaveščali o pome-nu zajtrka in zdrave prehrane. Učenci in otroci so zajtrkovali črn kruh, maslo, med, jabolko in mleko, vsa živila pa so bila slovenskega porekla. Projekt Tradicionalni slovenski zaj­trk izvajamo z namenom, da bi v jav­nosti okrepili zavedanje o pomenu pri­delave in predelave sezonske, čimbolj sonaravno lokalno pridelane hrane. V okviru sistema javnega naročanja bi želeli spodbuditi razvoj slovenskega kmetijstva in čebelarstva, ki predstavlja osnovo oziroma temelj za zagotavljanje prehranske varnosti. Spodbuditi želimo k zdravemu načinu prehranjevanja, ozavestiti pomen živilskopredelovalne industrije ter ozaveščati o pomenu gi­banja in ohranjanja čistega okolja. V projekt so bili vključeni vsi učen­ci in zaposleni na OŠ Dobrepolje, PŠ Kompolje in PŠ Struge ter vrtec. Učen­ci sedmih in devetih razredov OŠ Do­brepolje in PŠ Struge so imeli polovični tehniški dan. Obiskal nas je predsednik Čebelarskega društva Dobrepolje Ro­bert Cimerman, ki je sedmemu razre­du in vrtcu na Vidmu predstavil, kako poteka delo čebelarja in kako nastane med. Zahvalila bi se Jožetu Pečku in soimenjaku gospodu Puglju za vložen čas pri predstavitvi čebelarskega po­klica na podružnicah. Deveti razred pa je bil deležen prijetnega predavanja Jana Bizjaka, doktorja agronomije, ki nam je predstavil različne sorte jabolk in izdelke iz njih. Na koncu pa smo se lahko pogostili tudi z zelo okusnim ja­bolčnim zavitkom, narejenim iz starih sort boskopskega kosmača, carjeviča in jonatana. Ni manjkalo niti harmonike in naših odličnih harmonikarjev - Žiga Kastelica, Marka Krašne in Nejca Bla­tnika. Lep vokal pa nam je podaril Peter Sadar. Obiskala nas je čebelica Tina in z brenčanjem po šoli v čisto vsak razred prinesla veselje in presenečenje – har­monikarja s Slakovo čudovito pesmijo Čebelar. Letošnji Tradicionalni sloven-ski zajtrk pa nam je dodatno polepšal tudi obisk župana Janeza Pavlina. Vsa­kemu posebej prisrčna hvala za obisk in prekrasno preživet dan. Ś Veseli december v vrtcu Ringaraja V vrtcu vsako leto težko pričakujemo mesec december. Za vzdušje poskrbimo s praznično okrasitvijo igralnic in druženjem ob skupni igri otrok. Na začetku meseca nas obdari Miklavž. V svojo sredo povabimo starše in stare starše. Učenci glasbene šole nam pridejo zaigrat na različne inštrumente in nam s svojim nastopom popestrijo dopoldne. Kolektiv vrtca Ringaraja -članom ZŠAM Grosuplje, -knjižničarki, ge. Jasmini Mersel Šu­ -ekošolarjem Osnovne šole Dobrepo-šteršič, Osrednji dogodek meseca sta pohod z lje, -Božičku Lojzetu Rebolju in njegovim lučkami in dobrodelna tržnica. -DPŽ Dobrepolje-Struge, spremljevalcem, Že od septembra se s posebno pozor--Gobarskemu društvu Štorovke, -ekipi Sound Light in nostjo pripravljamo na to prireditev. Na -TD Dobrepolje, -strokovnim sodelavkam vrtca Ringa­delavnicah skupaj z otroki ustvarjamo, -Slavku Pajntarju - Pinkiju, raja. Ś oblikujemo, pečemo, izrezujemo, lepi­mo, barvamo ... izdelke, ki jih ponudimo na tržnici. Živimo v času materializma, hitrega tempa in površinskih odnosov. Zato že­limo v prazničnem decembru otrokom približati bistvo praznikov, da začutijo in doživijo toplino, zadovoljstvo in srečo ob vrednotah, ki nas notranje bogatijo. Da nam je bazar lepo uspel, se mora­mo zahvaliti vsem, ki ste se odzvali naše­mu povabilu in sodelovali z nami. ZAHVALA: - predsedniku g. Jerneju Staretu in čla­nom sveta staršev, - staršem in starim staršem otrok vrtca Ringaraja, - vsem občanom in podpornikom, - PGD Zagorica in PGD Videm, Naš kraj Ś december 2016 ••• Iz vrtca in šole ••• Spoštovani sokrajani, za dogodek, ki se zgodi prvič, dostikrat pravi­mo, da je prelomen; ko se zgodi drugič, pa je že tradicionalen. Takšna je zgodba decembrskega dobrodelnega bazarja, združenega z že pozna­nim pohodom z lučkami. Pred letom dni smo v svetu staršev dali pobudo, da se v dobrodelni namen organizira predpraznični bazar, in tako smo s skupnimi močmi sodelavk vrtca, staršev ter donatorjev pripravili prireditev, ki je bila zelo uspešna. Takrat smo pod črto izrazili željo, da bi dogodek nekoč prerasel v tradicijo. Z veseljem povem, da so sodelavke vrtca posvojile idejo in bazar vključile v kurikul. V sodelovanju z lokalnimi društvi so pripravile lepo prireditev, ki bogati naše sobivanje. Letos je bilo v akcijo vključeno tudi združenje štu­dentov medicine, ki organizira človekoljubno odpravo v Papuo Novo Gvinejo. Zahvaljujem se sodelavkam vrtca in otrokom, ki so vložili veliko truda v pripravo prazničnih okraskov, skupini Ekošola, Društvu podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ZŠAM Grosuplje, krajevni knjižnici, PGD Zagorica in PGD Videm, Turi­stičnemu društvu Dobrepolje, Gobarskemu društvu Štorovke ter gospodu Slavku Pajntarju - Pinkiju, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi dogodka. Prireditev je imela močan povezo­valni značaj, tako med društvi kot na medge­neracijski ravni, ter je močno presegla okvir vrtca in šole. Takšno sodelovanje je odličen zgled kakovostnega sobivanja v našem okolju. Zahvala pa gre tudi vsem, ki ste prispevali za dober namen in s tem izkazali zaupanje šolskemu skladu, ki deluje za koristi in enake možnosti vseh naših otrok. V želji po nadaljevanju dobrega sodelovanja vam želim blagoslovljene praznike in vse do­bro v novem letu. Naj se vam vaš brezpogojni trud bogato povrne! Jernej Stare, predsednik sveta staršev Pohod z lučkami v Kompoljah Otroci vrtca DE Ciciban in učenci PŠ Kompolje so na prvi decembrski dan svoje najbližje popeljali na večerni pohod z lučkami. Anja Tekavčič, foto: Tamino Petelinšek Za prijeten glasbeni uvod je poskrbel otro­ški pevski zbor pod vodstvom Valentine Ugovšek, nato pa je vse navzoče nagovo­rila še vodja šole, Petra Andoljšek Žagar. Vila Čira čara Pri Medvedkih se je mesec december začel zelo pestro. Skupaj smo se odpravili na pohod z lučkami in ga začinili tudi z novoletnim dobrodelnim bazarjem. Obiskal in obdaroval nas je tudi Miklavž. Petra Usenik in Anka Kralj Obnovili pa smo tudi svojo hišico v igralnici. S pridnimi ročicami so otroci aktivno sodelovali pri pripravi materia­la in ťzidanjuŤ novega kamina. Popra­vili in pobarvali smo tudi okna, hišico pa smo opremili tudi z materialom, ki nam v domačem okolju ne služi več, tu v igralnici pa otroci ob igri s pravimi lon­ci, žlicami, skodelicami in krožniki zelo uživajo. Skupaj smo zbirali tudi predloge za poimenovanje hišice in se na koncu z glasovanjem odločili - hišica je dobila ime ťVILA ČIRA ČARAŤ. Ker je december mesec veselja in čarobnosti, smo svojo hišico popestrili tudi z novoletnim okras­jem in božično jelko, ki so jo otroci sami okrasili s svojimi okraski iz gline, ki so jih izdelali v rokodelskem centu. Za starše in otroke sva pripravili tudi popoldansko delavnico, na kateri smo skupaj izdelova­li izdelke iz papirja in okrasili tudi preo­stali del igralnice. Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem staršem za sodelovanje in zaupanje, da lahko delo in igra vaših in naših otrok v oddelku potekata zanimivo in hkrati poučno. Ś VOŠČILO Vse, kar je bilo dobrega, naj se nadaljuje, vse, kar je bilo slabega, naj se oddaljuje. Naj sreča in zadovoljstvo vsak dan vam cvetita, naj ves čas vam zdravje in smeh v očeh žarita. Vse dobro v letu, ki prihaja, vam želita vzgojiteljici Petra in Anka. Utrinek ob 10. obletnici Zavoda svete Terezije V soboto, 3. decembra 2016, smo praznovali 10. obletnico delovanja Zavoda sv. Terezije. Že nekaj let prej se je v srca določenih ljudi zasejala ideja o zgraditvi doma za starejše, ki je nato postala resničnost. Vsi skupaj smo se trudili, da je dom zaživel in deluje še danes. sed sta povedala tudi Brane Brodnik kot predsednik sveta zavoda in ena od prvih zaposlenih Andreja Prijatelj. Program sta popestrila Ivan Hudnik, ki je zapel ob ki­tari, in Veronika Zajec, ki je zaigrala na violinske citre. Po kulturnem programu je sledil ogled doma. V ta namen smo na terasi pripravili razstavo izdelkov, ki so jih naredili naši stanovalci skupaj z delovno terapevtko. V kletnih prostorih pa se je pripravila slikovna razstava, kjer smo skozi slike predstavili razne dogod­ke teh deset let. Ob tem dogodku bi omenila našo za­veznico sv. Terezijo, ki nam s svojim ime­nom in vzorom daje energijo in vizijo in katere simbol so rdeče vrtnice milosti in ljubezni. Cvetlice, ki jih sv. Mala Terezika siplje na naš dom. Vse do danes so bile njene vrtnice, prošnje pri Bogu usliša­ne. Brigita Novak, foto: Radio Vatikan so s svojim izbranim petjem povzdignili Težko je postaviti trdne temelje dobre pevci župnijskega mešanega pevskega prakse, dobrega dela, predvsem pa vzpo-V prijetni nostalgiji se je spomin vrnil zbora. Povabili smo tudi vse, ki so so-staviti ter gojiti dober in human odnos na dan, ko je pred 10 leti sredi zelenih delovali pri ustanavljanju in poznejšem do sočloveka. Naš dom je postavil svoje poljan v prelepi Dobrepoljski dolini naš delovanju zavoda. Prav tako je bil ta dan temelje na zakonodajo, ki nam je posta­zavod na široko odprl vrata prvemu sta-namenjen tudi vsem naključnim zuna-vljena, sami pa se vsak dan trudimo, da novalcu in v topel, varen objem sprejel njim obiskovalcem, ki so želeli pridobiti te temelje nadgrajujemo s svojo krščan­starejše, ki bi radi jesen življenja preživeli kakšno informacijo več o delovanju za-sko držo in vrednotami. kakovostno, v miru, toplini in prijetnem voda in si ogledati prostore. Zavedamo se, da je starost čas do­vzdušju s prijaznim osebjem. Po sv. maši je sledil krajši kulturni stojanstva, da je lahko tiha, morda celo Ob 10. jubileju smo v svoji sredini go-program, direktorica Sabina Lenarčič trpeča, lahko pa tudi vesela, radostna in stili g. nadškofa Stanislava Zoreta, ki je v je predstavila delovanje zavoda in tudi polna življenja. Tega slednjega želimo naši kapeli daroval sv. mašo. Bogoslužje pogled s stališča direktorice. Nekaj be-vsem! Ś ČEBELARSKO DRUŠTVO DOBREPOLJE Ob moji 43-letnici čebelarjenja Jože Miklič (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Ob nedeljah sem hodil najraje k Erjavče­vemu čebelnjaku. Leto je hitro poteklo, bližal se je sveti Martin. Gora je porume­nela, znak, da bo treba zopet odriniti v slavonske gozdove. Še pred svetim Mar­tinom smo se odpeljali iz Dobrepolja. V Ljubljani smo imeli nekaj ur časa. Šli smo po stari ťhrvatarskiŤ navadi, kakor so takrat imenovali tiste, ki so hodili za delom na Hrvaško, v gostilno pri ťStarem TišlerjuŤ. V tej hiši so imeli veliko rdečo papigo, ki je sedela na kljukastem lesu nad vrati. Vsakega gosta je, ko je odha­jal iz gostilne, ogovorila: ťSi plačal?Ť ali pa: ťPlačaj!Ť. Poletela je tudi nekajkrat k okencu v kuhinjo ter potrkala s kljunom na vratca. Ko so se vratca odprla, je s hropečim glasom zakričala: ťNi plačal!Ť S tem ptičem sem se kratkočasil dolge ure, za vino pa kot otrok nisem maral. Na postaji smo zvedeli, da se bomo vozili skozi Zidani Most ter Pragersko v Zagreb. V Zagrebu smo se za nekaj ur ustavili, potem pa smo odpotovali na­prej in dospeli v Normance v isti gozd, ki smo ga spomladi zapustili. Začelo se je življenje kot prejšnje leto. Razlika je bila le v tem, da smo imeli prvo leto gozd na desni strani proge, sedaj pa na levi. Zima je bila zelo suha, da ni bilo mogoče kopati vodnjaka. Zato sem moral nositi vodo iz uro oddaljenega vodnjaka. Ko se je ogrelo, sem našel v treh hrastih čebele. V nekem hrastu blizu proge je bila zelo močna družina. Deblo je bilo približno 120 cm debelo. Ker sem imel v razvidu vse najdene čebele, sem ugotovil, da so to zimo delavci našli 26 čebeljih družin in mnogo polhov. Čebele so bile to zimo zelo medene. Za pašo se kot 14-letni fan­tič nisem zanimal. Gozda je bilo od nas še približno kak kilometer. Od tu se je razprostiralo polje do vasi Martinci, ka­mor smo šli za božične praznike k maši, po maši pa seveda v gostilno, da so si delavci zopet po dolgem času namoči­li osušena grla. Preko polja se je vlekla počasna voda skozi do Save. Ob obeh straneh se je razprostiralo precej široko močvirje. Preko tega močvirja je bil zgra­jen železniški most. Močvirje je bilo po­raščeno z vodnimi rastlinami in verjetno so čebele tudi tukaj nabirale med. Čebele so bile res zelo založene z medom. Ko so posekali hrast, v katerem sem bil našel čebele, je bilo toliko medu, da smo ga bili vsi siti, pa še dva velika lonca smo napol­nili. Vsak izmed nas je imel lonec iz gline, v katerega je zložil medeno satje, ter ga hranil pod posteljo. Nekega dne sem opazil, da tudi iz hrasta za barako izletavajo čebele. Rekel sem očetu, da naj takrat, ko bodo hrast posekali, pazi, da bo tudi on dobil nekaj medu. Ko so ga posekali, je njegov sode­lavec prvi planil v hrastov vrh, za njim pa moj oče, ki ga pa je oni odrinil, češ da so čebele njegove. Pobral je skoraj ves med sam, mene pa je nagnal s poleni, ko sem se mu približal. Napolnil si je lo­nec, zvečer pa ga je odnesel na prosto ter ga obložil z dračjem, da ga ne bi kuharja našla. Bilo pa je sredi marca in sonce je že toplo grelo. Ko sem šel neki dan po drva mimo dračja, sem zagledal, kako so ga čebele obletavale. Pod dračjem je bil skrit Štefanov lonec z medom. Odkrijem lonec, vzamem kos medu in ga odnesem v svoj lonec. Minila je zima in zopet smo se ťhrvatarjiŤ vrnili v svojo domovino. Še isto leto smo k že prej omenjeni parceli dokupili še eno, ki pa je bila ve­liko manjša. Postavili smo si stanovanj­sko hišo. V tem letu tudi nisem imel še sredstev, da bi si nabavil čebele, ker sem moral ves zaslužek dati očetu za hrano. Iskala me je sreča, a vendar me ni našla. Ko sem nekega dne pasel edino kozo, ki smo jo imeli, sem v Erjavčevi senožeti v debeli bukvi našel čebele. Šel sem k Er­javčevim ter jim povedal, kaj sem našel. Šli so in pobrali čebele brez moje ve­dnosti. Še istega leta pa sem našel zo­pet en roj, ki je visel na leskovem grmu. Ogrebel sem ga v panj ter ga odnesel v Erjavčev čebelnjak. V panju pa je bilo iz dneva v dan manj čebel. Do konca mese­ca je bil panj popolnoma prazen, ostalo je le nekaj satja. Začel sem premišljevati, kako bi prišel do novih čebel. Spomladi leta 1910 sem marljivo kopal češminove korenine - in prodajal lubje. Vsakokrat ko sem jih nesel trgovcu, sem si pridržal nekaj šestič. Tako sem nabral toliko de­narja, da sem si kupil prvi panj čebel. Bil sem nadvse srečen in dvakrat nesrečen. Nesrečen sem bil predvsem zaradi tega, ker me je oče kregal, da sem po nepotreb­nem zapravil denar za čebele, s katerimi tako nič ne bo. Dopovedoval sem mu, da se bodo čebele razmnožile, toda usoda je hotela drugače. Dobil sem res dva roja, toda letina je bila zelo slaba. Še preden je zapadel prvi sneg, so že čebele pomrle. Spomladi leta 1911 sem si s težavo pri­hranil toliko denarja, da sem lahko kupil nov panj čebel. Ker mi je pri kupovanju zmanjkalo pol goldinarja, sem preprosil mamo, da je dodala, kolikor je bilo treba. Ker je bil čebelar, s katerim sem napravil kupčijo, poštenjak, mi je dal najmočnejši panj, rekoč: ťVzemi tegale, ker bo v enem tednu že rojil.