Poštnina plačana v gotovini r,mi!i CENA IZVODA 20 DIN mi Leto XIV. — Štev. 45 V Ljubljani, 9. novembra 1958 izdaja Tiskovni svet .Polet« — Ureji, uredniški odbor — Odgovorni urednik jj | Prešern Igor — Rokopisov ne vračamo — j; | Tisk Tiskarne .Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In uprava v Ljub-janl, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) - Poštni predal 377' — Čekovni račun uprave 600-701/3-84 — Telefoni: uredni- štvo; 21-281 (ob nedeljah tudi 20-552 m ’1.231) - uprava: 21-281 - Letna naročnina 800 din. polletna 40C din Jugoslovanski kongres telesne kulture W®W Tov. Rankovič med svojim govorom na kongresu Osnova vse naše telesne kulture mora sloneti na šolski telesni vzgoji — V občinah naj rešujejo glavne materialne in kadrovske probleme — Komune so sposobne Prevzeti nase skrb za vzdrževanje objektov — Ves šport mora biti amaterski BEOGRAD, 'AD S NOV V četrtek dopoldne se je prostrana dvorana Doma sindikatov, ki sprejme nire /a hitreiši in boljši napredek vse naše telesne kulture. . , ... , , , , • Že pred 9 uro st je zgrinjalo okoli velike stavbe Doma sindikatov na stotine delegatov, ki so zastopali 48 različnih organizacij, zlasti seveda telesnovzgojne, pa Uuit sorodne m pohhcne organizacije. Kmalu po napovedani uri je stopil na oder podpredsednik Zveze »Part,zan« jugos.av .e tov Zoran Polič in otvoril kongres. Po dvorani je zagrmelo navdušeno ploskanje, ko je tov Pobe tov. z-oran .. . .. . n!.ed sed n i ka Izvršnega sveta ILRJ Aleksandra Rankovica m Rodoljub a 8,6«. Jev«"« Ve«,,™,-, i,.«. IS FLRJ I', in Crvenkovskega, generala Ljuba Vučkoviča in Otmarja kreaeica predsedmka MLO Beograd Joj-kiča ter številne predstavnike SZDL, ZKJ, sindikatov, mladine m ostalih organizacij. Preden so bile urejene formalno- Ni se še poleglo navdušenje, ki sti i- • rt o ^lt>lrwnfWA nred- Jc nastopilo ob citanju pisma pred-b okoli izvolitve delovnega pred Jgednika lRepublike tov. Tita, že je po dvorani znova zagrmelo ploskanje, pomešano z vzkliki Titu to Partiji. Na govorniški oder je stopil tov. Aleksander Rankovič, ki je v svojem pozdravnem govoru med drugim dejal tole: s»dstva in komisij, je tov. Polič točita-l ob burnem aplavzu pismo Ptodsedni.ka Republike tov. Tita, ki le prevzel pokroviteljstvo nad konusom. Pismo tov. Tita objavljamo v celoti na drugem mestu. Vso pozornost moramo posvetiti množičnosti in šolam! »Tovariši in tovarišice! Zelo me Um mnogo uspeha pri vašem delu na tose/i, da prisostvujem temu po- tem velikem zboru.« mbnemu kongresu za telesno kul- V nadaljevanju svojega govora \e ^o, cfa vas pozdravim v imenu iz- potem tov. Rankovič poudaril, da je Vfsnega sveta FLRJ in da vam zaže- bilo že dolgo čutiti potrebo po skii- canju takšnega kongresa, na katerem bi vsi družbeni čimtelji in vse zainteresirane organizacije razpravljale o telesni kulturi. Zato je treba pozdraviti koristno pobudo ljudske mladine, kajti telesna kultura ni samo stvar telesnovzgojnih organizacij, marveč vse družbe, zlasti pa organov oblasti, šol, množičnih organizacij, JLA itd. Doslej smo dosegli lepe uspehe, tako v šolah, množičnih organizacijah in v JLA. Vendar pa je Jugoslavija še vedno ena izmed tistih dežel, kjer se z načrtno telesno vzgojo ukvarja še zelo majhen odstotek ljudi. Tov. Rankovič je nato naglasil, da bo potrebno tudi v bodočnosti orientirati vse sile na množičnost. Prav posebno pozornost pa bomo morali posvetiti našim šolam, kjer bi lahko v telesno vzgojo zajeli nad 2 in pol milijona otrok in mladine. Seveda pa_ Kongresu so prisostvovali tudi vodilni predstavniki naše ljuoske obln-sti. med njimi tovariši Rankovič, Cola kovic. Vesclinov, Popi voda, Cr-venkovski, Tripaio itd. ne smemo zanemarili tudi odraslih — delavcev, kmetov, m nameščencev, ki so zaposleni v industriji, ustanovah in v kmetijstvu. »Za uspeh te orientacije«, je nadaljeval tovariš Rankovič, »bo potrebno, da naše politične in množične organizacije, predvsem pa zveza komunistov, SZDL, sindikati in LM kot idejnopolitične sile v našem socialističnem razvoju zagotove telesni kulturi ustrezno mesto.« V svojem govoru je potem tovariš Rankovič poudaril, da mora biti te- lesno-vzgcjno gibanje enotno s svojih idejnih osnovah, hkrati pa je treba prožno upoštevati specifične pogoje posameznih krajev, tako da bomo iahko v nekaj prihodnjih letih zajeli v načrtno teiesnovzgojno delo nove stotisoče ljudi. Za dosego teh ciljev pa se morajo člani političnih organizacij, ki delajo v športu, še odločneje borit: za izvajanje smernic, ki jih bo nakazal kongres, tako da bodo ob povečani materialni podpori družbe zajamčeni vsi pogoij za hitro odstranitev dosedanjih slabosti, ki so zavirali razmah telesne kulture. PISMO PIEBSEPIIII lllfl »Dragi tovariši in tovarišice! Ne morem se odzvati povabilu, da bi se udeležil vašega kongresa. Zato Va$ ob tej priložnosti pozdravljam, *elei pa bi vam povedati nekaj besed 0 vprašanjih, ki boste o njih raz- pravijali. Zelo pozitivno je, da je kongres za telesno kulturo sklicalo toliko poli-tic‘hih in drugih družbenih organizacij* organov državne oblasti in usta-n°v. Ker je telesna kultura dejavnost družbenega značaja, bi se morala z Njenim razvojem ukvarjati družbena skupnost, za njen napredek pa bi Se uiorali zanimati vsi, ne pa samo °rSani upravljanja in družbene or-Sanizacije za telesno kulturo. večkrat se mpoudaril veliki po-lnen telesne kulture za zdravje in dvig delovne sposobnosti naših ljudi, 2a Pravilen telesni razvoj in vserusko vzgojo mladine, kakor tudi *a odmor in zabavo naših državlja-n°v. Tokrat bi hotel povedati, da je p0*hen telesne kulture še večji, ker Se Maša mesta vse bolj razvijajo, ra-!teio nova industrijska središča, na-Cin življenja in dela naših ljudi pa ®ta se precej spremenila. Telesna Ultura je danes ena izmed osnovnih . ^kdanjih potreb naših državljanov n* lahko bi rekli, del njihovega standarda. sl*^a družbena skupnost je že do-dajala precejšnja gmotna sred-Vo-a za razvoj telesne kulture. V po-in0m obdobju smo dosegli po-. euibne uspehe tudi v tej družbeni javnosti. Toda sodim, da bi bili ti tapel*i lahko še večji, če bi bilo več ^umevanja, če bi hitreje odpravek * Suhosti in preživela nazaduja-s a p°jRiovanja, ki nanje naletimo V2daj* 5rea§a telesna kultura je usmerjena _ e*ll° v atraktivni šport. Temu je pta^!ena tudi politika izgradnje na-razdelitev gmotnih sredstev. dašth6111 Pa P°zat>1jamo, da lahko v ku^ p°Sojih samo množična telesna *n mn<>žični šport kot njen teres del zadovoljita različne »n-loge G državljanov in izpolnita na-hagj' ^ J**1 ima telesna kultura v ^hoLupnosti*Zato nu^no*da v oddvojimo večji del sred- stev, ki bodo namenjena v te namene, za tiste dejavnosti, ki bodo zajele kar največ naših državljanov v različnih panogah telesne vadbe. Ljudski odbori, še posebej pa podjetja, naj pazijo na to, ko bodo dajala sredstva za telesno kulturo. Tudi v prihodnosti moramo graditi manjše in cenejše naprave, dostopne vsem državljanom, v bližini šol in tovarn, v delavskih naseljih, stanovanjskih blokih, na izletniških točkah in letoviščih ter v krajih, kjer delovni ljudje preživljajo svoj prosti čas. Posebej bi hotel poudariti pomen telesne vzgoje v šolah, ker je tam največ otrok in mladine, kateri je telesna vzgoja najbolj potrebna in kjer je hkrati moč doseči največje vzgojne uspehe. Sole morajo postati osnovni činitelj v telesnovzgojnem delu z mladino. Morajo biti mesto, kjer se formira pravilno gledanje na telesno kulturo s trajnimi navadami. Zato morajo ljudski in šolski odbori, prosvetni odbori in organizacije za telesno kulturo posvetiti večjo pozornost telesni kulturi v šolah, da bi si zagotovili kar najbolj ugodne gmotne pogoje in potrebne kadre za uspešen in sodoben pouk telesne kulture v naših šolah. Hkrati pa je treba zagrizeno odpravljati negativne pojave in težnje, na katere še vedno naletimo, posebno v nekaterih športnih organizacijah. Kadri, ki delajo v družbenih organizacijah za telesno kulturo, ki imajo tudi veliko vzgojno vlogo, morajo spoznati, da je njihovo deio za našo družbo zelo pomembno in da imajo zato tudi veliko družbeno odgovornost. Po drugi strani pa zaslužijo strokovni in drugi delavci, ki prostovoljno delajo v družbenih organizacijah za telesno kulturo, ki izpolnjujejo svoje vzgojne naloge, še večje družbeno priznanje. Prepričan sem, da bo kongres z ozirom na družbene sile, ki stoje za njim, dal pomemben doprinos k pravilnejšemu in močnejšemu razvoju telesne kulture v naši državi. Dovolite, da vas še enkrat pozdravim in vam zaželim mnogo uspeha pri vašem delu.« Borimo $e odločno preti vsoi zaslarin® nazore® in pojave® v «•«. -1- »««.=. - “ plenarnem zasedanju zaključeval svoje delo, se je k diskusiji prijavil tudi podpredsednik IS FLRJ, tov. Rodoljub Co-lakovič. V svojih izvanjih je naglasil, da bo kongres telesne kulture močno vzpodbudil vse tiste sile, ki so odgovorne za ustvarjanje široke, množične ljudske telesne vzgoje. Seveda pa bo to daljši proces, ki ne bo zaključen kar čez noč. Go-voreč o raznih slabostih, je tov. Coiakovič poudaril, da je ena glavnih ovir, ki nam ne dovoljuje, da bi napredovali z večjimi in hitrejšimi koraki, predvsem zastarelost nazorov in pojavov. Mnogi ljudje danes še ne razumejo in ne znajo pravilno ceniti pomena telesne kulture za ljudstvo. To je naša osnovna slabost in največja ovira. To je opaziti celo pri inteligenci in v šolah, kjer za šolsko telesno vzgojo odgovorni činitelji prav malo skrbijo. Pri šolah bo treba rešiti zlesti dva ključna problema: pomanjkanje materialne osnove in pomanjkanje kadrov. Danes bi v šolah potrebovali kakšnih 4000 učiteljev telesne vzgoje. Seveda pa teh ljudi ne bomo vzgojili v nekaj tednih aii mesecih, za to bo treba počakati in istočasno resno delati vsaj nekaj let. Zato bomo morali v najkrajši dobi specializirati dovolj učiteljišnikov, da bomo vsaj za silo rešili največje težave. V šolskih odborih bomo morali ustvariti takšne organe, ki bodo ob pomoči vseh ostalih tiniteljev štete probleme. V nadaljevanju . svbjih. izvajanj se je tov. Coiakovič dotaknil tudi množičnosti in kvalitete v športu. O tem j e med drugim dejal tole: »Tovariši! Menim, da vrhunski in množični šport nista dva pojma, ki se izključujeta, ampak sta povsem organsko povezana. Vrhunski šport mora zrasti iz množičnega. Sicer pa šport ni ustvarjen zaradi posameznikov, da bi zablesteli kot zvezda in hitro ugasnili, ampak za množični, kvalitetni vrhunski šport. Moramo pa odpraviti tiste nezdrave pojave, ki so sedaj pogosti pri velikih in pri malih. Ne smemo dopustiti, da se bo šport spremenil v trgovino, v umazanijo. Ne smemo delati iz vrhunskih' športnikov nekakšne polbogove! Vrhunski zavoljo naporov, ki jih vlagajo. Pogovarjal sem se z Mihaličem, on zasluži vse spoštovanje kot veliki maratonec. Mislim pa, da ni važno in da ne smemo izgubljati časa s problemi, kdo igra v tem klubu ali v onem. Predvsem pa moramo izkoreniniti nezdrave pojave, in celo kriminalne pojave v našem športu'« Ob koncu svojega govora je tov. Coiakovič poudaril, da je družba doslej za telesno kulturo dajala velika sredstva in jih bo dajala v bodoče še več, vendar je treba ta sredstva koristno in pravilno porazdeliti, predvsem tako, da bomo lahko ustvarili možnosti za razmah množične telesne kulture. Govor tov. Colakcviea so zbrani delegati večkrat prekinjali z navdušenim ploskanjem. Uvodni referat tov. Komarja pa v Po govoru tov. Ran kovica je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, nato še tri komisije, kajti kongres je četrtek popoldne irt petek delal v Veli komisijah. Nato so sprejeli poslovnike za delo, dnevni red dela ter izbrali komisije za izdelavo zaključkov, zatem pa je tov. V' Ivkovič prebral uvodni referat »Naloge in pota razvoja telesne kultu- re v Jugoslaviji: tov. Slavka Komarja, ki se ni mogel udeležiti kongresa zaradi smrtnega slučaja v svoji družini. V uvodu .svojega referata je tov« Komar med drugim poudaril, da je bil kongres sklican zato, da bi odgovori l na številne probleme, ki so se pojavili v našem telesnovzgojr (Nadaljevanje na 2. strani) K' I 1| - «m i it - • vi I 'M I r* | V sredo zvečer so iz Ljubljane odpotovali številni delegati fizkulturnih organizacij na Kongres —MUSU1 i« £•%*?