Ť Postavil sem si čebelnjak za 10 kranjičev, okoli katerega sem po­sadil lesnike in jih drugo leto cepil. Ker je očeta zanimalo, kako je s cepljenkami, jih je šel pogledat. Pri tem je našel v če­belnjaku panj čebel. Poklical me je, naj pridem k njemu. Pokazal mi je čebele ter pripomnil, kako lepo letijo. Mislil je, da so vse pomrle. Nisem se mogel zdržati sme­ha in uganil je takoj, da sem ga prevaral. To leto je bilo zelo ugodno za čebele, zato sem že prvi teden dobil roj, kasneje pa še tri. Drugega in tretjega sem združil, četrti pa je bil tako močan kot oba prejšnja. Po treh tednih sem imel že štiri panje čebel. To pa se mi je zdelo vse premalo, zato sem po grmovju iskal pobegle roje in res našel kar tri. Enega sem izsledil tako, da sem splezal na cvetočo lipo, na kateri je bilo polno čebel ... Ugotovil sem smer, od katere priletavajo. Nato sem jih iskal v ugotovljeni smeri in jih ne daleč od lipe res našel v votlem hrastu. Še to leto sem imel že sedem panjev čebel in kvas je bil postavljen. Do jeseni so tudi slabši roji izdelali do dve tretjini satja in ga popolnoma zalili z medom. Preden sem jih zazimil, sem vprašal nekega čebelarja, koliko mora biti panj težak, da lahko prezimi. Rekel mi je, da mora imeti okrog 16 kg, vse dru­ge pa naj kar zažveplam. Takoj sem jih stehtal, pa sta imela samo dva po 16 kg, eden pa 15 kg. Ostali trije so tehtali od 8-10 kg in sem jih zažveplal. Kmalu pa sem uvidel, da me je ta čebelar prevaril, ker sem narezal zvrhan lonec satja, zali­tega do kraja z medom. Tudi te družine bi bile z lahkoto prezimile, ker so prazni panji tehtali samo po tri kg. Od takrat nisem več iskal pri starih če­belarjih nasvetov, ker so mi želeli samo slabo. Leta 1912 sem stopil v čebelarsko družino in iz Slovenskega čebelarja čr­pal potreben pouk. Panji, ki so mi jeseni ostali, so kar lepo prezimili ter v letu 1912 dali vsak po tri roje. Sedaj sem imel že 16 panjev. Letina je bila ugodna za čebele, tako da so dovolj medu nabrale in so mi zopet vse lepo prezimile. Spomladi leta 1913 se je pri meni oglasil čebelar Roz­man iz Podstrmeca, ki je kupoval čebele za čebelarskega trgovca Jana Strgarja. Po­godila sva se za 8 kranjičev. Plačal mi jih je po 5 goldinarjev. Za 7 goldinarjev sem si kupil obleko, tri sem obdržal, ostalih 30 pa sem dal očetu. Do tega dne me je oče vedno kregal zaradi čebel, sedaj pa je vedno skrbel, da ni zmanjkalo vode v koritu pri čebelnja­ku. Letina je bila zopet zelo dobra. Zato ni nič čudnega, da sem dobil precej ro­jev. Prezimilo mi je 24 panjev, od katerih sem jih spomladi prodal za 70 goldinar­jev. Oče je hodil okrog mene kot maček okrog vrele kaše in me nagovarjal, naj mu dam denar. Jaz pa sem mu rekel, da bi bilo najbolje, če kupimo ovce, ki bi jih lahko vse leto pasel po hribu nad hišo. Do jeseni pa bo tudi nekaj mladičev. Teh bi nekaj odprodali, da bi imeli denar za zimo. Pogledal sem v pratiko, kdaj in kje bo najbližji semenj. V Podbukovju na Krki bi moral biti že v sredo. Dogo­vorila sva se in odšla v Podbukovje. Vsa izmučena sva prisopihala na sejmarski prostor, kjer pa ni bilo nikogar. Bila sva sama kot Ribničan v Mirni. Semnja ni bilo. Povprašala sva pri Mlinarju, zakaj ni nikogar, pa je odgovoril, da so tu sejmi opuščeni, čeprav so v pratiki še vedno za­pisani. Vedel pa je za človeka v Gaberju, ki je imel na prodaj 10 ovac. Šla sva mimo vasi Gradišek skozi Ravendol v Gaberje. Ovce niso bile predrage, zato sva kupi­la vseh 9 ter ovna. Do jeseni smo imeli že sedemnajstglavo čredo. Istega leta je izbruhnila prva svetovna vojna. Tudi jaz sem bil poklican k vojakom. V oktobru 1914 sem prepustil čebele očetu ter od­šel na fronto. Med vojno so čebele lepo uspevale. Imeli smo od njih precej do­hodkov. Upam, dragi bralci, da ni nihče od vas s tako težavo in s toliko prizadevnostjo prišel do čebel. Spomladi bo 43 let, od­kar sem začel čebelariti. Hkrati pa bom obhajal tudi 60-letnico svojega rojstva; sedaj čebelarim s 40 AZ-panji. Kako sem prišel do prvega AŽ-panja, bi moral na dolgo in široko opisovati, ne vem pa, če bo že za ta članek dovolj prostora v Slo­venskem čebelarju. NAJ MEDI! Vir: Slovenski čebelar, 1953 IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Mesec december se je že prevesil v drugo polovico. V našem kulturnem hramu kot tudi v cerkvi nas čaka veliko lepih trenutkov. Kar preveč bo za nas starejše, da bi se vsega udeležili, pa vendar ima ta božično-novoletni čas ima svoj čar in prijetno je srečevati prijatelje in znance in jim stisniti roko. Marija Tegel No, Miklavž nas tudi letos ni pozabil in nas je obdaril s skromnim darilom. Z njegovim darilom so vas obiskali pover­jeniki in prostovoljci RK in Karitas pa tudi kratek klepet je bil dobrodošel. S tajnico Nado sva se odločili, da obiščeva nekaj tistih, ki so hudo bolni in osamljeni. Kar tridesetim sva potrkali na vrata in povsod so naju lepo sprejeli. Poklepetali smo o zdravju, o delu v društvu, srečanjih in iz­letih. Ko sem povedala, da gremo junija na Sv. Višarje, so mnogi kar zavzdihnili: ťO, ko bi bila zdrava, da bi lahko šla z vami.Ť Naj povem, da gre vedno z nami gospa Julka Draženovič in poprosim jo, da malo pomolimo. Vedno doda očenaš in zdravo Marijo za vse bolne in oslabele člane našega društva. Na tem mestu se ji najlepše zahvaljujem in si želim, da bi nas tudi v prihodnje spremljala na naših poteh. Vem, da je še veliko tistih, ki bi jih mo­rali obiskati, ampak vse ne gre, bomo pa obiske nadaljevali v prihodnjem letu. Tudi letos smo se zbrali na prednovo­letnem srečanju. Ob pobiranju prijav je bilo število prijavljenih majhno. Poprijeli smo za telefone in prijave so se množile, kar 45 se nas je nabralo. Ob dobri glasbi in lepem petju našega Janeza in seveda v prijetni družbi se je nedeljsko popol­dne kaj hitro prevesilo v večer. Nazdravili smo si, še malo zaplesali, zaželeli srečno ter zdravo in napočil je čas, da se poslo­vimo za leto 2016. Po praznikih bodo naši poverjeni zo­pet vzeli pot pod noge in pobrali članari­no za leto 2017, ker pa se bliža čas prijav za letovanje, vas bodo seznanili tudi s tem. Da se boste lažje odločili, vam že tu podajamo ťOBVESTILOŤ, ki je pomemb­no za udeležence tega 7-dnevnega leto­vanja. Ś Vabilo na razstavo likovnih del iz ciklusa ťDOTIKANJAŤ Projekt Dotikanja deluje kot dialog med nami in velikani sodobne umetnosti, začenši z znamenitim rekom Josepha Beuysa: ťVsak je lahko umetnik,Ť kar dopolnjujem z besedami Sigmarja Polka: ťVse je lahko umetnost.Ť In če to pesimistično nadgradim in rahlo premešam z izreki Fluxusa, točneje Maciunasa in Paika: ťIn tega ne morete kupiti.Ť Vse skupaj zaključim in spet preobrnem z Bruceom Naumanom: ťVsaka ideja je lahko umetnost, pa naj vam je to drago ali ne.