> ■ mrnmmm BlfiGOVn/CfL /i #38, LJUBLJANA Velike Ubira ra žičnega blaga in konfekcije - Ogled neobvezen - Cene nfzfce Delo v treh komisijah V četrtek popoldne so se delegati zbrali v treh 'komisijah, ki so zasedale še v petek dopoldne im popoldne. V prvi komis-iji sta bila na sporedu dva referata: tov. Branko Porhč je referiral o temi »Vsebina in organizacija telesne kulture v Jugoslaviji«, tov. .Vlado Ivkovič pa o temi »Strokovni kadri t telesni kulturi« V drugi komisiji so bili trije referati. Tov. Neam Naumovski je podal referat o temi »Komuna in telesna vzgoja ljudstva«, tov. inž. Boris Bakrač o temi »Planiranje, projektiranje, izgradnja in vzdrževanje naprav za telesno kulturo«, tov. Milivoje Radovanovič pa je poročal o »Materi-aiino-finanenih problemih fizkulturnih organizacij.« Tretja komisija je razpravljala o zdravstvenih problemih in rekreacijskem Športu. Tu sta referiral a dr. Herbert Kraus in Mišo Pavičevič, prvi o temi »Telesna kultura in zdravje ljudstva«, drugi pa o temi »Telesna kultura kot sredstvo zabave in aktivnega odmora ter njen vpliv na delovno sposobnost«. ■ Tod. Branico Polič je med drugim naglasil, da sta pri nas tako družba kot posameznik močno zainteresirana, da bo vsak človek čim prej dosegel primerno stopnjo telesne izobrazbe. Fizkultura mora postati ne samo korektiv tistih činiteljev, ki neugodno vplivajo na biološki razvoj človeka, marveč tudi čim it el j, ki človeku olajšuje oddih, zdravo zabavo in aktivizira fizične sile. Glede načina tekmovanj je tov. Polič naglasil, da moramo razvijati predvsem tekmovanja v občinah in okrajih. Tak sistem tekmovanj bo stalno mobiliziral velike množice ljudi, istočasno pa ne bo terjal velikih finančnih sredstev in ne bo odtegoval ljudi iz produkcije. Naš dosedanji sistem tekmovanj ne teži za temi cilji, marveč jc obrnjen le proti vrhu, ne pa v osnovo, v teren, v občine. Posledica mnogih sedanjih ligaških sistemov so draga potovanja, ogromni stroški in še celo vrsta negativnih pojavov, ki se kažejo , na tekmovalcih, zlasti težnje za neamaterskrm načinom življenja v športu. H Tod. Vlado lokooič jc v svojem referatu poudaril, da je ravno pomanjkanje kadrov osnovni problem v naši telesni kulturi. Primanjkuje nam tako strokovnjakov v šolah kot v društvih, primanjkuje močno tudi organizatorjev. Razen tega opažamo, da so mnogi kadri premalo usposobljeni za svoje naloge. Prav zato jc treba vprašanju vzgoje noviih strokovnih kadrov posvetiti posebno pozornost, pri čemer moramo težišče postaviti na vzgojo novih kadrov za šolsko telesno vzgojo. Nam primanjkuje že danes v šolah nad 1000 učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, če pa bi povečali število ur telesne vzgoje v šolah na 4 nre tedensko, bi potrebovali najmanj 4300 novih učiteljev telesne vzgoje. V organizacijah imamo okoli 7000 trenerjev in vodnikov, kar pa je znatno premalo, saj pride na 98 aktivnih fizkulturnikov komaj po 1 vodnik ali trener. Uspešna rešitev tega ključnega vprašanja je v naglem usposabljanja kvalificiranih kadrov v šolah, kakor tudi v širokih dopolnilnih tečajih za učitelje. BI O problemih telesne kulture v komuni je referiral ion. Naumovski, ki je naglasil, da so danes vsi Številni družbeni forumi v komuni — ljudski odbori, zbori volivcev, stanovanjske skupnosti, delavski sveti itd. — v prvi vrsti poklicani, da rešujejo vse probleme telesne kulture, zlasti pa materialne in kadrovske. Za reševanje teh problemov so v prvi vrsti poklicani občinski in okrajni Sveti za telesno kulturo kot družbeno-držav-ni organi, ki bodo lahko ob sodelovanju in pomoči vseh družbenih činiteljev v občini ustvarili takšne materialne pogoje, da se bo telesna kultura razvijala uspešneje kot doslej. Največjo pozornost bodo morali vsi čdnitelji posvetiti izboljšanju šolske telesne vzgoje, formiranju posebnih skladov za telesno kulturo itd. ■ Inž. Bakrač je referiral o planiranju, projektiranju in izgradnji objektov. Povedal je, da pride pri nas na 2467 prebivalcev komaj en športni objekt in na 1972 prebivalcev po eno igrišče. Komaj 42 % objektov vzdržujemo, ostali ni-so vzdrževani. Glede na naše razpoložljive možnosti in klimatske pogoje moramo graditi čim več igrišč, ki niso draga in bo na njih možno vsaj 8 mesecev vežbati. Pri gradnji objektov je potrebna jasnost in načrtnost, doslej smo gradili zelo stihijsko. Zato je nujno tesno sodelovanje z urbanisti in strokovnjaki za gradnje. ■ Tov. Radovanovič je v svojem referatu govoril o tem, da smo doslej od družbe prejemali znatna sredstva, vendar so bila .slednja slabo razporejena. Na 1 dijaka v šoli smo letno porabili okoli 200 din, na enega fizkul- (Nadaljevanje s l. strani) nem življenju, (la bi pregledali, kako vpliva na telesno kulturo materialno stanje, kakšni so kadrovski, idejni in organizacijski pogoji in da bi s pravilnimi ukrepi omogočili čim hitrejši razvoj telesno-vzgojne dejavnosti. V nadaljevanju svojega referata je tov. Komar naglasil, da postaja telesna kultura za nas vedno bolj pomembna. V mestih prebivalstvo zelo hitro narašča, vse to pa nas sili, da posvečamo zdrave m u načinu življenja čim več pozornosti; ljudje se zaradi naglega razvoja civilizacije in tehnike malo gibljejo, malo so na svežem zraku in se sploh oddaljujejo od zdravega načina življenja. S številnimi preiskavami so v šolah in v JLA ugotovili, da naša mladina telesno slabi, številni so primeri telesnih deformacij, slabokrvnosti, ukrivljenih hrbtenic, slabe razvitosti dihalnih organov in udov itd. Mladina, ki prihaja v JLA, je slabo^ razvita, okoli 40% učencev v naših šolah ne zna plavati. V naših telesnovzgojnih organizacijah imamo komaj 3,22 % vsega prebivalstva. Zato tudi ni nič čudnega da v vrhunskem športu tako zelo zaostajamo za inozemstvom. Razen tega imamo v športnih in sorodnih organizacijah vse premalo žena, delavcev in kmetov ter odraslih nad 25 let .starosti. Ponekod vidijo vso telesnovzgojno dejavnost le v nogometu ali enem samem športu. Razen tega imamo v športnih organizacijah danes zelo drag sistem tekmovanj, ki terja od naše družbe ogromna milijonska sredstva, kar ni v skladu z našimi materialnimi možnostmi, prav tako pa tak sistem turnika v amaterskih organizacijah pa vec kot 2000 din. Letno bi potrebovali za normalno življenje vseh organizacij in sploh vse telesne kulture okoli 8 milijard dinarjev. Zato je v okviru občin in okrajev treba poiskati ustrezna sredstva, ki morajo najti svoje mesto v stalnih občinskih in okrajnih proračunih. BI Dr. Herbert Kraus je poročal o slabostih in deformacijah, ki se pojavljajo pri mladini, ker ni zajeta v načrtno telesno vzgojo. Mladina je tudi neodporna proti boleznim, prehladom itd. Pri nas izdamo vsako leto ogromno denarja za zdravljenje, več kot 30 milijard dinarjev letno izgubimo zaradi bolezenskih izostankov pri delu. Če bi samo majhen del teh sredstev, ki jih izdamo za kurativo, namenili preventivi — t. j. telesno vzgojni dejavnosti, bi dosegli ogromne uspehe v dvigu ljudskega zdravja, obenem pa bi skupnosti prihranili lepe milijarde. H Tov. Mišo Pavičevič je ugotovil, da je treba načrtno razvijati delovno silo ljudi, ker je slednja izvor delovne storilnosti in dviga blagostanja. Tov. Pavičevič jc naglasil, da bi delovno sposobnost in delovno storilnost lahko najbolje rešili z dvigom ravni telesne kulture, kajti prav telesna kultura v največji meri dviga moč, delovno sposobnost, spretnost, iznajdljivost, odpornost, vztrajnost, doslednost, marljivost in še celo vrsto drugih psiho fizičnih vrlin. Razen tega lahko s športom in sploh telesnimi vajami zelo uspešno odpravljamo razne napake in poklicna obolenja, ki so posledica enostranske obremenitve pri delu. tekmovanj odteguje po nepotrebnem ljudi iz produkcije. Tov. Komar je potem v referatu poudaril, cfa so se v telesni kulturi razrasli številni negativni .pojavi, ki hromijo celotno telesno kulturo, da ne more iz slepe ulice. V naših amaterskih organizacijah delajo številni člani ZKJ in SZDL, ki pa mirno dopuščajo vse mogoče nepravilnosti in celo kriminalna dejanja. Nekateri mislijo, da je mogoče vrhunske uspehe doseči le tako, da bomo športnike za njihovo udejstvovanje plačevali. Človek se samo sprašuje, kako je mogoče, da celo tovariši na vodilnih položajih in z vplivnimi političnimi legitimacijami mirno dopuščajo takšne pojave v našem športu in ne vidijo tega, da mora kvaliteta sloni ti na široki in zdravi amaterski osnovi, iz katere se bo po naravni poti dvigala tudi kvaliteta. Potem je tov. Komar v nadaljevanju svojega referata naglasil, da je pri nas glede amaterizma in ne-amaterizma nastala oopolna zmeš-njava. Zato bo moral kongres jasno opredeliti status vrhunskih športnikov. Po mnenju tov. Komarja se je treba os km iti na sledeča stališča: 1. Telesno kulturo ne moremo deliti na vrhunski in množični šport, ker je vrhunski šport proizvod množične dejavnosti. Vrhunski šport nam je potreben, ker stimulativno deluje na množice, zabava ljudi in nam je potreben zaradi re-prezentiranja naše države pred tujino. 