Ť Saša Strnad, mentorica Likovnih snovanj Društva distrofikov Slovenije Pri vsem tem se samo nasmejim in poz­dravljam naš proces ustvarjanja s pr­stnim odtisom ťnaključneŤ drugačnosti, ko smo pogled usmerili vase in zase. S projektom Dotikanja sem želela, da se udeleženci likovnih snovanj vprašajo: Kdo sem in kaj je res moje? Kakšen vtis Med seboj smo si podobni, pa ven­darle ni dveh enakih na svetu. Enako je z našimi prstnimi odtisi. Njihove vme­sne svetle barve, intenzivno nasičene s pigmenti, oko zlahka privedejo do ra­dovednosti in k razvijanju domišljije, le da, skupaj s prepoznavnostjo vijačnic, vzdržujejo pomenski naboj. Če na hitro pogledate na prstne odtise: na kaj vse vas spominjajo? Mene v prvi vrsti na galaksi­je, vodni vrtinec, peščeni vihar, ozvezdje s središčem na epicentru – črno luknjo –, srce. In vesela sem, da so se s to idejo z lahkoto poigrali tudi vsi udeleženci na naših srečanjih. Likovna dela Beti Lunder, Matjaža in Nataše Bartol, Jožeta Kovačiča, Urške Grahek, Aleša Kolmana, Vere Brnadič in Fani Trunkelj vabijo na vrt s potmi, ki se kot labirint razvijajo iz ene v drugo. To pa zato, ker šele ko se boste izgubili v njiho­vih delih, se boste lahko skupaj z njimi tudi našli. Podarite si čas in se nam približajte, naša vesolja domišljije so vredna vaše radovednosti najmanj na razstavi v knji­žnici Dobrepolje, 25. januarja 2017 ob 18.30, kjer bomo pustili svoj odtis in se vam predstavili. Ś lahko naredim in kaj želim pustiti za sabo? Čeprav se v našem raziskovanju prstnega odtisa med mejo resnični odtis reducira, kljub vsemu še vedno ostane celota, tokrat sestrsko drugačna. Večdimenzionalni prostor človeka v vsej enkratnosti življenjskih postaj do­jemamo kljub vsem novostim vedno skromnejše in velikokrat enodimenzio­nalno - po svoje. Ja in ne. Odvisno, kako gledamo na stvari. Z avtorji smo v vsem tem minimalizmu, prstnem odtisu, iska­li in se srečevali s čvrsto telesno poveza­nostjo, materijo, transformacijo prstne­ga odtisa, ki nas je pripravljal na idejno snovanje - rojstvo v konkretno stvarnost, tvoril nove forme z akrilno tehniko, nitjo, barvico, praskanjem …nad zemljo in pod nebom. Prstni odtis. Čas in jaz. Meta um. Ide­ja. Razmišljanje. Avtokomuniciranje. Re­akcija-akcija. Zvezdni prah išče svoje lastno mesto v vesolju, kar bi bil lahko logičen izbor. A s časom in zrelostjo tudi ta izgine, saj se in­dividuum razblini in umetnikov jaz po­stane neločljiv od kozmosa, ki ga obdaja. Ostane pa nekaj, kar je samo naše, naša sled med njimi, tudi naš prstni odtis. 16. srečanje zbirateljev gasilskih in drugih razstavnih predmetov Tokrat je 16. srečanje potekalo pod okriljem in v znamenju gostoljubja PGD Videm Dobrepolje, ki je obenem tudi osrednje društvo GZ Dobrepolje. Srečanje, ki je potekalo v prostorih gasilskega doma, je minilo v sproščenem vzdušju. in morda jih bodo naslednjič prinesli na tako ali podobno srečanje. Da so se vsi gostje lepo počutili v Do­brepolju, so poskrbeli mladi gasilci z Vid­ma in ťkuharŤ Slavko Hrovat, ki je skuhal malico. Hvala vsem obiskovalcem za iz­kazano zanimanje, zbirateljem za pred­stavljeno gradivo in zgodovino, članom društva pa za vso pomoč pri organizaciji dogodka. Prav tako tudi zahvala županu občine Dobrepolje, ki je sprejel pokrovi­teljstvo nad projektom in priskrbel sred­stva za malico. Gasilci smo ponovno dokazali, da nam premagovanje meja ni tuje, da ve-Uroš Gačnik je zamenjalo lastnika. Srečanja so se stno skrbimo za svojo dediščino in spo­ udeležili tudi zbiratelji iz sosednje Hrva-štujemo zgodovino. 19. 11. 2016 so se že v zgodnjih jutranjih ške in Madžarske ter obiskovalci od blizu Na ponovno snidenje! Ś urah začele priprave. Postavljene so bile in daleč. Srečanje je obiskalo več kot 30 usmerjevalne table, uredile so se mize, zbirateljev, približno 20 domačinov in 20 ogrel se je prostor, začelo se je kuhanje obiskovalcev, ki so z zanimanjem zrli v malice, jutranje kave itd. Tako je prve pri-razstavljene predmete. Janez Liponik in Miklavževanje v šleke s ptujskega konca pozdravil domači Mirko Fekonja sta poskrbela, da se je iz­predsednik Ivo Krivec, ki je vsem zaželel delal spominski našitek, in sta bila tudi Zavodu Prizma dobrega počutja tako v Dobrepolju kot v idejna očeta tega projekta. njihovem gasilskem domu. Spoznali smo, da je zbiranje takih in Med zbiratelji, ki so večinoma že stari podobnih stvari tudi zbiranje spominov. V ponedeljek, 5. decembra 2016, prijatelji, je bilo mogoče zaznati veselje Med ogledi se je dalo videti marsikaj za-nas je v Zavodu Prizma Ponikve ob snidenju. Hitelo se je s pregledova-nimivega, kar obiskovalce ni pustilo rav-obiskal sv. Miklavž. Stanovalci za­ njem materiala, ki so ga zbiratelji pri-nodušnih. Nekateri so nato po prihodu voda so se ob 10. uri zbrali v dvora­ nesli s seboj za prodajo, še raje pa za na svoje domove na podstrešjih pregle-ni, kjer je bila najprej sveta maša, ki menjavo. Veliko razstavnih predmetov dali svoje ťzakladeŤ, jih očistili prahu … jo je daroval kaplan g. Marinko Bi­landžić. Po sveti maši je stanovalce obiskal sv. Miklavž s svojim sprem­stvom – dvema angeloma, parkljem ter sodelavkami Karitas in Rdečega križa z Vidma -Dobrepolja. Vsak stanovalec je prejel iz rok sv. Mi­klavža darilo. Sv. Miklavž je nato ob spremstvu pomočnikov razdelil darila vsem drugim stanovalcem, ki so ostali v svojih sobah. Sv. Miklavž je stanovalcem pri­čaral nasmeh na obrazu, bili so ve­seli in hvaležni. Ś Poročilo dela Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge v tem letu Veseli december se bo kmalu poslovil in začelo se bo novo leto. Tudi ta mesec, kot vsi drugi v letu, je bil za nas članice DPŽ Dobrepolje-Struge zelo delaven. Marija Nučič, predsednica DPŽ Dobrepolje-Struge 7. 12. 2016 smo pripravile pogostitev ob predstavitvi priložnostne znamke ge. Ve­selke Pevec. Število udeležencev je bilo zadovoljivo. 14. 12. 2016 so imeli otroci iz vrtca Rin­garaja in tudi drugi pohod z lučkami. Ob tej priložnosti smo članice spekle in po­stregle na stojnici. Prostovoljne prispevke pa smo pustile vrtcu za njihov sklad. Nato smo 15. in 16. 12. 2016 izpeljale 4. državno razstavo in ocenjevanje popr­tnikov in 6. društveno razstavo poprtni­kov. Prinesenih je bilo 53 poprtnikov, ki jih je ocenila tričlanska strokovna komi­sija. Nato smo imele podelitev priznanj s kratkim kulturnim programom. Pode­litev je vodila ga. Irena Ule, predsedni­ca Zveze kmetic Slovenije. Program so popestrile njene pevke, skupina Klasek z Izlak. Pri podelitvi sta pomagala tudi g. župan Janez Pavlin in ga. podžupanja Nevenka Dolgan. Vse je lepo potekalo in je bilo tudi zelo zabavno. Po programu pa smo se vsi udeležili ogleda razstave in pogostitve. 17. 12. 2016, ob občinskem prazniku in prižigu luči, smo imele članice dru­štva enako zadolžitev kot že večkrat prej. Spekle in pogostile smo tudi te obisko­valce. Tako se s tem končuje naše delo za to leto. Vsem lep pozdrav. Ś Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge želi v božičnih dneh vsem občankam in občanom veliko notranjega miru, v letu, ki prihaja, pa naj se vam izpolnijo vse skrite želje. Naj vam zdravje služi, se zgodijo le lepe stvari, vam na polju dobro obrodi, prijateljstvo in ljubezen v vaših srcih naj večno živi! Srečno, mirno in zdravo 2017! Marija Nučič, predsednica DPŽ Dobrepolje-Struge Donatorji Društvu podeželskih žena Dobrepolje-Struge: Občina Dobrepolje Zveza kmetic Slovenije Zadružna zveza Slovenije z.o.o. Frko d.o.o. Vrtnarstvo Frbežar Pekarna Grosuplje Srečko Vidic s.p. Lidl Slovenija d.o.o. Kmetijska zadruga Velike Lašče z.o.o. Marija Nučič, Dopolnilna dejavnost na kmetiji Roman Bukovec s.p. ČZD Kmečki glas d.o.o. Picerija Adam, Ponikve Miklavž obiskal starostnike Marta Šuštar Miklavž je ob pomoči prostovoljcev Kari­tas, Rdečega križa in Društva upokojen­cev tudi letos obiskal bolnike in starejše od 80 let ter vse stanovalce v Domu