2. Šport ne more bili nikomur poklic. Vsak športnik mora delati ali pa se učiti. Zato je treba spremeniti sedanji sistem tekmovanj, zmanjšati dolga taboren ja, potovanja v tujino -itd. Uv&čhd Kef&uit toM. Ploha razprava v komisijah Po referatih, ki so bili na programu v posameznih komisijah, se je povsod razvila zelo živa in plodna razprava, ki je kongresu močno koristila pri delu in izdelavi zaključkov. V prvi komisiji je večina diskuta-ntov po- udarjala potrebo po izdatnejši podpori šoli, da bo šolska telesna vzgoja res lahko izpolnila svoje naloge. Razen tega so vsi delegati v razpravah podprli tiste osnovne teze, ki so bile že iznesene v referatih — predvsem potrebo po reorganizaciji tekmovanj, po okrepitvi amaterstva v športu, potrebo po vzgoji novih trenerjev, vodnikov itd. V drugi komisiji so diskutanti podprli na- čelo, da je komuna tista o-snovna enota, kjer moramo predvsem ustvariti vse pogoje za čim bolj množičen razmah telesne kulture. Navzoči so se izjavili za ustanovitev posebnih fondov, iz katerih bi načrtno podpirali telesno kulturo. Večina je tudi poudarila potrebo, da občine čim prej prevzamejo nase skrb za Izgradnjo in vzdrževanje telcsno-vzgojnih objektov. Tehtne prispevke v tej komisiji so podali tudi delegati iz Slovenije (Marko Mrak, Niko Kavčič n dr. Svetozar Polič), ki so na konkretnih primerih ilustrirali dosedanje uspehe Slovenije na tem področju. Tov. Mrak je v razpravi orisal konkretne uspehe, ki jih je dosegel občinski Svet za telesno kulturo v Šiški, tov. Kavčič je orisal dejavnost Sveta za telesno kulturo OLO Ljubljana, dr. Polič pa se je zaustavil pri uspehih Sveta za telesno kulturo OLO Koper. Nadalje so diskutanti poudarjali potrebo po izgradnji takšnih telesnovzgojnih objektov, ki ne bodo dragi in j-ih bo mogoče hitro dograditi, obenem pa bodo omogočili vežbanje kar naj večjemu številu ljudi. Naše objekte je treba graditi tudi načrtno in prC* mišljeno, ne pa kar tja v en dan, kot jc bilo to doslej pogost primer. V posebnih fondih za telesno kulturo naj bi se zbral* vsa sredstva, ki bi jih ob sodelovanju vseh zainteresiranih činiteljev pravilno porazdeli pristojni organi — predvsem sveti za telesno kulturo v občinah in okrajih. Vsi disk ut ant* pa so tudi poudarili, da je treba iz seda' njega stihijskega in nenačrtnega finančni' materialnega življenja čim prej preiti v na* črtno delo — v proračune, ki jih bo treba dostavljati občinam in okrajem. Samo tak0 bo delo na tern področju postalo načrtno« viri dohodkov za telesno kulturo pa stalni* tako kot to delamo že leta in leta na vseh drugih področjih, predvsem v gospodarstvi** 1 V tretji komisiji so diskutanti poudarjal*' da morajo vse organizacije posvetiti kaf naj večjo pozornost zdravju mladine in raslih. Vsi so se strinjali s tem, da je f*2' kultura najboljša oblika preventive. 5p^r je tudi dobro sredstvo v borbi zoper alk^ holizem. Govorniki so tudi poudarjali, ^ se tudi v produkciji opaža vse večji vpl*f mehanizacije in avtomatizacije, kar prino=* tudi negativne posledice. Delavec o p ra vi j* vedno manjše telesne napore, zato je nje' j govo telo vedno bolj slabotno in izpost«**' Ijeno mnogim bolezenskim vplivom. Ker in*a' mo danes povsod zelo malo kadrov, je b . splošno mnenje, da bi bilo koristno form*' rati posebno komisijo, ki bi znanstveno PT° učila problem tako imenovane proizvod*** gimnastike in vseh mogočih oblik dela, _l bi jih lahko uvedli v tovarnah in podjetji med odmorom. Ta komisija bi potem pripr*' vila potrebne priročnike in učbenike s Rfe' prostimi in enostavnimi vajami, za kat^r* niso potrebni kvalificirani strokovnjaki. Zaključek kongresd Včeraj dopoldne so se delegati zadnjikrat zbrali na kongresu. Potem ko so posamezne komisije še tehtno pregledale svoje zaključke, so se vsi delegati znova zbrali v veliki dvorani Doma sindikatov na plenarnem zasedanju. Predsednik delovnega predsedstva tov. Slavko Komar je dal najprej besedo lov. Rodoljubu iCblakoviču, nato pa so predsedniki posameznih komisij podali svoja poročila. Zatem je poročal predsednik komisije za izdelavo resolucije, lov. Mika T tipalo. Prebral je obširno resolucijo, ki je bila sprejeta z malenkostnimi, nebistvenimi popravki. Resolucijo kongresa bomo v celoti objavili v prihodnji številki našega lista. Potem je stopil pred mikrolon naš državni prvak v vajah na orodju, tov. Miro Cerar, ki je prebral pismo udeležencev kongresa tovarišu Titu. Pismo predsednika Republike so navzoči delegati pozdravili stoje z dolgotrajnim vzklikanjem in ploskanjem. Okoli 14. ure je kongres zaključil tov. Slavko Komar. V svojih izvajanjih je poudaril, da je glavna značilnost in vrednost kongresa v tem, da so bila enotno in soglasno podprta vsa osnovna načela, za katera se moramo borili v naši tizkulturi. Nadalje je poudaril, da moramo s še večjo vztrajnostjo kot doslej skrbeti za hiter in pospešen razmah množič- Jčomakja 3. Gmotno pomoč bi morali dajati le izredno nadarjenim vrhunskim športnikom, ki reprezentirajo našo državo. 4. Vse podpore bi lahko dajali le po točnih določilih ŠZJ. 5. Ukiniti bi morali vse premije, nagrade, podkupnine, dajatve ob prehodu športnikov iz enega kluba v drugega itd. Tov. Komar je v svojem poročilu poudaril še posebno p-ozornost, ki jo bomo morali posvetiti šolski telesni vzgoji, kajti le tako bomo lahko nudili skoraj 3 milijonom mladine načrtno in vsestrano telesno vzgojo. Danes so pogoji glede objektov ih kadrov v šolah zelo slabi. Zato bo ena prvih nalog vseh družbenih činiteljev, da se v šolah ustvarijo takšni pogoji, da bo vsa mladina, ki obiskuje šolo, res deležna načrtne telesne vzgoje. Sever da teh težav ne bo mogoče rešiti kar čez noč, saj vemo, da na tisoče in tisoče šol sploh nima telovadnic in igrišč, prav tako pa povsod občutno primanjkuje kadrov. Vendar bi lahko marsikaj dosegli tudi v kratkem času. Igrišča b.i lahko v kratki dobi zgradili prav ob vsaki šoti. V šolah nam primanjkuje nad 4000 strokovnjakov. Treba bo zato čim bolje usposobiti sedanje mlade učitelje tudi za poučevanje telesne kulture, lahko pa bi si tudi bolje pomagali s strokovnjaki, ki jih imamo v amaterskih telesnovzgojnih organizacijah. V svojem referatu se je tov. Komar dotaknil tudi problemov telesne kulture v JLA, zadržal pa se je tudi na vprašanjih telesne kulture med mladino in delavstvom. Glede materialnih pogojev je bil tov. Komar mnenja, da jih moramo ustvarjati predvsem v komuni, pa nosti, ne da bi pri tem zanemarja j kvaliteto. Poudaril je, da šport n more biti nikomur poklic, seveda P~ je kvalitetnim športnikom treL ! ustrezno pomagati, da bodo doseSJ dobre rezultate. Nato je naglasil, 0 je izredno važno tudi dejstvo, da I na kongresu složno sodelovalo v ie[ sevanju najosnovnejših problem0 ,, kar 48 organizacij, kar je polno jo®1.! stvo, da se bo močno okrepila tf®® ta telesnovzgojnih sil. Ob koncu I še poudaril, da je kongres pravzap10^ šele načel in principialno rešil v’s. pereče probleme. Sedaj pa je naioS nas vseh skupaj, da složno preide k delu ter uresničitvi in ustvaritvi jih je poka- slih ciljev, ki nam kongres. ■iii I Igor Prešern Slaba počastitev kongresa V petek zvečer je bila v veliki novi rani beograjskega velesejma športna aka mija v proslavo kongresa. Nastopali so ‘e . vadci na orodju, atleti, boksarji, rokoh° in dvigalci uteži. Prireditev je bila t€ ■ j slabo organizirana. To je bil pravi s<*' primer, kako ne smemo organizirati p°l * nih prireditev. SMUČARJI POZOR! Opozarjamo vse klube in druš1'^, predvsem pa smučarje na zdrav***3 . preglede, ki so vsak dan, razen so&° v prostorih Športne ambulante, k J Ijana-center, Miklošičeva cesta. niški pregledi so pomembni zato, sicer ne bodo mogli smučarji, tečaj11' in tekmovalci ne tekme oziroma 1 Vsak dan so tudi rentgenski preg1 ^ od 16. do 17. ure, ostali pregledi Pa 16. do 19. ure OBJAVA / Akademsko športno društvo javlja, da ima svoje prostore na šičevl cesti 50, kjer uraduje ob P° deljkih, sredah in petkih od 12. ure. Kličite telefonsko številko 20-96 naj gre za finančna sredstva. *a jii vesticije, za gradnjo objekt0' slično. Denarna sredstva za ražceij; telesne kulture morajo preskra „i predvsem komune, bodisi organi, bodisi podjetja. Pred'- |j pa je treba stremeti, da bod^Ji sredstva čim bolj stalna in si prizadevati, da bodo občinski j bori tudi za potrebe telesne km < začeli vnašati primerne zn«^Bj< svoje redne proračune. Družb^J do danes sicer prispevala ** gi1 velika sredstva za telesno ka N vendar so se ta sredstva troši‘argi' lo nenakomero. Večji del 6 i1' štev je šel za razne kvalitet® j/' ozko specializirane klube, za 1 jena pa je bila šolska telesna Jjt ja in množična dejavnost. Za*.gl11 treba v občinah na enem zbrati vsa možna denarna sre in jih pravilno uporabljati. mer je treba razviti iudi družbeno kontrolo inšpekcijs* ganov. _ V Potem, ko je tov. Ivkovič P plc referat tov. Komarja, so se ®a jtA n n mu v diskusiji oglasili. ,s Molo, davljen ju in podobno. Se- taDa Atletske zveze Slovenije tov. Zorana Naprud-Na so požel prav zasluženo pri- nlka’ da nam Pove’ kako ->e Pravzaprav bilo. čelnih težav vsekakor ne bo. Nastopili bodo samo tehnični problemi. Najti bo treba najprimernejšo obliko, ki bo po eni strani čimbolj enostavna, da se po osnovnih enotah ne bodo. tekmovanja že vnaprej prestrašili, na drugi pa mora obdržati tiste elemente, ki zagotavljajo predvsem veliko številčno udeležbo tekmovalcev. Verjetno bi bilo primerno obdržati do- izTiEdOrr PMl E TI 4*5® - .,,b l>orbah boksarjev. opagi®ala. S tem je ostala takorekoč neizpolnjena _ Tekmovanje bi moral, napravit, ™mmivo »J™-Mdeti • se kar niso hotelb razit, m ^ela polovica programa Atletske zveze, to je tista, hemnu prijemi. Predvsem b bilo lepo, da dobijo t«Žkk Jo h10’ e sredi tekmovalne sezone težko sodelovati na takšnih turnirjih z najboljšimi moštvi, toda, če je šlo to v čast kongresa, bi se morali klubi vendarle tudi na to nekoliko ozirati. Zato ni nič čudnega, če so bile tekme na tem turnirju na dokaj nizki kvalitetni ravni in konec koncev niso dosegle tistega učinka, kot bi ga lahko pričakovali. Prvi dan je Grafičar premaga’ Od red z t :0. Krim pa Ljubl jano z 2:1. Naslednji dan se je srečanje med Ljubljano in Odredom za 3. in 4. mesto končalo neodločeno 1:1. po streljanju enajstmetrovk pa je zmagala Ljubljana s 4:2. Prav tako se je tekma med Krimom in Grafičar-jem zaključila z 1:1, z enajstmetrovkami pa je zmagal s 5:t Krim in postal zmagovalec turnirja. V Beogradu je bila v četrtek v čast kongresa telesne kulture odigrana zanimiva nogometna tekma med izbranima moštvoma I. in TL zvezne lige. Zmagalo je moštvo L lige z rezultatom 3:1 (2:0), Let«, Xiv Stran 3 Štev. 45 Tehnični sekretar ZNK Ljubljana, tov. Dušan Bizjak: H O K E JP: ■ M A- E^-D itJ---1'"' JL Liti o v> Ai v lUi 4jjVIV l-tj LAISl JiAl liAf It/V,* JLsLHjiA.il JLA l £* j v* JTV • • • ^ ^ • tf d n 6 1 d # »Mladino vzgajajmo v ljubezni do kluba!" JišOliČIDj 11119)8 flfl!!$lil|9 tfBDSfjl V nadaljevanju naše ankete o vprašanju kvalitete slovenskega nogometa smo se pogovorili tudi s tehničnim sekretarjem ŽNK Ljubljana tov. Dušanom Bizjakom. V uvodu je dejal, da pač ne namerava presojati vprašanje kvalitite skozi prizmo svojega kluba, vendar je omenil, da je njihovo ligaško moštvo, ki je lani nastopalo v conski ligi, letos v SCL startalo slabo zaradi tega, ker je bilo precej okrnjeno in nastopajo sedaj v njem po večini mlajši igralci. Vendar so se razmere v zadnjem času precej izboljšale. Na vprašanje, kako gleda na kvaliteto SCL, je dejal takole: »Po mojem mnenju tekmovanje v tega deli. učinka kot smo ga prvotno žel« Prej pričakovana kvaliteta ni takšna. da bi bili ob njej zadovoljni, kajti v tej ligi gre zgolj za borbo za točke. Morda bodo nekoliko pridobili na kvaliteti taisti klubi, ki so lani tekmovali v ljubi jansko-pri-morski ligi. Za uvrstitev v višje tekmovanje, se pravi v zvezno nogometno ligo, pa bi imeli vsekakor več možnosti, če bi bila sedanja slovenska liga razdeljena v dve coni, kot je to na primer v drugih republikah, kjer imajo več con. Tako bi imela dva slovenska predstavnika možnost uvrstitve v višje tekmovanje. Drug problem v okviru te lige so sodniki, ki nas vselej ne zadovoljijo in mnogokrat dobre tekme pokvarijo. To je sicer razumljivo, ker vidimo, da manjka še vedno sodnikov, ki bi bili kos težkim naloga m. < »Kako na je s klubskimi funkcionarji in trenerji?« »Tudi vprašanje funkcionarjev je problem, ki zavira dvig kvalitete pri nas. Teže je namreč dobiti dobrega funkcionarja, ki bi nesebično delal v klubu, kot pa dobrega igralca. Zato mnogi odborniki popuščajo, nekateri, ki pa so v odborih, niso strokovno usposobljeni ali pa so tudi samo odborniki na papirju. Trenerji imajo sicer veliko volje do dela — vsaj pri našem klubu, kjer jih imamo dovolj za vsa moštva — vendar ne morejo enotno skrbeti za viigranje moštev, ker obisk na treningih pri mnogih klubih ni reden bodisi zaradi šole ali službe igralcev. Sicer pa menim, da bi h kvaliteti nogometa pripomoglo v veliki meri tudi to, če bi vsak klub imel več trenerjev, zlasti pa še posebne trenerje za pionirje in mladince.« »No, ker sva že pri mladini, pa razčistiva še to vprašanje,« sem ga nagovoril. »Da, prav na mladino bi-morali klubi bolj gledati. Ce bi klubska vodstva bolj skrbela za mladino ter vzgajala lastni kader, ki bi se z ljubeznijo navezal na svoj klub. bi ne bilo nepotrebnega In škodljivega prehajanja igralcev iz kluba v klub. Večletno delo z mladino v klubih bi prav gotovo rodilo koristne sadove in vsesplošno pomagalo k dvigu kvalitete našega nogometa. V kolikor pa bi bilo sploh potrebno, da bi katerikoli perspektivni igralec odšel v klub višje stopnje, naj bi se takšni problemi reševali v medsebojnimi dogovori klubskih uprav, ne pa da posamezni funkcionarji aili pa »menažerji« skrivoma iščejo stike z igralci in jih izvabljajo v svoje vrste.« Ko sva se še naprej pogovarjala o problemih slovenskega nogometa, je tov. Bizjak mimogrede omenil tudi nespretno organizacijo zdravniških pregledov. Dejal je, da je zlasti v Ljubljani vse preveč osredotočeno v eni športni ambulanti, ki ne zmore ogromnega dela in zato mnogi igralci ne pridejo pravočasno na vrsto za pregled. Ce niso pregledani, ne morejo igrati, to pa hromi delo z moštvi. Bolje bi bilo, da bi, zlasti v večjih krajih, imeli športne ambulante v posameznih občinah in tako bi bili vsi igralci — ne samo nogometaši, temveč tudi drugi športniki — lahko pravočasno in redno pregledani. Tudi ta misel, ni neosnovana kot vse ostalo, kar smo zvedeli od funkcionarja tega znanega slovenskega kluba. Takoj po končanem prvenstvu v hokeju na ledu, ko so Jeseničani osvojili naslov državnega prvaka, ni bilo več posebnih vesti in komentarjev o jeseniškem hokeju na ledu. Spet bodo postala poročila pogostejša, obširnejša in zanamivejša, saj so na Jesenicah, kjer je hokej šport številka 1, že začeli s pripravami za novo sezono. Doslej so si lepo uredili drsališče, popravili cevno napeljavo, obnovili in popravili ograjo, prepleskali železne in lesene dele itd. Storili so vse, da je bilo drsališče 29. oktobra pokrito z ledeno ploščo. Kljub 8 stopinjam nad ničlo je bil že prvi dan led odličen. Navdušeno so se pognali jeseniški fantje po umetni ledeni plošči, pod vodstvom domačega trenerja Matka Medje. Novi trener — Andrej Wolkowsky Kar takoj moramo poudariti, da so se na Jesenicah na sezono letos bolje pripravili kot prejšnja leta. Fantje so se pripravljali za sezono v dopolnilnih športih, kot atletiki, igrah z žogo, gozdnem teku itd. V MEONAH0D NOGOMETNA PRVENSTVA EVROPSKIH DRŽAV AVSTRIJA — VIII. kolo: WAC : Austria 3:0, Vi e n n a : 01ympia 8:0, Sportklub : LASK 0:0, Admira : Simmering 0:1, Donavvitz : Kapfen-berg 2:1, Krema : GAK 4:1. "VVacker : Rapid 1:5. Vrstni red: Sportklub 14, Rapid 13, V-ienna 11. ANGLIJA — XVI. kolo: Arsenal : Newcastle 3:2, Birmingham : Portsmouth 2:2, Bolton : West Ilam 0:2, Burnley : Nottingham 0:2, Everton : Blačkburn 2:2, Leeds : Manchester U. 1:2, Leicester : Blackpool 0:3, Luton : Aston Vlila 2:1. Manchester C. : Tottenham 5:1, P res ton : Chelsea 2:0, West Bromwich : Wol-ve-rhampton 2:1. Vrstni red: Arse-nal 20, Preston 20, West Bromwicli 19, Luton 19. FRANCIJA — XIV. kolo: Racing : Strasbourg 5:2, Nimes : Sochaux 2:1, Marseille : Monaco 0:2, Lens : Angers 1:1, Toulouse : Lyon 0:1, Nice : St. Etienne 1:0, Sedan :Reims 0:0, Lille : Valenciennes 6:1, Rennes : Nancy 3:1, Limoge : Aleš 2:2. Vrstni red: Racing 21, Nice 19, Nimes 18. NEMČIJA, južna liga, X. kolo: Eintracht : Aschaffenburg 4:1, Stuttgart : Mannheim 5:3, VValhof : Ba-yern 1:9, Mii neben : Augsburg 7:1, Ulm : Reutlingen 1:3, Offenbach : Karlsruhe 1:0. Schweinfurt : Niirn-berg 2:3, Ftirtli : Frankfurter SV 1:0. Vrstni red: Offenbach 17, Bayern 16, Nurnberg 16. lahti kandidira Finsko mesto Lahti, ki je bilo prizorišče zadnjega svetovnega smučarskega prvenstva v klasičnih disciplinah, je prijavilo svojo kandidaturo za organi žici jo zimskih olimpijskih iger leta 1964. Kot je znano, morajo biti kandidature vložene do 1. decembra letos. V bližini Lahtija ni terenov za alpske discipline, zato bi Finci ta del sporeda izvedli na Švedskem. Menda pa imajo s svojo kandidaturo malo možnosti na uspeh, kajti predvsem Avstrijci, ki so v glavnem že pripravili vse potrebne naprave, so kandidati številka 1. Italijanski kolesar Faggin je dosegel z časom 3:59.2 nov svetovni rekord v vožnji na 3 km za pokrita dirkališča. V tradicionalni kolesarski dirki »Trofeo Baracchi«, ki je sestavljena iz cestne dirke dvojic na kronometer in treh različnih dirk na dirkališču, sta zmagala Italijana Baldihi in Moser pred Francozoma Ancjue- Avstrijska rokometna zveza je objavila razpored tekem za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto. Kot je znano, mora reprezentanca Jugoslavije najprej premagati Madžarsko, če hoče nastopiti v zaključnem delu prvenstva. To bo seveda težka naloga, kajti Madžari so nedavno igrali neodločeno s svetovnim prvakom Zahodno Nemčijo. V primeru zmage nad Z Tadžarsko, bo Jugoslavija igrala 14. junija v Bre-genzu proti Švici, 16. junija v Bračku proti zmagovalcu srečanja Poljska : Romunija in 18. junija v Linzu proti Avstriji. V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja za prvenstvo Queen-slanda, so igrali sami Avstralci. Cooper- je premagal Laverja s 6:4, 6:3, 10:8, Anderson pa Fraserja s 14:12, 3:6, 7:9, 6:2 in 7:5. V prvi tekmi letošnjega tekmovanja za pokal evropskih košarkarskih prvakov, je italijanski prvak tilom in Darrigadom ter drugo Simmenthal premagal prvaka Egipta francosko dvojico Riviere-Saint. Gezhiro z 72:47 ( 39:23). Tekmo sta Isti vrstni red je bil dosežen že v sta sodila Španec Escolano in Jugo-cestiii dirki. slovan Minic. Škotska: Sev. irska 2:2 Celo 8042 točk za Kuznecova V sredo je nogometna reprezentanca Škotske igrala v Glasgowu pred 70.000 gledalci s Severno Irsko neodločeno 2:2 (0:0), Škoti so že vodili z 2:0. V tekmi za evropsko nogometno prvenstvo je v Bukarešti reprezentanca Romunije premagala Turčijo S 3:0 (0:0). Vzhodnonemška nogometna reprezentanca je v Leipzigu odpravila Norveško s 4:1 (2:1). Nogometna reprezentanca Švice še vedno ni zaključila vrste porazov. Tokrat je izgubila z 0:2 (0:1), v Rotterdamu proti Nizozemski. Med tednom je bilo odigranih zopet nekaj tekem v pokalu evropskih nogometnih prvakov. Največ je presenečenje je pripravil švicarski prvak- Young B-oys, ki je v Budimpešti premagal NITK z 2:0 (0:0), prav tako je tudi presenetljiva skromna zmaga Atletica (Madrid) nad CD N A iz Sofije z 2:1, čeprav je bila magal s 3:1. V Ljubljani je bil v četrtek s teoretičnim i izpiti zaključen tečaj za nogometne sodnike. Izpitov se je udeležilo 18 kandidatov, 14 iz ljubljanskega in 4 iz go riške ga okraja. Razveseljivo je, da je opravilo izpit 13 kandidatov iz Ljubljane in vsi kandidati iz okvira primorske nogometne pod zveze. Opomba: 1,—S. slovenska conska liga, 7.—11. druga zvezna liga, 12.—15. prva rvezna liga, 13.-15. rezervni pari. Leto XIV. Stran 4 Štev. 45 Evropski rekorder *v deseteroboju, Rus Vasilij Kuznecov, je na tekmovanju v Tbilisiju popravil svoj rekord na 8042 točk. Dosegel je naslednje posamezne rezultate: 100 m 10.8, daljina 7.11. krogla 14.67, višina 181, 400 m 49.7, 110 m ovire 14.7, disk 48.14. palica 4.10, kopje 67.55, 1500 m 5:00.8. Za Kuznecovm je Pa-lu dosegel ?359, evropski prvak v skoku v,daljino Ter-Ovanesjan pa 7220 točk. V zadnji številki smo že poročali o svetovnem rekordu o peteroboju za ženske, danes pa dajemo še posamezne rezultate, ki so Bistrovi dali skupen rezultat 4872 točk: krogla 13.81, 200 m 25.2, višina 160, 80 m ovire 10.8, daljina 6.00, Še nekaj rezultatov: 400 m G race v 47.6, 5000 m Baletnikov 11:08.2. troskok Kreer 16.43, kladivo Ruden kov 64.11, Samos ve tov 64.11. ženske: 209 m Za-belina 24.4, 800 m Lise n ko 2:06.6, Jelh-ova 2:06.6, višina Čenči k 174. Po za enkrat še nepotrjenih vesteh iz Moskve je večkratni svetovni rekorder in olimpijski zmagovalec v teku na 5 do 10 km. Vladimir Kuc, sprejel dokončen sklep, da zapusti atletiko. Ta odličen tekač ima namreč že več let velike težave z že’»dcem in letos sploh ni več prišel v polno formo. Zelo slična je bila tudi njegova lanskoletna sezona, toda tedaj je vsaj proti koncu začasno premagal težave in še do- RoSetov nagradni natečaj Odrezek št. 12 1. Kladivar : Maribor Priimek in ime: 2. Branik : Rudar 3. Triglav : Ljubljana 4. Sobota : Slovan ! 