sv. Terezije, v Zavodu Prizma in v bivalni enoti Predstruge. Povsod so bila srečanja z Miklavžem prisrčna, angelci so bili lepi in celo parkelj je ob prisotnosti Miklavža postal priden in delil darilca. Ś Blagoslov križa pri Lipi Med prvo in drugo svetovno vojno so v spomin pokojnemu Antonu Hrenu, po domače Žnedarjevemu, postavili križ. Do nesreče je prišlo, ko je z vozom prevažal zemljo, v ovinku pa se mu je zlomila lega in ga pokopala pod seboj. Umrl je na kraju nesreče. Dragica Pugelj Križ je bil postavljen na Šuštarjevi zemlji, skrb zanj so prevzeli Šuštarjevi in ga leta 1952 tudi obnovili. Pri prestavitvi ceste oz. poti smo morali prestaviti tudi križ. Ker je bil že v zelo slabem stanju, smo se odločili, da naredimo novega. Izdelavo križa in restavriranje ťbukcaŤ je prevzel Marjan Ferkulj. Božični kruh na Slovenskem Na ta veseli dan kulture, 3. decembra 2016, je bilo v galeriji Levstikovega doma v Velikih Laščah odprtje potujoče razstave Božični kruh na Slovenskem. Razstava na 5 panojih govori o pomenu božičnega kruha – poprtnika – kot nesnovni dediščini posebnega državnega pomena. Ob tej priložnosti je bil predstavljen tudi vodnik Božični kruh na Slovenskem, v katerem je med drugim predstavljenih vseh osem skupin nosilcev znanja priprave poprtnika. Beti in Nada Lunder Kot prostovoljki Zavoda Parnas sva spekli poprtnike, ki so bili na ogled na razstavi. Poprtnik iz Dobrepolja povezuje in spre­mlja razstavo. Na zemljevidu Slovenije pa so bili z miniaturnimi poprtniki predsta­vljeni kraji, kjer skupine nosilcev še ohra­njajo izročilo peke poprtnika oz. župne­ka. Teden gostovanja razstave v Velikih La-ščah je zaključil večerni pogovor s publici­stom Iljo Popitom, ki ga je vodil Jože Starič. Skozi pogovor nam je odkrival starodavna sporočila, ki jih ljudje ohranjamo tudi s še­gami ob pripravi božičnega kruha. Razstava je svojo pot nadaljevala na kratko gostovanje v Dolsko, kjer smo se Parnasove prostovoljke z Metko Starič udeležile tudi delavnice peke poprtnika, ki jo je pripravil Aktiv žena Plamen. Njihovi predsednici Dori Škafar gre zahvala za vso energijo, ki jo vlaga v ohranjanje izročila priprave poprtnika v Dolskem. Iz Dolskega se je razstava preselila v Slovenski etnografski muzej, kjer bo na ogled do 6. januarja 2017. Lepo vabljeni na ogled! Vodnik in potujoča razstava Poprtnik ali župnek bosta predstavljena tudi na čez mejo. Ob tej priložnosti bi se zahvali­pogovornem večeru o nesnovni dedišči-la Metki Starič za vsa njena prizadevanja ni Dobrepolja v knjižnici Dobrepolje v in uspešno izpeljane projekte pri ohra­sredo, 11. januarja 2017, ob 19h. Svojo njanju naše dediščine. dediščino bomo z razstavo ponesli tudi Lepe praznične dni vam želiva! Ś Pozdravljene, orgle! V nedeljo, 20. novembra, na praznik Kristusa Kralja, je bila v Ponikvah slovesna maša z blagoslovom prenovljenih oz. skoraj novih orgel, ki ga je podelil naš rojak, škof Anton Jamnik. Janez Gačnik Orgle, velikokrat jim pravimo kar kra­ljica glasbil, saj lahko s svojimi raznoli­kimi spreméni prikličejo najrazličnejše zvočne učinke, so pomemben del naše­ga slavljenja Boga. ťOrodjeŤ, kot izhaja iz grškega ....... (organon), brez ka­terega si težko predstavljamo slavospev velikonočne vigilije in drugih slovesnih trenutkov v bogoslužju, predstavlja žlah­tno dopolnitev in oporo glasovom, vča­sih pa tudi potuho. 20. novembra smo v Ponikvah dobili prenovljen, pravzaprav nov pripomoček, s katerim bomo lahko še lepše hvalili Boga. V cerkvi sv. Florjana so orgle oz. po­zitiv od leta 1988, ko jih je blagoslovil škof Lenič. Te je izdelal Hubertus von Kerssenbrock na podlagi Mandlinovih orgel iz Karteljevega, za katere pa se je med ogledom izkazalo, da so bile že same narejene na osnovi starejših orgel iz predvidoma 18. stoletja. Prospektu so bili odvzeti pedali in s tem tudi subbas, novi igralnik pa je imel baročni podpr­stnik (manual) s skrajšano oktavo, kar pomeni, da v spodnji oktavi ni bilo mo­goče igrati tonov cis, dis, fis in gis. Na novo so bile izdelane piščali obeh lesenih registrov ter pročelne piščali, vsa mehanika, druge kovinske piščali pa so prevzete še iz orgel, ki jih je predelal Mandlin. Novo orgelsko omaro je izdelal mizar Tone Ivanc iz Predstrug, prepleskal Franc Godec s Ceste, okraske pa naredil Ivan Pavlinc. Orgle so dolgo in lepo služile svojemu namenu, vendar so nekateri deli dotraja­li, potrebne so bile prenove in uglasitve. Zaradi pomanjkanja basovskega temelja za spremljanje zbora ob rednem bogo­služju ter predvsem zaradi skrajšane ok­tave, ki je zelo otežila igranje v tonalite­tah z več predznaki, smo leta 2014 začeli iskati rešitve za dograditev orgel s pedali, registrom subbas ter dopolnitvijo manj­kajočih tonov pri obstoječih registrih. Gospod župnik je na ogled in pogovor o obstoječem stanju povabil g. Braneta Koširja, priznanega orglarja, ki je deloval v Škofijski orglarski delavnici Maribor, v naši župniji pa je že izdelal nove orgle v podružnični cerkvi na Mali Ilovi Gori. G. Košir je predlagal idejno zasnovo, na podlagi katere so se začele priprave na prenovo. Ohranil se je tlorisni gabarit orgel, zaradi spremenjene mehanike in basovskih piščali pa je bil stari zgornji del omare skupaj z obstoječo zasnovo pročelja malo dvignjen. Poleg zgornjega dela omare z manjšimi spremembami so bili v novih orglah uporabljeni okraski, klinasti meh in 270 piščali. Na novo so bili izdelani manualna sapnica, pedalna sapnica, igralnik in obe klaviaturi, nasta­vljiva klop, obešena tonska mehanika, registrska mehanika, pedalni in izrav­nalni meh, številne od 120 dodanih pi-ščali in v veliki meri tudi orgelska omara. Postavitev piščali na manualni sapnici je prilagojena pročelju orgel. Pedalne piščali so dobile mesto ob straneh orgel­ske omare, s skrbnim načrtovanjem pa se je na novi sapnici našel prostor še za nov register ťgamsov rogŤ. Skupno je da­nes v novih orglah 390 različnih piščali. Največja piščal je dolga 2,6 m, najmanjša samo nekaj milimetrov, med izdelavo pa je mojster obstoječe piščali dodelal tako, da imajo sedaj višje izreze, ki prinesejo bolj zaokrožen zvok. Zaradi omejenega prostora ima gamsov rog v veliki oktavi piščali skupne s copulo. Nove orgle v cer­kvi sv. Florijana v Ponikvah imajo sedem pojočih spremenov in pedalno zvezo. Orgelsko omaro je restavrator Boštjan Roškar marmoriral in jo tako približal celostnemu videzu baročne cerkvice. Pevski zbor je na svojih rednih vajah že sredi leta začel usvajati nove skladbe za slovesnost blagoslova. Vrh so priča­kovanja dosegla, ko so letos v novembru orgle na koru začele dobivati svojo po­dobo, saj smo si več kot polovico leta, ko smo stare orgle razstavili in odpeljali h g. Koširju v Sodražico, pri mašah pomagali s sintetizatorjem. V delavnici so postopo­ma nastajale prenovljene orgle, ki jih je bilo treba zopet razstaviti, prepeljati in v cerkvi ponovno sestaviti ter uglasiti. Krstno je na orglah ob slovesnosti, ki jo je vodil škof Anton Jamnik, igral g. Tone Šinkovec, domači zbor pa je vodil g. župnik Franc Škulj. Navzoči so lahko na primerih poslušali zvoke različnih re­gistrov in njihovih kombinacij. Po sveti maši je sledila še zakuska, ki so jo pripra­vile ponikovske gospodinje. Njim in se­veda vsem drugim, ki so s svojim delom in darovi pripomogli k tej naši pridobitvi, naj Bog bogato poplača. Orgle, kot je v pridigi osvetlil g. škof, niso le glasbilo, temveč so tudi lepa