5. Krim : Izola 1 Kraj: 6. Grafi čar : Jesenice 7. Odred : Borac 8. Zagreb : Trešnjevka 9. Elektrostroj : Lokomotiva Ul.ca, hišna št.: 10. Sloboda : Split 11. Šibenik : Borovo 12. Zeljeznlčar : Rijeka 13. Dinamo : Partizan 14. Radnički : Vojvodina 15. Vardar : Velež segel svetovni rekord na 5000 m s 13:35.0. V V. kolu košarkarskega prven- stva Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Varese : Lanco 56:44, Rover : Simmenthal 57:70, Stock : Motomori n i 50:56, Virtus : Levissima 78:59, Stella Azzurra : Livorno 76:57. Vrstni red: Simmenthal 10, V irtus 10, Varese 9, Stetla Azzurra 8. Košarkarska reprezentanca Madžarske je v Budimpešti premagala Francijo z 69:68 (29:39). Švedska namiznoteniška reprezentanca je igrala v Leobnu z Avstrijo in zmagala s 5:2. V tekmovanju za Latinski pokal v hokeju na kotalkah je v Barceloni zmagala Španija s 6 točkami pred Portugalsko 3, Italijo 3 in Francijo 0. kot v letošnje rezultate jeseniških nogometašev.« Trener Matko Medja: »Manjkajo-trije dobri igralci. Zato bomo morali vrzel nadomestiti z mladinci, ki pa so fizično še precej slabi-Upam, da bo celotno moštvo za državno prvenstvo toliko vigrano. da na neuspeh ne smemo niti misliti-* Nadvse optimistične izjave so dalj tudi klubski funkcionarji, ki so obenem hvaležni Ledarni, Občinskemu ljudskemu odboru in Železarn i za izredno razumevanje in gmotno pomoč. Ulaga Pold® Sli ste že porovnoli st*«©? NJ A. yv* ! yaCTrMg'grs ■: N 'mm Le d@ polfinala V nedeljo je bilo na Dunaju končano mednarodno prvenstvo Avstrije v namiznem tenisu, na katerem sta nastopila tudi naša igralca Harangozo in 'Vogrinc. Od naših je bil najuspešnejši Harangozo, ki se je uvrstil med 4 najboljše. V osmini finala je premagal Nemca Gebba s 3:0, v četrtfinalu pa Šveda Molstre-ma s 3:0. V polfinalu se je Harangozo srečni z najboljšim igralcem Zahodne Nemčije Freundorferjem, ki je pozneje p-ostal zmagovalec tega turnirja. Zmagal je Nemec s 3:2, Vogrinc je tokrat prišel le do četrtfinala, in sicer je v osmini finala premagal VVeissa s 3:0, v četrtfinalu pa je podlegel Švedu Larsso-nu z 2:3. Uspeh Freundorfer ja je pomemben, saj je v finalu premagal Čeha Štipeka s 3:2. Trgovski pomočnik jz Miinchena, ki je doslej premagal že skoraj vse svetovne znane igralce, namreč doslej še nj uspel potrditi, da tudi sam sodi JUe najboljše. Jugoslovanska dvoji6® Harangozo—Vogrinc je v četrtfij1®' lu premagala angleško dvoji6 Leacli—Tornhill s 3:1. V polfina1^ pa naša tekmovalca zaradi poško6 be Vogrinca nista nastopila. Pr'^ mesto je osvojila dvojica Stipe* Molstrem. Pri ženskah je zmag8 Nizozemka Simon, pri ženskih c’v ji ca h pa Sim-on—Relland. Pri m6-®^ n.ih dvojicah sta zmagala Simone in Wegralh. © — V nedeljo je bilo v končano XIII. povojno prventi ^ Kranja v namiznem tenisu, ka^er ga se je udeležilo okrog 40 valeev. Tudi tokrat je bil najb0' ^ Teran, pri ženskah pa Knapova.} .j. zultati: novinci: Brenk : Klej6”; .(Nadaljevanje na 5. stra-0* Predstavljamo vam novega hokejskega trenerja Jesenic, Poljaka Andreja Wolkowskega klubu so nastale vrzeli, saj letos ne bomo videli Klinarja, ki je zbolel, Tišlerja, ki je odšel na odsluženje kadrovskega roka v JLA in Dolinarja, ki je prenehal z aktivnim udejstvovanjem. Zato bodo vskočili mladinci in sicer Vidmar, Tišler II in Felc. Največji problem je biJ, kako dobiti trenerja. Dosedanji trener Blaha se je vrnil v domovino in po daljšem prizadevanju je klubska uprava vendarle imela srečno roko in dobila novega trenerja. Poljaka Andreja Wolkowskega. Ta je že začel z delom in se na Jesenicah počuti prav dobro. Nekaj izjav Ob začetku priprav na umetni ledeni ploskvi smo vprašali za mnenja o novi sezoni in nastopih jeseniškega moštva nekatere igralce in dobili naslednje odgovore: Cena Valentar: »Ker nam T®- umeta ledena ploskev omogočila vadbo, sme prepričan, da si bomo z odločno voljo in rednimi treningi zagotovili tudi letos mesto pri vrhu.« Boris Čebulj: »Za trening nujno potrebujemo trenerja. Moral se bo prilagoditi jeseniškim razmeram in v uspeli našega moštva sem prepričan.« :;.a» Pred skupščino Smučarske zveze Jugoslavije v Ravnah Vso pozornost strokovnemu kadruI V prejšnji številki našega lista srno objavili nekaj misli nekaterih smučarskih funkcionarjev pred skupščino Smučarske zveze Jugoslavije, ki bo prihodnji teden v Ravnah na Koroškem, namreč, o čem naj razpravljajo delegati na tem pomembnem zboru. Ni to anketa, marveč želje nekaterih znanih smučarskih delavcev v imenu številnih smučarjev, ki danes životarijo po klubih in društvih. Danes smo znova zaprosili nekatere smučarske funkcionarje, naj Dam povejo še druge misli, kot so jih povedali ostali funkcionarji v Prejšnji številki našega lista. Izbrati smo predsednika SK Enotnost, Podpredsednika SZS in načelnika tehnične komisije pri SZS, tov. "taksa Završnika. Dal je nekaj tehtnih predlogov, za katere je Prepričan, da morajo najti pravo tazumevanje pri bodočem upravnem odboru Smučarske zveze Jugoslavije. ..»Pravijo, da nimamo v Jugoslaviji pogojev za alpsko smučanje,« je *ačel tov. Završnik. »To ni res, zabeli smo si graditi Vzpenjače in s tem pa široko odprli vrata tudi nadaljnjemu razvoju alpskega smučanja. ki je bilo doslej zaradi nemo-fočih pogojev precej potisnjeno v °zadje. Smo pred otvoritvijo kranjskogorske vzpenjače- imamo vzpenjači na Pohorje in na Krvavec. To -začetki, ki obetajo najlepše. Mnenja sem, da l>i bilo treba na vsak način preusmeriti delo sekretariata "ZJ tako, da bi vendarle prešli k Pametnemu in načrtnemu razvoju M ličarskega športa v različnih Vrajih. Gre namreč za to, da upo-®tevamo takšne kraje, ki imajo po-^°je za skoke, drugi za alpske di-Se'P|line in tretji spet za teke. Go-jjjrimo torej o smučarskih sredinih. ki nimajo pogojev za vse tri $rtm carske discipline skupaj, ampak vsako disciplino posebej. Tu bo nrej moral upravni odbor SZ J smo-Jaeje delati in po smučarskih sre-c'l,ččih popularizirati posamezne *nličarske discipline. Po mojem mnenju bo morala skupščina SZJ posvetiti glavno teži-?Ce razprave bodočim inštruktorjem n trenerjem. 'Vsi napori SZJ in re-P*1 bliskih zvez bodo morali biti usmerjeni na vso Jugoslavijo, kjer Paramo končno prekriti vsa naša Pob-očja. kjer gojijo smučanje, z ^drezajočimi strokovnimi kadri. Ppjučarski klubi morajo končno Pristopiti k takšnim oblikam trenin-Fh kot to delajo nogometaši, atleti, lf>šarkarji itd.. SZJ pa naj vodi to Politiko in skrbi za gmotna srednja. Razen v nekaterih klubih tre-111 raj o smučarji danes stihijsko vsak *“se brez sistema in klubskega vod-jVa. Zalo pa morajo imeti bodoči renerji tudi določeno stimulacijo a nagrado za svoje delo. Čas bi bil, a bi delala v okviru SZJ tudi ire-, ?rs.ka organizacija, ki bi morala , *ii gonilna sila novih kadrov na i?1'£nU' Klubi pa bi morali imeti za .ob ra že vanj e teli strokovnjakov jli določene pogoje in možnosti 5'ujja do svetovnega merila, tp( nčn° moramo tudi ločiti kvali-- m od ostalega tekmovalnega smu-CJTja. Iz leta v leto se varamo in i?*Čmo sami sebi. Pravimo: Ukreni-, srno vse potrebno, da bomo v se-{ “j dobili več tečajnikov in s tem je ! vrhunskih smučarjev. O. kako sn. - zmotno! Res je. da pošiljamo L “carje na ta ali oni tečaj v razne hj9,e» toda kie so klubski tečaji, ki Se morali vrstiti nenehno skozi li gim tudi na Smučarski zvezi Jugoslavije, zato je inž. Pohar- pred skupščino v Ravnah tole izjavil: »Mnenja sem, da smo organizacijsko na zelo šibkih nogah. Gre namreč za enotno povezavo od SZJ do republiških zvez in do osnovnih organizacij — do klubov in društev, Dalje moramo spremeniti način dela in osredočiti vso skrb na vzgojo strokovnega kadra. Primanjkuje nam finančnih sredstev ne samo za nekaj vrhunskih tekmovalcev, ker to tudi ni cilj naših skupnih stremljenj, temveč za množični razvoj smučarskega športa širom Jugoslavije. Kaj lahko dosežemo s smotrnim delom, nam je najlepši dokaz izvrstni kader alpskih smučarjev, ki smo ga začeli že pre jšnjo sezono skrbno vzgajati.« In za zaključek je povedal svoje mnenje še inž. Bizjak Ljubo, ki je član tehnične komisije pri SZS in skrbi za gradnje. Vprašali smo ga o bodočih gradnjah' in napravah, predvsem pa o alpskih progah, ki so pri nas skrajno zanemarjene. »Imamo proge še kolikor toliko solidne za veleslalom in slalom. V vsej državi pa ne premoremo niti ene dobre n roge zn smuk. ker se temu problemu sploh nismo posve- tili. Mnenja sem, da bo morala o tem razpravljati skupščina SZJ in da bomo morali ustanoviti v sestavu SZJ tudi referat za gradnjo, verifikacijo in sistemizacijo smučarskih prog.« Tako so nam ob tej priložnosti pripovedovali trije znani smučarski delavci, vsak na svojem področju dela. Če -zberemo misli govornikov v prejšnji in tej številki našega lista, b-o-mo prišli do tegale zaključka: Doslej smo imeli več teli zbo-rov, kjer smo poslušali zanimive razprave in ugotavljanja smučarskih delavcev iz vse države in navadno napravili tudi lepe zaključke, toda, žal, ostalo je vse le bolj ali manj pri besedah. Naš smučarski šport stagnira. Zato toliko bolj nestrpno pričakujemo letošnjih sklepov, ki pa kot vidimo, po mnenju vseh govornikov ne smejo ostati le na papirni, ampak jih moramo spraviti v življenje. Imamo dve nalogi, ki jih bo morala skupščina ločeno razpravljati: gre za množično smučanje. ki ga pa ne bomo dosegli, če ne bom o imeli dobrega strokovnega vodstva, inštruktorjev, trenerjev itd. in pa za tekmovalno smučanje, ki zahteva spet novih prijem-ov. Oba problema pa sta med seboi v tesni povezavi. Če ne bomo imeli množice smučarjev, ne bomo mogli govoriti niti o množičnem niti o tekmovalnem smučanju. Na vsa ta vprašanja pa hočemo dobiti odgovor na skupščini, ki bo. pr'hodni i teden v Ravnah. Lipar M. Slavica Zupančič že nestrpno pričakuje zimo. Ali njene želje? bodo uresničene V vl*- 'EV •-» C Ači-ioM Kegljači hitijo s pripravami 8S° tp pogovarjati na tem zboru, od sif.eKa vsi pričakujemo pomembnih d eJ).<>v ne samo na papirju, temveč vedl' t‘h končno tudi resnično iz- Za z m “e inž. Avgusta Poharja. Od lani s,e razmere v alpskem smučanju “° izboljšale, samo zaradi na-lilce?a d cin in predvsem zaradi ve-Wl?a razumevanja naše republiške <,"»acije. Skrb nad razvojem *eSa smučanja pa leži med dru- zimsko sezono?! O tem naj bi ka- mnenje smo vprašali tudi pl'2“cga kapetana za alpske disci- V zadnjem času opažamo na vseh kegljiščih v Sloveniji zelo živahno aktivnost. Pred kratkim je Gradis nastopil z moško ekipo na lastnem kegljišču proti Domžalam. Gostje so pripravili veliko presenečenje, saj so v disciplini 6 X 200 lučajev premagali Gradis z rezultatom 4712:4710. Najboljši rezultat je dosegel Mlakar (Gr) z 856 keglji, pri Domžalah pa je bil najboljši Zupanc z 81*5 keglji. ® Še prej sta se srečali v Ljubljani moštvi Triglava in Gradisa v disciplini 8X200 lučajev. Zmagal je Triglav s 6389:6285. Najboljši rezultat je dosegel Martelanc 882 keglji,- pri Gradisu pa Praprotnik 857. ' @ V četrtek sta nastopili moški ekipi Gradisa in Ljubljane. V disciplini 8 X 200 lučajev si je Gradis priboril visoko zmago s 6-463:6285. Najboljši rezultat je dosegel Mlakar (Gr) z 869 keglji, sledijo mu Praprotnik 827, Cotič (oba Gr) 821, Farkaš (L) 815), Novak (L) 806 itd. znani Satler Le do polfinala (Nadaljevanje s. 4. strani) lalU^nii-ji: Frelieh : Tajnik 2:0, hiCel “C1: Tomc : Todorovič 2:0, čla-clanj Knap, 2. Plut. 3. Jernejčič, 4; j Todorovič : Bevk 3:1, Člani k p]' Dra-n, 2. Petrovič, .3. Tomc, rod,.„ ’ dvojice — mladinci: Tomc— 1“'tšl(i.°VrrC’ ženske: Plut—Jernejčič, "-Ter' *eran—Tomc, mešane: Plut “bi ■ju t|l ^ torek je nastopila v Kra- Pjot-j vSt,u! reprezentanca Londona h, K; , rAiij'i- Angleški rep rez en ta n-,, nastopili na mednaroden, venstvu Jugoslavije v Zagre-fdedsi., ^koristili priložnost in se -Itrn 'n 1 *. tudi kranjskim Ijuibite-“aauznega tenisa. Gostje so nastopili v zelo močni postavi, saj so imeli v svojih vrstah večkratnega svetovnega prvaka Leacha. Vrste Kranjčanov je okrepil Ljubljančan Tomažič. Pri ženskah so domače zaigrale slabo in sp gostje v vseli treh srečanjih zmagale. Rezultati: Rowe : Lampret 2:0, Thompson : Plut 2:0, Rovve—Thompson : Lampret—Plut 2:0. Tudi pri moških so zmagali gostje, vendar je bilo srečanje zanimivejše. Posebno pomembno zmago je dosegel Teran, ki je premagal večkratnega svetovnega prvaka Leacha. Srečanje se je končalo z zmago gostov 5:i. Rezultati; Leach : Tomažič 2:0. Hudson : Tomc 2:0, Tomhiilil : Teran 2:0, Hudson : Tomažič 2:1, Leach : Teran 0:2, Tora bi II : Tomc 2:0. Zanimivo je, da so nekateri tekmovalci kot Ma-rtinšek, (oba Gr) ter Tomšič in Gabrovšek (oba L) d-osegii slabše rezultate kot smo jih pri njih navajeni. 6 Meti seboj sta se dvakrat srečali tudi ženski ekipi Gradisa in Triglava. Ob prvem srečanju v Ljubljani je zmagal Gradis z rezultatom 2278:2219. Najboljša je bila Smrajčeva s 407. pri Triglavu pa Kavčičeva s 396 keglji. Na povratnem srečanju, ki je bilo v torek v Kranju, pa so se Kranjčanke oddolžile Gradisovkam in jih premagale z 2161:2128. Najboljši sta bili Kavčičeva s 401 in Rozmanova s 400 Regiji, pri Gradisu pa Pirčeva s 399 in Satler jeva s "364 keglji. Vse kaže. da je igralka Triglava Kavčičeva v najboljši formi in jo bo treba vsekakor upoštevati pri morebitnih sestavah slovenske reprezentance. ŽRTEV LASTNE REKLAME Filippo Pistasi, lastnik restavracije v mestecu Siamello, je obesil nad blagajno nogometnega igrišča reklamni plakat. »Če bo naše moštvo zmagalo, potem bo dobil vsak od gledalcev brezplačen obed v restavraciji Pistasi.« Ko je napravil to reklamo, je bil Pistasi seveda popolnoma prepričan, da domače moštvo nima nobene možnosti za zmago, saj je izgubljalo vse tekme doma in na tujem, število gledalcev na domačih tekmah pa se je stalno vrtelo okoli 20. Po tekmi pa se je izkazalo, da je Pistasi-jeva restavracija kar premajhna. Najmanj 100 ljudi se je zdrenjalo vanjo, kajti domače moštvo je zmagalo in tudi gledalcev je bilo mnogo več kot običajno, ker so tokrat prišli celo iz nekaterih okoliških krajev. Z bolj kislim obrazom je Pistasi izpolnil svojo obljubo, pri tem pa se je verjetno zaklel, da ne bo več poskušal na podoben način reklamirati svoje restavracije. Trener košarkarjev Rudarja Dušan Remic: Jepoisoma slo pozabili na nas“ Med tiste košarkarske kolektive, o katerih redkokdaj slišimo, se uvršča tudi trboveljski Rudar, ki je letos dosegel zares izredne, skorajda povsem nepričakovane uspehe. Košarka je v Trbovljah tako priljubljena, kot morda le nogomet ali rokomet. Fantje sami pa so prepričani, da se bo to zanimanje podvojilo morda že v prihodnjem letu, ker upajo, da bodo izpopolnili svoje sposobnosti in dosegli takšno kvaliteto, ki bo ustrezala željam zahtevnih ljubiteljev košarke. Danes nekaj besed o teh fantih, ki zaslužijo našo pozornost. Prejšnjo nedeljo smo srečali na nogometnem igrišču Grafi-čarja trenerja trboveljskih košarkarjev, tov. Dušana Remica, ki je bil včasih eden najboljših igralcev ligaškega moštva Ljubljane. Tako je najprej potožil: »Čisto ste pozabili na nas! Po glavah vam gresta le Olimpija in Ljubljana, mi pa smo v senci obeh slovenskih ligašev. Sem in tja morda še napišete kakšno besedo o Mariborčanih in Odredu, naprej pa se že ne sežete več. Saj vendar nista samo ta dva kluba tekmovala v republiški ligi! Kaj pa ostali? Mar ne zaslužimo, da nas včasih predstavite javnosti?« To je bila prava obtožba, ki deloma kar drži. Rudarji so danes dosegli tolikšen napredek, kot morda noben klub republiške lige v letošnji sezoni. Zanimali smo se pri tov. Remicu, kako poteka njegovo trenersko delo med trboveljskimi košarkarji. Dobili smo tale odgovor: »Nimaš pojma, s kakšnim veseljem pripravljam^ trboveljsko ekipo za prvenstvene nastope. Vsi so poslušni in željni doseči čim večje košarkarsko znanje.« »Kdo sestavlja moštvo trboveljskega Rudarja?« »Po večini so dijaki in študentje, tako kot po drugih klubih z obema ligašema na čelu.« »Kaj si obetaš od svojih fantov?« »Nisem prerok! Zato težko odgovarjam na takšno vprašanje.« »No pa vendar nas zanima, ali ima Rudar kakšne večje želje kot sodelovati le v republiški ligi?« Tov Remic se je nekoliko namuznil, nato pa takole rekel: »Najprej moramo doseči takšno stopnjo priprav, kot smo jo včasih imeli pri Ljubljani in kot jo ima Olimpija. Priprava je namreč pomembna, dobri rezultati pridejo nato sami po sebi. Izbor igralcev mi omogoča, da na široko odprem repertoar svojih izkušenj in reči moram, da imam odlične poslušalce in posnemal ce. Morda nam bo le kdaj športna sreča pokazala še drugo pot k.vrhunski košarki in to bi bila tudi največja želja ne samo trboveljskih košarkarjev, ampak vse trboveljske športne javnosti.« L. M. Zagrebški zimski bazen bo končno odprt Na državni praznik 29. novembra. bo svečana otvoritev zagrebškega zimskega bazena. Gradnja tega toliko potrebnega objekta je trajala polna tri leta. Čeprav je bil priključek del napovedan, so se finančna sredstva stekala zelo počasi, tako da je bila gradnje. večkrat prekinjena. Končno bodo tudi zagrebški plavalci in s tem večji del ostalih boljših hrvaških plavalcev in vaterpolistov, ki kot sluti entji preko zime prebivajo v Zagrebu, imeli do toliko pričakovanega objekta. Bazen bo polno izkoriščen ves dan od 6. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Po predvidenem razporedu bo urnik v bazenu takle: 6.—8. ure pripadniki milice in vojske, od 8.—13. ure šolska mladina, od 13.—18. ure bo bazen odprt za ljudstvo, od 18. do 22. ure pa za. treninge športnikov. Določeno je, da bo v dopoldanskih urali obiskovalo bazen šolska mladina vseh zagrebških osnovnih šol, ki še ne zna, plavati. Poseben problem zagrebškega zimskega bazena pa je njegovo vzdrževanje. Čeprav je bazen dolg le 20 m — torej manjša mera pravilnih zimskih bazenov — bo stalo po dosedanjih kalkulacijah enourno vzdrževanje 10.000 dinarjev. Dograditev zagrebškega .zimskega bazena bo prav gotovo velikega pomena za razvoj plavanja v samem mestu, kakor tudi v celotni državi, saj bodo s tem objektom dobili najboljši jugoslovanski plavalci dollgo pričakovane pogoje za soliden zimski trening. Ob tej ugotovitvi se nehote vprašujemo ali ne bo to privedlo do ponovno večje kvalitetne razlike med slovenskimi in ostalimi jugoslovanskimi plavalci in ali ne bomo tako ponovno izgubili kontinuiteto, ki smo jo v zadnjih sezonah že dosegli. Le zimski bazeni v Ljubljani in Kranju bodo lahko rešili ta problem. Posvetovanje jugoslovanskih trenerjev Med 17. in 19. novembrom bo v Beogradu posvet najbol:xih jugoslovanskih plavalnih trenerjev, ki ga organizira Zvezni inštitut za teilesno vzgojo.Na programu posvetovanja bo sedem referatov. Vsi trenerji, ki so letos prioravljaili svoje plavalce za evropsko prvenstvo, bodo govorili o svojem delu. Oni, ki so bili na evropskem prvenstvu, bodo poročali o izkušnjah s tega tekmovanja. Ostali del posvetovanja pa bo posvečen nadaljnjemu delu naših trenerjev, kjer bodo predavanja o testiranju in kontrofli trenin- ga, o zdravstveni kontroli, o vajah moči za plavanje ter o pripravah plavalcev v zimski sezoni. Kaže, da bo sestanek dobro pripravljen — kar na dosedanjih sličnih posvetovanjih ni bil običaj — ter da bo vsestranska izmenjava mnenj najvidnejših jugoslovanskih plavalnih trenerjev rodila tudi pozitivne sadove za napredek našega plavanja. Tudi Ljubljana odpira bazen Jutri, v ponedeljek, bo v L j ubijam pričel z obratovanjem mali z im s,«i bazen na kopališču Ilirije. Po določenem razporedu bo kopališče odprto od 10. do 20. ure, tako da bodo v celoti lahko zadovoljili plavalce obeh ljubljanskih klubov in vseh ostalih plavalcev, ki so preko zime v Ljubljani. Čeprav je ljubljanski zimski bazen majhen in ga je tudi dodobra že »oglodal« zob časa, se vendar vsi ljubljanski plavalci nestrpno veselijo otvoritve tega bazena. Udto Uale UvaUteta, S»g 8cunil barvice znamke VERO mm. Zvrtelo se vam bo ob številkah 17 slad onov - 200.OOG gledalcev - 100000 postelj - 25.1° C Nobeno mesto na svetu najbrž ne bo tako, lahko bi rekli, v trenutku oovečalo svojega prebivalstva kot prestolnica Italije čez dobro leto in pol- Vsi vemo, da bo Rim od 25. avgusta do 11. septembra 1960 prizorišče XVII, olimpijskih iger. Že danes lahko rečemo, da se še nobeno mesto, organizator olimpijskih iger, ni že tako zgodaj in tako temeljito pripravljalo na ta veliki dogodek. Začeli so z dnem, ko je. mednarodni olimpijski komite sprejel kandidaturo Rima in iz dneva v dan je tempo priprav vse hitrejši. Glada ci na 17 stadionih Najvažnejše za vsako športno prireditev so seveda objekti. No, in s tem je Rim preskrbljen. Olimpijske igre bodo pote kale na skupno 17 športnih napravah, ki bodo dnevno lahko sprejemale več kot 200.000 gledalcev. Večina stadionov, igrišč in ostalih naprav je pripravljenih, ali pa v zaključni fazi gradnje. Prav je, da si vsaj na kratko ogledamo prizorišča olimpijskih iger. Na prekrasnem velikem olimpijskem stadionu bodo tekmovali atleti in jahači in tam bodo seveda tudi svečano odprli in zaključili igre. V neposredni bližini olimpijskega stadiona je stadion Marmi, ki bo služi.l atletom za ogrevanje, hokejistom pa za tekme. Nogomet bodo igrali na stadionu FLaminio, ki lahko sprejme 35.000 gledalcev. Plavalci bodo imeli na razpolago skupno 5 bazene. V velikem plavalnem stadionu bodo tekme v plavanju, plavališče Delle Rose bo slii- ollmpijsk! kandidati rim i»«e Z današnjo številko odpiramo novo rubriko »Olimpijski kandidati«, v kateri bomo predstavljali slovenske kandidate za olimpijske igre v Rimu. Stanko Lorger Odveč je kakršnokoli predstavljanje