pri­spodoba usklajenosti in dopolnjevanja, vredna posnemanja. Ljudje smo kot ra­znolike piščali v vsej svoji pestrosti; lahko piskamo vsak po svoje, drug čez druge­ga, lahko pa se uglasimo in dosežemo neverjetno harmonijo. Bog, daj, da bi se vsak dan tega spomnili in se znali med seboj vedno znova uglaševati. Ś Viri: Edo Škulj, Nove in obnovljene orgle, I. Hubertus von Kerssenbrock, Ljubljana 1990 Poročilo o delu: Nove orgle v cerkvi sv. Florijana v Ponikvah, Brane Košir, november 2016 Končuje se tudi leto 2016 – nove večnamenske športne dvorane pa ni na vidiku V teh dneh vsi hote ali nehote gledamo na prehojeno pot v iztekajočem se letu in delamo razne analize. Tudi v Zvezi športnih organizacij Dobrepolje smo se ozrli na preteklo leto in se odločili, da javno objavimo naše nestrinjanje z (ne) napredovanjem projekta izgradnje nove večnamenske športne dvorane. Jure Žnidaršič, ZŠO Dobrepolje Priznamo, da se počutimo precej nemoč­ne, saj od zagotovil, da bodo na Občini Dobrepolje zdaj pa res napeli vse sile, da bo projekt stekel, nimamo dobrepoljski športniki, razen očitno neutemeljenega upanja, nikakršnega razloga za zadovolj­stvo. Spomnimo – Občina Dobrepolje je leta 2010 izvedla nagradni natečaj za ce­lostno ureditev šolsko-športnega centra JVIZ OŠ Dobrepolje. V sklopu nagrajene­ga projekta je tudi nova športna dvora­na (model si lahko pogledate na http:// www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_ izvedeni&nat_id=44). Po izbiri projekta si niti v sanjah nismo predstavljali, da ob koncu leta 2016 ne bomo imeli za to športno dvorano izdelane nobene grad-bene dokumentacije in nobenih realnih načrtov, kje dobiti sredstva za izgradnjo. Že takoj po koncu razpisa je postalo jasno, da bo prva prioriteta centra gra­dnja vrtca, šele nato pride na vrsto več­namenska športna dvorana. Pretekla so štiri leta, ko smo le nemočno opazovali, kje je vrtec, saj bi za njim na vrsto prišla tudi gradnja športne dvorane. Spraševa­li smo, dobivali vedno enake odgovore, nato pa le poiskali oziroma ponudili drugo možnost. Cenejšo, dostopnejšo. Septembra 2014 smo pripravili okroglo mizo, s katero smo vse potencialne župa­ne (okrogla miza je bila v predvolilnem času) poskušali seznaniti z rezervnim načrtom (montažna dvorana), ki pa bi bil lahko za določen čas sprejemljiva reši­tev. S strani vseh sodelujočih kandidatov za župana smo dobili pozitivne signale. Tudi s strani aktualnega župana, ki je za­gotavljal, da bo montažni športni objekt stal v največ dveh letih! Le nekaj dobre volje po volitvah naj bi bilo potrebne in naši osnovnošolci in drugi športniki bi imeli nov večnamenski športni objekt. Po dveh letih ugotavljamo, da smo dobro voljo pokazali le športniki in številni dru­gi občani, ki zelo potrpežljivo čakamo na kakšen konkreten premik. Po volitvah so se na občini predlagani dostopnejši varianti zlahka odpovedali in obenem zatrjevali, da bomo gradili na­tečajno, približno trikrat dražjo varianto. Da bodo tako boljši pogoji, da imajo vse okoliške občine podobne objekte, da je zdaj pa res skrajni čas, da vse moči usme­rimo v pripravo dokumentacije, da ima še vedno sicer prednost gradnja vrtca, ampak bomo delali vzporedno na obeh projektih. Čez eno leto smo se najavili na občini z namenom povprašati, zakaj se kljub zagotovilom le nič ne premakne. Septembra 2015. Preobrat : imamo po­tencialnega zasebnega investitorja, gra­dilo se bo v javno-zasebnem partnerstvu. Sestankovali bomo, sodelovali. In smo res - ťžeŤ 14 mesecev kasneje. Prvi se­stanek športne javnosti o natečajni obliki športne dvorane iz leta 2010. Datum: 26. 10. 2016. Tisti, ki so po šestih letih že pozabili, kako je videti ťnašaŤ dvorana, so lahko osvežili spomin. Izmenjali smo nekaj pogledov na narisano dvorano in se do­govorili za nov sestanek v enem mesecu. Smo nekaj dni pred božičem, dva meseca od takrat, drugega sestanka še ni bilo. Slišimo, da se končno končujejo usklajevanja glede načina izgradnje no­vega vrtca. Skrbi nas, da se je paradni projekt šolsko-športnega centra, ki ima veljavno gradbeno dovoljenje že nekaj let, ťvlekelŤ celih šest let. Ne upamo si pomisliti, koliko časa bo trajalo, da pri­demo do večnamenske športne dvorane, če bomo nadaljevali v tem tempu. Skrbi nas tudi, da se bo očitno Občina Dobre­polje zadolžila za gradnjo vrtca in nato še za izgradnjo centralne čistilne napra­ve v Bruhanji vasi. Bo potem ostalo še kaj sredstev za še kakšno naložbo, na primer v novo večnamensko športno dvorano? Prepričani smo, da je trenutna telo­vadnica z vidika velikosti, opremljenosti (en sam nedeljiv prostor) in čezmernega hrupa neprimerna za kakovosten pouk šolskega športa kot tudi popolnoma ne­primerna (neustrezni standardi) za tek­movalno oziroma delno celo rekreativno raven ukvarjanja s športom v popoldan­skem in večernem času. Vsako leto v ta­kih neustreznih pogojih ťizgubimoŤ novo generacijo šolarjev. Ne smemo pozabiti, da nove večnamenske športne dvorane ne potrebujemo zgolj za potrebe popol­danskih dejavnosti, ampak predvsem za osnovno osnovnošolsko izobraževanje. Pojavlja se slaba volja, ko na razpolago ni dovolj prostora, da bi v kraju popestrili ponudbo športnih dejavnosti za otroke in mladostnike. Naši otroci so prikrajšani za ponudbo, ki jo imajo v vseh sosednjih občinah. To še posebej velja za dekleta. Več ponudnikov športnih dejavnosti čaka, da ponudi tudi našim otrokom ukvarjanje s športom. Veliko naših otrok sanja o ukvarjanju s kakim športom, a bi se morali zdaj voziti v okoliške občine. In nekateri tudi se, a vsi nimajo te mo­žnosti. Naj samo spomnimo, da imajo vse so­sednje občine ustrezne športne dvorane, med njimi so tudi veliko manjše občine kot naša, ki so v zadnjih letih uspešno zgradile ta osnovni športni objekt : Ve­like Lašče, Bloke, Sodražica, Škofljica, Zagradec … Verjetno se ne zavedamo potenciala svojih otrok. Čeprav imajo za športno vadbo v primerjavi z drugimi vrstniki slabše pogoje, občasno dokažejo svoj potencial. Poglejmo samo, v kakšnih pogojih so trenirali fantje Futsal kluba Dobrepolje, ki so letos spomladi v kate­goriji U17 postali državni prvaki Repu­blike Slovenije. Naslova smo se veselili v ťdomačiŤ dvoraniŤ v Velikih Laščah. Imamo torej otroke, mlade in tudi sta­rejše, ki so sposobni tekmovati na visoki ravni, ki si želijo športa. Imamo tudi do­ber kader, dovolj energije za organizaci­jo, imamo starše, ki so pripravljeni vla­gati v športni razvoj otrok. Nimamo pa primernega prostora. Žal se mu v zadnjih letih nismo približali niti za ped. Omeniti je treba tudi, da šport in re­kreacija v zadnjem desetletju igrata iz­redno pomembno vlogo pri kakovosti življenja, in na žalost moramo precej našim odraslim, rekreacije željnim, po­nuditi rekreacijo v sobi upokojencev v Ja­kličevem domu, šolskih avlah, gasilskih domovih ... S tem zapisom želimo ozavestiti šte­vilne športnike, otroke, starše in druge zainteresirane, kako ťnapredujeŤ projekt izgradnje športne dvorane. Na ZŠO Do­brepolje prejmemo veliko vprašanj, kako kaže z objektom. Žal za zdaj ne moremo ponuditi optimističnega odgovora. Moramo reči, da si trenutno vodstvo ZŠO Dobrepolje izredno prizadeva za iz­gradnjo nove dvorane, in res želimo biti razumevajoči in sodelujoči. Mislim, da smo to večkrat pokazali in dokazali, am­pak glede na to, da se zadeva vleče že to­liko let, si želimo, da bi enako mero želje in volje pokazali tudi na občini. Morda pa je leto 2017 res tisto pravo … Ś Strelski turnir invalidov odlično uspel Novembra se je na strelišču Strelskega društva Bukovec odvijalo zdaj že tradicionalno tekmovanje v streljanju za invalide. Na svojem strelišču smo skupaj z občino in Zvezo paraplegikov Slovenije organizirali drugo kolo v streljanju za paraplegike in tetraplegike. Janez Kaplan Tekmovalo je 30 invalidov iz celotne Slovenije. V kategoriji SH1 so bili naj­boljši: 1. mesto Jožef Franc iz DP Prekmurja in Prlekije, 2. mesto Franc Pinter iz DP Po­dravja 3. mesto pa je dosegel Srečko Petkovšek iz DP Istre in Krasa. V kategoriji SH2 pa so bili najboljši: 1. mesto Venčeslav Bezjak, 2. mesto Slavko Du­naj, 3. mesto Franc Baum, vsi iz DP Prekmurja in Prlekije. Naša strelka Pevec Veselka pa je tako kot še vsako leto doslej zmagala v svoji kategoriji. Ś Tekmovanje v namiznem tenisu Ob praznovanju občinskega praznika je ŠD Kompolje v sodelovanju z Občino Dobrepolje in z OŠ Dobrepolje organiziralo tekmovanje v NAMIZNEM TENISU. Marjan Prijatelj, ŠD Kompolje V petek, 02. 