našega olimpijskega kandidata številka 1. Vsi poznamo Lorgerja in njegove rezultate. Letošnja sezona mu je prinesla nesporno drugo mesto v Evropi, pa tudi mesto med najboljšimi na svetu. Najboljši jugoslovanski atlet nerad govori o svojih možnostih. Če ga vprašaš, kaj bo v Rimu opravil Lauer, ti bo odgovoril, »morda bo celo premagal Ametikance«, če ga povprašaš po drugih, se prav tako pohvalno o njih izraža, le o sebi noče povedati nič določenega. Ker pa je obljubil, da se bo za igre v Rimu pripravil še bolj kot za letošnjo sezono, lahko verjamemo njegovemu trenerju Gradišniku, ki meni, da Lorger lahko še za nekajI desetink sekunde popravi svoj najboljši letošnji rezultat — 13,8. Lahko si privoščimo majhno »prorokbo«. Kljub velikemu napredku atletike menimo, da bo rezultat 13,8 več kot dovolj za olimpijski linale, pa tudi zadnjega mesta v finalu ne bo pomenil. In kaj bo Lorger napravil, da popravi svoj rezultat? Svoj trening bo preusmeril bolj na vzdržljivost, pri tem pa seveda vsaj kolikor toliko poskušal obdržati svojo hitrost. Rezultati novega načina dela bodo vidni že v sezoni 1959 in tedaj bomo lahko že mnogo več zapisali o njegovih možnostih v Rimu. SKRB ZA ŽIVALI Tankočutni Angleži so osnovali ligo m borbo proti surovim vrstam športa. Ta liga se je na primer spravila na lovce, ki lovijo s pomočjo psov. Proti lovu se borijo na ta način, da po predelih, kjer hočejo loviti s psi, polivajo neko kemično sredstvo, ki onemogoči psom s pomočjo voha slediti divjačini. Takšna skrb za živali je vsekakor lepa, toda še nekoliko prej bi menda morali osnovati ligo za zaščito črncev, da jih ne bi sredi angleških mest preganjati ljudje, ki so sicer morda člani lige za zaščito živali. žilo vvaterpolistom, razen tega pa imajo še velik pokrit bazen. Arhitektonsko prekrasni sta dve dvorani, ena imenovana Palača športov, druga manjša pa Palačica športov. V teh dveh dvoranah bodo tekmovali kotalkarji, boksarji in dvigalci uteži. Kolesarji bodo seveda razen na cesti nastopili tudi na velikem olimpijskem dirkališču. Dve športni panogi bosta v starinskem okolju. To velja za telovadbo, ki bo v toplicah Caracailla in rokoborbo v baziliki Massenzio. 'Veslači in kaja-kaši se bodo morali potruditi do jezera Alba.no, jadralci pa celo v Neapeljski zaliv. Kan s tekmovalci in gledalci? XVII. olimpijske igre bodo olimpijske igre rekordov. Italijanski olimpijski komite poroča, da je doslej 46 nacionalnih olimpijskih komitejev (od skupno 90) že prijavilo svojo udeležbo, ki znaša zaenkrat 4685 moških in 784 žensk. Ti številki se bosta seveda do zaključka priprav še zelo povečali. Ne smemo pozabiti namreč, da je na sporedu 18 športnih panog s skupno 128 disciplinami. Mednarodni olimpijski komite je preštevilno udeležbo že nekoliko zavrl, toda še redno bo število nastopajočih mnogo večje kot na dosedanjih olimpijskih igrah. Organizatorji stojijo pred velikimi problemi. Pravijo, da je vseeno laže spraviti pod streho tudi vse tisoče tekmovalcev in funkcionarjev, pa tudi izvesti vsa tekmovanja ob tolikšnem številu nastopajočih, kot pa vsaj kolikor toliko zadovoljivo rešiti vprašanje nastanitve vseh obiskovalcev večnega mesta, ki bodo pribi teči z vsega sveta. Vsi tekmovalci bodo prebivali v olimpijski vasi, ki so jo sedaj pričeli graditi. V modernih zgradbah bodo pripravili 4500 sob za približno 7000 oseb. Odločili so se nain-reč za to. da nastanijo v olimpijski vasi samo aktivne športnike, ne pa tudi vsega spremstva. Ta olimpi jska vas bo pravzaprav mesto zase, z vsemi potrebnimi »dodatki«: kot restavracijami. trgovinami, poštnimi uradi, potovalnimi uradi, prostori za razvedrilo in še mnogočem. Vsaka ekipa bo imela pač po številu tekmovalcev na razpolago enega do tri telefonske priključke in eno do tri vespe za najnujnejša pota. Rimski potnik’ - sedal je čas! Kot že rečeno, delajo sive lase organizatorjem iger predvsem turistične kapacitete Rima. V hotelih je prostora oziroma bo do iger prostora za približno 51.500 ljudi. Pri- vatniki bodo dali na razpolago približno 30.000 postelj. V vaznih šolah in domovih računajo z največ 30.000 ležišči. Zelo zasedeni bodo seveda tudi cainpingi, ki imajo trenutno kapaciteto nekaj nad 25.000, vendar jih bodo posebej za igre še razširili. Vsega skupaj je torej prostora le za nekaj nad 100.000 ljudi, računajo pa, da bo obiskovalcev precej več. Kdor si bo torej hotel ogledati igre v Rimu, se bo moral spustiti v borbo ne le za vstopnice, ampak predvsem tudi za prenočišče. Več kot natančno Predaleč bi zašli, če bi hoteli sedajle naštevati razne malenkosti, ki so tudi na seznamu organizatorjev. Pripravili so vse od medalj preko olimpijskih znakov do olimpijskega biltena, ki redno izhaja že od aprila lanskega leta. Za ilustracijo natančnega dela samo dva podatka: v enem od biltenov so spoznali vse obiskovalce Rima, predvsem pa seveda tekmovalce z vsemi podatki v zvezi z rimskim podnebjem in tako si lahko med drugim zapomnimo, da znaša povprečna temperatura v avgustu 25.1°C, da je povprečna maksimalna temperatura 31.7, da je padlo povprečno na 19.7 mm padavin in še celo vrsto drugih podatkov. Jadralcem pa so postregli s še bolj natančnimi podatki: v posebni razpredelnici so jim naznačili za vsa leta od 1947 do 1957 in za dneve, o-b katerih bodo tekme v jadranju, smer in jakost vetra, dopoldne in popoldne. To smo povedali samo zato, da ilustriramo temeljito delo organizatorjev prihodnjih olimpijskih iger. 'Vsekakor boste najbrž vprašali, kako pa Italijani pravzaprav financirajo vso to ogromno stvar, kot so takšne olimpijske igre? Prav malo gre iz »državnega žepa«. Večino denarja je in bo prispeval italijanski olimpijski odbor, ki je »lastnik« nogometne stave, ki mu vsak teden vrže lopo število milijonov lir. Veliki olimpijski stadion v R imu je eden najlepših in najmodernejših in tuji obisko- stadionov na svetu. Prepriča ni smo, da bodo domači valci napolnili veliki oval do zadnjega kotička Eriksen: „SpawVa!!ey bo uspel!“ Večkratni svetovni prvak, Norvežan S tein Eriksen, ki je sedaj trener v Ameriki, se je zelo povoljno izrazil o prihodnjih olimpijskih igrah. Eriksen meni, da so tekmovalne proge odlične in da morajo samo moško progo za smuk še nekoliko popraviti. Po Eriksenovem mnenju bodo igre v Squaw Valleyu lahko vzdržale primerjavo z igrami v Gortini cTAmpezzo Medtem so organizatorji že objavili dokončen spored, ki je naslednji: 18. II. svečana otvoritev — hdicej, 19. II. 30 km, slalom — ženske, umetno drsanje — pari, hokej, 20. II. umetno drsanje — obvezni liki — ženske, 10 km ženske, slalom moški, hitrostno drsanje 500 m — ženske, hokej, 21. II. umetno drsanje — obvezni liki — ženske, biatlon, veleslalom — žens-ke, hitrostno drsanje 1500 m — ženske, skoki z»a kombinacijo, hokej, 22. II. umetno drsanje — obvezni liki — ženske, 15 km za kombinacijo, hitrostno drsanje 1000 m ženske, hokej, 23. II. 15 km, veleslalom — moški, hitrostno drsanje 3000 m — ženske, umetno drsanje — prosti liki — ženske, hokej, 24. II. umetno drsanje — obvezni liki — moški, smuk — ženske, hitrostno drsanje 500 m — moški, hokej, 25. II, umetno drsanje — obvezni liki — moški, 4 krat 10 km, hitrostno drsanje 5000 m — moški, hokej, 26. II. 3 krat 5 km — ženske, smuk — moški, hitrostno drsanje 1500 m moški, umetno drsanje — prosti liki — moški, hokej, 27. II. 50 km, hitrostno drsanje — 10.000 m moški, hokej, 28. II. specialni skoki, zaključna svečanost. Madžarski metalec diska Szecsenyt n* uspel pri svojem poskusu rušenja evropskega rekorda. Dosegel je rezultat 55.59 metra, kar je za dober meter in pol manj od rekorda. Svetovni boksarski prvak lahke kategorije, Ameri kanec Joe Brown, je po točkah izgubil borbo s svojim rojakom Jonnyjem Bussom. Borba ni veljala z* naslov prvaka. Glavna junakinja nove atletske sezone na Novi Zelandiji je zopet metalka Valerie Sloper. S kroglo je dosegla 16.04, z diskom pa 46.91 m. Arhitektonsko ena najlepših gradenj za XVII. olimpijske igre je vsekakor mala Palača športov, kjer bodo tekmovali v košarki m dviganju uteži PIONIRSKO PRVENSTVO ZASAVJA V letošnji prvenstveni sezoni je tekmo-valo 9 pionirskih moštev v Zasavju, k1 so bila razdeljena v dve skupini: hrast' niško in zagorsko. Doseženi so bili naslednji rezultati:' skupina Hrastnik: Rudar I. (T) s točk, Rudar (H) 3, Bratstvo (H), 2, Rudar III. (T) 1 točka; skupin1 Zagorje: Rudar II. (T) 3 točk, Svoboda (Kis) 4, Proletarec II (Z) 3, Proletarec L (Z) 2, Rudar IV. (T) 1. Tekma med Proletarcem I in Rudarjem IV ni bita odigrana zaradi hladnega vremena. Mladinska liga -pa je imela 5 sodelujočih moštev, ki so dosegla sledeči vrstni red: Rudar II. (T) 7 točk, Svoboda (Kis) 5, Proletarec (Z) 4, Bratstvo (H) Rudar (H) 2 točki. NOGOMETNI TURNIR V POSTOJNI V četrtek je bil v Postojni conski nogometni turnir v ok-'iru srednješolskega republiškega tekmovanja. Na turnirju so sodelovale zmagovalne ekip® iz koperskega, kranjskega in novogoriškega okraja: gimnazija Postojna, TS® iz Kranja in gimnazija iz Nove Gorice' Rezultati: Postojna : Nova Gorica TSS : Nova Gorica 5:3, TSS : Fostojn3 2:1. Zmagovalec turnirja TSS iz Kranj1 bo sodeloval na finalnem republiške!11 prvenstvu, ki bo v Celju. Organizacij® turnirja je prevzela gimnazija iz Postojne, finančna sredstva pa je dal Svet ** šolstvo v Kopru. Mariborske novice V nedeljo je bil zaključen jesenski del tekmovanja v L razredu mariborske nogometne podzveze. Tekmovanja se udeležuje T klubov, med katerimi je predvedla najboljše igre ter najustal-nejšo formo Drava iz Ptuja. Ostala moštva so precej izenačena z izjemo Korotana s Prevalj in Aluminija iz Kidričevega. Korošcem še primanjkuje izkušenj, Aluminij pa je močno nazadoval iz neznanih razlogov. Klubi bodo prezimili v naslednjem vrstnem redu: »VOLNA« laško IHPySTOI3A VOLNENIH IZDELKOV TELE FON' ŠT. O BR203AV.L.V0LNA LAŠKO V ’ ✓ V'*' »V V ■».V*' V- .