12. 2016, je potekalo pokalno ekipno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 9 ekip. Tekmovanje se je začelo ob 17.00 in kon­čalo ob 23.15. Povprečno je vsak igralec odigral 12 tekem. Rezultati tekmovanja: 1. KGG Krka I (J. Kozinc, B. Vokal, R. Mali), 2. Velike Lašče (D. Erčulj, A. Smrekar, A. Zidar- Zupan), 3. KGG Krka II (B. Kuhelj, Z. Omahen), 4. KGG Krka III, 5.-6. Stična I, Stična III, 7.-9. Kompolje, Šmarje, Stična II. Osnovnošolci so imeli tekmovanje v soboto, 3. 12. 2016. Tekmovanja se je udeležilo 38 otrok. Rezultati tekmovanja: Deklice do 12 let: 1. mesto: Pika Vokal, Krka, 2. mesto: Manca Jamnik, Podgorica, 3. mesto: Julija Adamič, Kompolje. Dekleta do 16 let: 1. mesto: Lena Potrbin, Trbovlje, Lena Potrbin je igrala v kategoriji fantov do 16 let in zmagala. Dečki do 12 let: 1. mesto: Mark Grm, Zagorica, 2. mesto: Amadej Pozelnik, Velike Lašče, 3. mesto: Jan Strnad, Cesta. Dečki do 16 let: 1. mesto: Dominik Janc, Trbovlje, 2. mesto: Žiga Oblak, Vel. Lašče, 3. mesto: Peter Brodnik, Kompolje. Dvojice: 1. mesto: Dominik Janc, Lena Potrbin, Trbo­vlje, 2. mesto: Mark Grm, Jan Strnad, Zagorica, Cesta, 3. mesto: Peter Brodnik, Žiga Oblak, Kompolje, Velike Lašče. Tekmovanje članov in članic je bilo prav tako v soboto, 3. 12. 2016. Tekmovanja se je udeležilo 31 članov in članic. Rezultati tekmovanja: Članice: 1. mesto: Alenka Zidar Zupan, Vel. Lašče, 2. mesto: Bianka Mertelj, Stična, 3. mesto: Vesna Fink, Predstruge. Člani do 50 let: 1. mesto: Bojan Vokal, Krka, 2. mesto: Rok Semič, Vrhnika, 3. mesto: Bojan Kuhelj, Stična. Člani nad 50 let: 1. mesto: Aleš Smrekar, Velike Lašče, 2. mesto: Bojan Supanič, Ljubljana, 3. mesto: Marjan Prijatelj, Kompolje. Dvojice enotna: 1. mesto: Bojan Vokal, Bojan Kuhelj, Krka, 2. mesto: Aleš Smrekar, Damjan Erčulj, V. Lašče, Videm, 3. mesto: Rok Grasselli, Rok Semič, Vrhnika. Prvi trije tekmovalci v posameznih kategorijah so prejeli medalje in praktične nagrade. Za medalje in okrepčilo na turnirju je poskrbela Občina Dobrepolje, za praktične nagrade in pogostitev po koncu turnirja pa ŠD Kompolje s svojimi donatorji. Tekmovanje so omogočili: Občina Dobrepolje, Mizarstvo Nose Janez Nose, Kompolje, Adles, Kompolje, T&R Vidic, Bruhanja vas, MIX, Ponikve, RaPro, Kompolje, PRIBA okna, Kompolje, Frizerski salon Čopek, Videm, Pizzerija Adam, Ponikve, Strah Tomaž s. p., Zagorica in Trgojan, Videm, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Ś Veliko sreče, zdravja in miru. Topline in osebnega zadovoljstva. Veliko novega in vzpodbudnega, doseženega in osvojenega. Naj vse ovire postanejo premostljive, vse, kar je bilo predaleč, dosegljivo, vse, kar je bilo nemogoče, možno, vse, česar nismo imeli, pa četudi se ne uresniči, pa naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma. Vesel božič in lepe novoletne praznike želi ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE Veselka Pevec postala športnica invalidka leta V torek, 13. decembra, je bila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma slavnostna prireditev Športnik leta, ki je bila letos za nas še posebej zanimiva. Priznanje za najboljšo športnico invalidko je zaradi odličnega olimpijskega nastopa prejela Veselka Pevec. Društvo športnih novinarjev Slovenije podeljuje nagrade naj­boljšim športnikom že od leta 1968, ko je prvi športnik leta po­stal Miroslav Cerar. Čeprav je podelitev za najboljšo športnico invalidko v večjih slovenskih medijih (neupravičeno) malce v senci drugih kategorij, je naša občanka Veselka Pevec ponovno podoživela letošnje slavnostne trenutke, ko je na odru prejela priznanje. Za bralce Našega kraja je takole strnila vtise s podelitve: Zelo sem počaščena, da sem na podelitvi za športnico, špor­tnika leta 2016 dobila priznanje(kipec). Še posebej si štejem v čast, da sem to priznanje dobila enakopravno z drugimi našimi vrhunskimi športniki. Mislim, da se je zgodilo prvič,da so naši uspehi (uspehi špor­tnikov invalidov) oz. rezultati enakovredno nagrajeni. Več kot sama nagrada mi res pome­ ni to, da so nas končno začeli enako­vredno obravnavati. Nagrade sem resnično zelo vesela, saj je bilo vloženega veliko mojega tru­da v vse dosežke, zaradi katerih sem jo prejela. Sicer pa ob tej priložnosti ome­nimo še dobitnike drugih priznanj. Priznanje za športnika leta je četrtič zapored dobil Peter Prevc, športnica leta je Tina Trstenjak, najboljša špor­tna ekipa leta pa hokejska reprezen­tanca Slovenije. Ś Gal Adamič – eden izmed najperspektivnejših slovenskih mladih gimnastičarjev Najbrž večina bralcev ne pozna simpatičnega enajstletnika iz Ponikev, Gala Adamiča, ki se že nekaj let dejavno ukvarja z gimnastiko. Gal od prvega razreda naprej trenira v najboljšem slovenskem gimnastičnem klubu, ŠD Narodni dom Ljubljana, kjer so svoje sledi pustili tudi mnogi najboljši slovenski gimnastičarji. Bojan Novak Gal, najprej iskrene čestitke ob osvojenem 3. mestu na državnem pr­venstvu v akrobatiki (posamično) in 1. mestu v ekipni konkurenci. Koliko časa se že ukvarjaš z gimnastiko? Bolj resno treniram šesto leto. V Lju­bljani sem začel trenirati v prvem razre­du. Zakaj gimnastika? Večina fantov se vseeno bolj navdušuje nad žogo … Žal me je astma vedno ovirala pri športih, kjer je bilo treba veliko teči. Star­ši so me zato najprej vozili v Velike Lašče, kjer sem še kot predšolski otrok spozna­val osnove gimnastike. Pri šestih letih pa smo odšli na dan odprtih vrat v prostore ŠD Narodni dom in tam sem se zaljubil v gimnastiko. Kako pogosto pa potekajo treningi? Gimnastika zahteva zelo veliko trenin­ga, kajne? Ja, zelo. Zdaj vadim vsak dan, torej petkrat tedensko po dve uri in pol. Na začetku smo trenirali v večjih skupinah trikrat na teden, po uro in pol. Nato se je to povečalo na štirikrat tedensko, zdaj pa že na vsak dan. Imam to srečo, da me na treninge v Ljubljano vsak dan vozi dedi, saj sicer ne bi mogel trenirati. Treninge imamo ob pol treh oziroma ob pol še­stih, odvisno od dneva. Zdaj treniramo v novih prostorih gimnastičnega centra ŠD Narodni dom. Nam lahko opišeš, kako potekajo ti treningi? Treniramo v manjših skupinah, nare­jenih po starosti. V moji skupini nas je trenutno šest. Najprej imamo ogrevanje in raztezne vaje, sledijo vaje za moč. Nato vadimo po orodjih ali na prožni ponjavi. Po novem letu bo v ospredju trening na veliki prožni ponjavi. Z leti so vaje vse težje. Letos smo bili prosti samo julija, s prvim avgustom smo pa že začeli trenin­ge. Treniramo pa tudi med počitnicami. Katera orodja imaš najraje? Najbolj mi leži akrobatika, ker imam dober odriv. Tudi največje uspehe sem dosegel v akrobatiki. Sicer pa mi je bila najprej najbolj všeč bradlja, nato tudi krogi. To se malo spreminja, tudi zaradi uspehov na posameznih tekmovanjih. Kateri pa so tvoji največji uspehi do­slej? Največji posamični uspeh je bilo tre­tje mesto na državnem prvenstvu v akro­batiki (konec novembra). Na prvih treh mestih smo bili trije iz našega društva, med nami pa so bile zelo majhne razlike. Predlani sem bil sedmi na državnem pr­venstvu v obveznih vajah. 11. decembra sem na državnem prvenstvu v mnogo­boju osvojil 12. mesto posamično in 1. mesto z ekipo. S posamičnim nastopom nisem bil preveč zadovoljen, ekipno pa smo upravičili vlogo favorita. Tudi sicer pa imam več uspehov v ekipnih nasto­pih, kjer smo s sotekmovalci dobili že veliko medalj. Zdi se, da ste zelo dobra skupina na treningih. Ti to pomaga, da bolje na­preduješ? Da, res smo zelo izenačeni. Smo pa tudi veliki prijatelji. Sem pa vedno vesel, ko premagam katerega od prijateljev. Drug drugemu smo motivacija in naj­večji tekmeci. Ko pridemo na trening, se rokujemo med seboj in tudi s trenerjem. Treningi so precej naporni, ampak trener zna poskrbeti tudi za sprostitev. Trenerja (Igor Ivanuš) kličemo ťtovarišŤ in vedno se poskušamo potruditi po najboljših mo­čeh. Zraven nas sicer trenirajo tudi druge skupine, vključno z najboljšimi člani in članicami. Pred leti, ko sem začel trenirati, sem včasih treniral čisto zraven Mitje Petkovška. Zdaj imamo na treningih tudi psihologinjo, ki nam pomaga, da smo tudi na tekmah uspešnejši. Kaj pa tekme? Je težko prenesti vajo s treninga na tek­mo? Spomnim se, da sem svojo prvo medaljo dobil že na prvi tekmi. Pravijo, da sem tip športnika, ki najboljše vaje pokaže na tekmah. Pred tekmami nimam posebne treme. Vedno si predstavljam, da me gleda trener, in se zato potrudim po naj­boljših močeh. Sicer pa se na dan tekme dobimo uro in pol pred začetkom tekme. Najprej se ogrejemo, potem naredimo še tekmovalno ogrevanje na orodjih. Pred vsako vajo je na orodju še možnost triminutnega ogrevanja, nato pa je treba pokazati kar najboljšo izvedbo. Po nastopu imamo vedno malico, potem pa počakamo še na razglasitev rezultatov. vanja. Prilagodimo si tudi dopust in ga planiramo takrat, ko ni treningov. Drugi del pa sta spodbuda in podpora, predvsem Kakšni so tvoji načrti za naprej? Imaš kakšne posebne takrat, ko kaj ne gre po načrtih. Sicer pa je Gal tudi vzornik cilje? Vzornika morda? drugima dvema otrokoma, ki sta se tudi zaradi njegovega zgle­Želim še naprej napredovati in nekoč priti na olimpijske igre. da začela ukvarjati s športom. Vesela sva, da je tako in da so si Moj vzornik trenutno je Alen Dimic. vzore našli v športu, ne pa kakih nezdravih načinih preživljanja prostega časa (ob računalnikih in telefonih). Si imel kdaj gimnastike ťpoln kuferŤ? Si kdaj hotel nehati Da, to je res pohvalno za ta čas. Vsem želim še veliko špor­ trenirati? tnih uspehov. Najlepša hvala za pogovor. Ja, tudi o tem sem že razmišljal. Enkrat sem po treningu re­kel, da ne bom več treniral. Takrat sem se pogovoril s starši in vseeno šel na trening. Takrat sem potem naredil najboljši tre­ning. Največkrat se kriza pojavi, ko me nadere tovariš ali ko mi nekaj ne uspe. Ampak imam gimnastiko tako rad, da ne bom kmalu odnehal. Verjetno so najbolj zoprn del treniranja poškodbe. Si bil že kdaj poškodovan? Niti ne. Enkrat sem si malo nategnil vezi v zapestju, sicer pa nič hudega. Še najbolj moteči so žulji, ki se vsake toliko odtr­gajo. Tisto je boleče. Sicer je pa pri nas tako, da treniramo tudi poškodovani, le trening se potem prilagodi in treniramo tisto, kar lahko. Za konec še vprašanje o šoli. Kako ti uspe usklajevati šol­ske in športne obveznosti? Za zdaj ni kakšnih težav. V šoli imam B-status, kar mi po­maga, da si lahko malo prilagodim obveznosti. Kadar imam trening ob pol treh, naredim domačo nalogo potem, ko pridem domov. Če pa imam trening ob pol šestih, domačo nalogo na­redim takoj, ko pridem iz šole, nato pa grem na trening. Več učenja pa je za konec tedna, ko je ponavadi tudi več časa. V šoli me večkrat porabijo tudi za kakšno demonstracijo pri pouku športa, tudi pri starejših učencih in učenkah. Hvala, Gal. Dovoli, da čisto za konec še tvoji starši povedo, kako tvoji treningi vplivajo na družino in koliko odrekanja je tudi z njune strani. Najina vloga je predvsem organizacijska in psihična. Skupaj z Galovim dedom skrbimo za prevoze na treninge in tekmo- Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) ZAHVALA 27. novembra nas je zapustila naša mama, stara mama in teta NEŽA ŠKODA (1929-2016) iz Podgore. Hvala vam, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in ji v času njenega življenja kaj lepega naredili. Hvala sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo kropili, zanjo molili, izrazili sožalje, jo pospremili na njeni poslednji poti, podarili cvetje, sveče ter darovali za cerkev in svete maše ter nam v težkih trenutkih sočutno stali ob strani. Hvala za pomoč pri postrežbi v vežici, hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, moškemu zboru za lepo odpete pesmi, cvetličarni Lilija za organizacijo celotne pogrebne slovesnosti. Posebna zahvala Pavlini Novak za vodenje vseh molitev. Posebna zahvala osebju doma LOŠKI POTOK za skrb in prijaznost v času bivanja pri njih. Iskrena hvala tistim, ki se je spominjate v molitvi, postojite ob njenem grobu in obudite lepe spomine nanjo. Njeni domači 01/32 04 707 .'. . NOVA VOZILA (Škoda) RABLJENA VOZILA ZAVAROVANJA SERVIS   '   www.panjan.si s.0/02!6),/.)..#%.)4%6.6/:),.:!.63%. 3,/6%.3+%.:!6!2/6!,.)#% s.."2%:0,!o./..!$/-%34./.6/:),/ .s.65,+!.):%2346/ s.0/02!6),/.6/:),..!.2!6.!,.).-):) s..3%26)3.6/:), s..02)02!6!.6/:),!..!.4%(.)o.).02%',%$ s..0/,.*%.*%.)..0/02!6),/.. +,)-!43+)(..!02!6 s..):05ń.).3)34%-) s..!64/$)!'./34)+! s..!64/6,%+! s..0/-/o..!.#%34) 0/'/$"%.).3%26)3.:!.:!6!2/6!,.)#/ /B.IZTEKAJOUEM.SE.LETU.VAM..ôELIMO.VESEL.BOôIU. TER.SREUNO.IN.USPEŸNO.NOVO.LETO. }lyql{uveuhqivsqlevruve}el}yvwpˇˇˇ ..˜l...˜....eA e....e.ˆ.ˆ......e..ˆ. hrjpqzrlejlulehe uv}vnyhkuqlˇ wˆ.ˆ.eo.ˆ.e.­.­ąen...ˆWe!¤ąe!L!!e{˜....ąenztŽeaL!1LYŚeŚŚ¨ z......ˆŽ L. i.˜Oˆ..ˆe..ˆ... L. m..ˆ......ˆe..ˆ...e..e...ˆ... L. wˆ.....ˆe..ˆ... L. p..ˆ....e..........ˆ..e.ˆ.....e..ˆ... L. r...ˆ..e..ˆ... L. {˜Oe.....ˆeÂ..eˆ..ąe.e.ˆ.....A L. v..ˆ.... L. r..ˆ...e..ˆ...e..e.ˆ......ˆ L. p..ˆ....e....ˆ.ˆ..e..ˆ...e.e......eÂ.˜....e.ˆ.....A L. t....W.e..ˆ..e...ˆ.ˆ.ˆ.. L. v....ˆe..ˆ......ˆe.......ˆ L. p..ˆ..ˆ.....ec¤e˜.e..e... Delovni čas: JANEZ POZNIČs.p. od pon. do pet. od 9h do 19h Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Sobota in nedelja zaprto! Hvala za obisk – se priporočamo! e}htpe%le !Yesl{ wypihevruhe.­e.­e.­ą yhz{h}upezhsvue e r.....ˆeŚ¨ąe!L!ce}..ˆ3k...ˆ....ˆ puewyvp}vkuqhŽ {ˆ.ˆ...Žea!1Y!a3YY3Laąe q....O....e˜....eLąe!L!Ye}ˆ...ˆes.O:ˆ ....Žea!1Y!a3YY3L!e kˆ.....e:..Že i......e.ˆ....ąe..Žea¤!1¤¤Š3LL¤ ..e...­e..e.ˆ.e..e¨­e..e!§­e˜.ˆą w...We.ˆ....ąe..Žea¤!1¤ac3§¨a ..e.......e..e.......˜ .....Í...­.ˆ.i...­.....3....­.. Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje http://www.avtolicarstvo-brundula.si info@avtolicarstvo-brundula.si Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h