* ■ I Drava Kovinar Fužinac Nafta Rakičan Korotan Aluminij 16:5 15:11 13:10 5:13 Tekmovalna komisija je imela precej dela z reševanjem protestov, pa tudi disciplinski odbor podzveze je moral stopiti v akcijo. V II. razredu igrajo v dveh skupinah in bo tudi to tekmovanje zaključeno, po razporedu to nedeljo. Teniški klub Branik bo v mrtvi sezoni izvedel teoretske sodniške in inštruktor-ske tečaje, takoj ob začetku sezone spomladi pa tudi praktični del tako. da bodo tečajniki obeh skupin lahko položili tudi izpite za sodnike in inštruktorje S tem bo mogoče prireditve boljše organizirati, pa tudi tradicionalna teniška šola bo imela na razpolago dovolj strokovnega kadra. E. B. HUBERTUS — a rt. Triglav, težak 700 g, vodo-odbojno apreti-ran, primeren za turista in šoloobvezne otroke. Prodaja ga v vseh poslovalnicah znana konfekcija »Napri-jed« Zagreb. ODEJE — jacquard, v lepih pastelnih barvah in modernih vzorcih, so mitizirane in jih prodajajo v vseh boljših manufaktumih trgovinah in blagovnicah. TWEED — novost za pomlad, športni suknjič ali kostim, prehodni plašč v težini 500 in 600 g iz sukane efektne preje (mikane in česane), apretiran z mitinom proti moljem, 100 odstotna volna. MOHAIR — a rt. Tibet — cibelin, težak 950 g, za težje moške plašče, mitiniziran in vodo-odbojno apretiran. Prodajajo ga v vseh prodajalnah poznane konfekcije »Partizan« Beograd. illllliiiiiiii Mednarodno namiznoteniško prvenstvo Jugoslavije Evropski mojstri za zeleno mizo Tudi drugič najboljša Gorjanova Zagreb, 9. novembra. Danes pozno zvečer bo v Zagrebu v dvorani Radničkega doma zaključeno IX. mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu. Res je, da na letošnjem prvenstvu ni nastopilo toliko odličnih igralcev kot lani, toda gledalci niso bili prav nič prikrajšani. Najboljši igralci devetih evropskih držav so pokazali mnogo lepega in večkrat spravili na noge več kot 1.000 gledalcev. 2e dejstvo, da je nastopilo devet igralcev od prvih dvajsetih na evropski lestvici in od tega kar prvi štirje, priča, da tudi letošnje mednarodno prvenstvo Jugoslavije ni zatajilo. Kot je že navada na takih turnirjih, se je moral marsikateri mednarodni mojster zadovoljiti s tem, da se je že po prvem kolu preselil med gledalce. To so bili Hodson (Angl.), ki ga je premagal Zagrebčan Želle, četrti avstrijski igralec Stoiber, katerega je izločil Kern ter Poljak. Ga rezi irski, katerega je odpravil Kranjčan Teran. Po drugem kolu pa sta se jim pridružila še Sido (Madž.) — premagal ga je Šved Larssom 3:1 — ter Thor-hill (Angl.) — premagal ga je Franjič 3:1. V GYETVAI NIMA SREČE V ZAGREBU Ko pa so se pričele igre III. kola, se je tudi nestrpnost pri gledalcih stopnjevala. Koliko naših tekmovalcev se bo Uvrstilo med osem najboljših? Optimisti so bili mnenja, da šest. Lahko bi se jih Pet, srečanja pa so pokazala, da so le štirje opravili izpit zadovoljivo. Hrbud je premagal Šveda Mellstroma 3:1, Harangozo Rolanda (Belg.) 3:0, Vogrinc Pranjiča 3:0 in Markovič I. četrtega najboljšega Madžara Gyetvaia, kar je bila seveda prava senzacija. Madžar je igral Precej slabše kot navadno in je prva dva niza gladko izgubil. V petem nizu sta imela oba igralca nekaj zaključnih žog, zmagal pa je Markovič s 24:22. Med osem najboljših bi se lahko uvrstil še Uzori-bac, saj je proti Leachu (Angl.) v petem nizu že vodil. Manj možnosti pa je imel lanski prvak tega prvenstva Markovič K, katerega je premagal Foldy 3:1. PRI ŽENSKAH MADŽARSKA : ANGLIJA Včerajšnji večerni spored se je pričel 1 ženskimi polfinalnimi srečanji. Bil je Pravzaprav v znamenju dvoboja Madžarska : Anglija. Toda madžarske igralke so pokazale več znanja. Srečanji Ko-ozian : Rowe in Mossoszy : Thompson sta se končali 3:0 za madžarski igralki. Čeprav so tudi ženske navdušile s svojim igranjem, pa so gledalci vseeno nestrpno pričakovali pričetek četrtfinalnega srečanja za moške. Napovedovalec je objavil: »Na mizi številka 1 nastopata madžarski prva k berczik. in jugoslovanski prvak Hrbud. Na biizi številka 2 dvakratni svetovni prvak b*each ter doslej najuspešnejši Ju gosi o-Vah Harangozo.« Le koga ne bi vznemirila ta napoved? Res je bilo, da sta bost opila na prvi mizi madžarski ih jugoslovanski prvak, toda Berczik je k temu dodal še naslov najboljšega v Evropi in tretjega na svetu. Kljub temu pa smo 118 tihem vsi upali na uspeh. Gledalci so imeli tokrat priložnosti videti na prvi mizi mlajšo generacijo, na drugi pa starejšo. Večina se je odločila za mlajšo, čeprav sta tudi starejša mojstra pokazala marsikaj lepega. Harangozo je kratko premagal Leacha 3:0. Daljše pa je bilo drugo srečanje. Začetek je slabo kazal za našega prvaka. Oba prva niza je izgubil. Hrbud pa se je potem le zbral in tudi on osvojil dva niza. V petem nizu so sodniki kazali^ že 7:1 v njegovo korist in le malokdo je še dvomil v polom evropskega loparja številka 1. Toda zagrizenost in preciznost sta zlomila Hrbuda in kmalu za tem so sodniki kazali 19:7, seveda tokrat za Bercziika, ki ie zbral 18 točk zaporedoma. Srečanje za vstop v finale pri moških bo torej prav tako kot pri ženskah v znamenju dvoboja in sticer med Madžarsko ^n Jugoslavijo. Berczik se bo pomeril s Harangozom in Bu.bonyi z Vogrincem. Od presenečenj o dvojicah moramo na prvem mestu omeniti uspeh naših mlajših igralcev Jazviča in Franiča nad odlično madžarsko dvojico Sido-Gyatvea. Gyetvai torej v Zagrebu res nima sreče. Lani ga je premagal Markovič II, letos pa je to uspelo njegovemu bratu. Vsemu temu pa se je pridružil še poraz v dvojicah, čeprav je nastopil z odličnim in rutiniranim Sidom. Naša predstavnika sta morala seveda že v naslednjem kolu klonita pred Lar senom in Borgom. Rezultati —■ moški: Berczik : Hrbud 21:12, 25:23, 21:23, 20:22, 21:9, Harangozo : Leach 21:7, 21:18, 21:17, Bubonyi : Foldy 21:16, 21:9, 21:17, Vogrinc : Markovič II. 2(1:16, 15:21, 19:21, 21:13, 21:6, ženske — Mosoczy : Thompson 21:19, 21:15, 21:15, Koczian : Rowe 21:14, 21:15, 21:17, ženske dvojice: Koczian-Mosoczy : Dinka in Ružiča Nikolič 21:9, 22:20, 21:9, Rowe-Thompson : Heirits Mathe 21:19, 16:21, 23:21. 18:21, 21:18. Marjan Gogala Senzacija: Berczik poražen! Zagreb, 9. nov. V prvem polfinalnem srečanju na mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v namiznem tenisu je danes napravil Harangozo pravo senzacijo. Z odlično igro je premagal evropskega prvaka in tretjega na svetu Berczik a 3:0 (21:11, 21:8, 21:15). Končno je bilo tudi tekmovanje mešanih dvojic in sicer sta zmagala Mossczy-Sido nad angleško dvojico Rowe-Leach 3:2. V finalu moških dvojic se bodo srečali Vogrinc-Hrbud proti Bcrczik-Fpldy. V drugem polfinalnem srečanju pa tokrat tudi "Vogrinc ni zatajil in je z odlično igro premagal Madžara Bubon^ija 3:1 (21:12, 21:12, 12:21, 21:14). V četrtfinalu je Bobonvi premagal drugega madžarskega igralca Foldda. V finalu se bosta srečala torej dva Jugoslovana Harangozo in Vogrinc. Slovenska conska nogometna liga Ljubljana, 9. novembra. Na kegljišču Ilirije je bil danes odigran drugi del odprtega ženskega kegljaškega prvenstva OKZ Ljubljana, ki je bil namenjen sestavi ljubljanske reprezentance za skorajšnji četvero-boj v čast Dneva republike. Nad današnjim tekmovanjem smo bili nekoliko razočarani zaradi tega,, ker niso nastopile ose tekmovalke iz prvega dela, nekoliko pa tudi zaradi ne preveč preprečljivih rezultatov, ki so jih dosegle tudi boljše kegljavke. Temu pa je krivo predvsem kegljišče, saj sta obe stezi za takšna tekmovanja prav neprimerni. Na tekmovalke je vplival tudi mraz, kajti kegljišče ni bilo zakurjeno. Kljub temu pa je prišlo do nekaterih zanimivih preobratov. Nekaj k egi javk, ki so v prvem delu turnirja dosegle slabše rezultate, se je danes uveljavilo z večjim številom podrtih kegljev. Med te štejemo ^ predvsem Smrajčcvo, Ruparčičevo, Klemenčičevo in Hrušovarjevo, pred vsemi pa zanesljivo vodi tudi po drugem delu tekmovalka Gradisa Silva Gorjanova. Za prijetno presenečenje je poskrbela še domačinka, članica Ilirije, Ro-pretova, ki je danes dosegla najboljši rezultat 380 kegljev. Izven konkurence sta nastopili še dve tekmovalki Obrtnika, ki nas pa z rezultati nista prepričali. Ker je bilo določeno, da bo deset najboljših kcgljavk nastopilo prihodnji četrtek še na tretjem tekmovanju, je razumljivo vladalo zanimanje za to, katere se bodo uvrstile med najboljšo deseterico. Iz te konkurence je izpadla Gozdnikarjeva, ki je dosegla zaradi bolezni slabši rezultat, ogjrodje bodoče reprezentance pa nam je že približno Rudar zmaguje tudi na tujem znano. Med prvo desetorico se je uvrstilo šest članic Gradisa in štiri članice Ljubljane, kar pomeni, da Ljubljančanke po kvaliteti že kar dobro hitijo za Gradisovkami. Med Ljubljančankami je bila tokrat najboljša Ruparčičeva, ki je dosegla na današnjem tekmovanju tretje mesto, v skupnem plasmaju obeh tekmovanj pa je celo druga. Prav zanimiv bo zadnji del izbirnega tekmovanja, kjer bo merilo moči vseh deset tekmovalk, za končno sestavo reprezentance pa bo odločilen skupni rezultat vseh treh nastopov. Rezultati drugega dela: Ropret (II) 380, Gorjan 374, Smrajc (Gr) 367, Ruparčič 566, Hrušovar (obe Lj) 366, Klemenčič (Gr) 362, Gaberšček (Zv) 359, Pirc 354, Satler (obe Gr) 347, Plešnar (Lj) 339, Tome (Gr) 338, Tepina 338, Knez 335, Gozdnikar (vse Lj) 333, Mlakar (R) 329, Gostel (Zv) 325, Sonnenwald (Gr) 303, Tome 287, Štrekel (obe Obrt) 284, Škrbec (Podpeč) 208. Vrstni red po drugem kolu: Gorjan (Gr) 769, Ruparčič (Lj) 730, Tome 730, Satler 728, Klemenčič (vse Gr) 726, Knez 723, Tepina (obs Lj) 717, Pirc (Gr) 715, Plešnar (Lj) 714, Smrajc (Gr) 713. Sledijo Gozdnikar 704, Hrušovar (obe Lj) 701, Gaberšček (Zv) 700, Ropret (Tl) 688 itd. Rokometaši Slovenj Gradca najboljši Pred dnevi je bilo zaključeno rokometno prvenstvo koroške podzveze. Partizan iz Slovenj Gradca je igral borbeno in tehnično dokaj dobro, medtem ko so bila ostala moštva slabša. Doseženi so bili naslednji rezultati: Partizan : Fuži-nar 26:16, Partizan : Velenje 48:14, Partizan : Dravograd 22:17, Fužinar : Velenje 6:0 p. f., Fužinar : Dravograd 28:14, Velenje : Dravograd 28:18. Lestvica: Dve koli pred zaključkom slovenske conske nogometne lige lahko rečemo, da je Rudar praktično že osvojil naslov jesenskega prvaka. Štiri točke prednosti pred Branikom in Mariborom bodo za to najbrž zadoščale. Več pa je kandidatov za drugo mesto. Mariborski moštvi imata prav gotovo največ možnosti. Tokrat preseneča pravzaprav le rezultat, ki smo ga prejeli iz Izole. Moštvo Branika se je moralo, hočeš nočeš zadovoljiti s porazom, ki je že drugi v letošnjem prvenstvu. V prvih kolih nezanesljivo moštvo Ljubljane, nas *udi preseneča. Ljubljanski železničarji igrajo nekoliko solidneje. Danes so premagali Grafičarja in ga na lestvici tudi prehiteli. Moštva v spodnjem delu so se tudi tokrat močno upirala, vendar so bila vsa poražena. Posebno slabo gre letos Slovanu, za katerega so mnogi mislili, da bo ostal nekje v sredini lestvice. Izola : Branik 2:1 (2:0) Izola, 9. nov. Za tekmo z mariborskim Branikom je vladalo veliko zanimanje. Na igrišču se je zbralo okrog 1000 gledalcev, ki so pričakovali, da bo domače moštvo pripravilo presenečenje in odvzelo prekaljeni enajsterici Branika točke. Vrsti sta že v prvih minutah pokazali, da bo srečanje polno razburljivih dogodkov in da bo rutinirano moštvo Branika trd oreh za domačo enajsterico. Toda domače moštvo je z borbenostjo in dobro taktično igro nadigralo tehnično boljšega Branika. V prvem delu je imela Izola več priložnosti za dosego kotov, ki pa so ostali neizkoriščeni. Domačini so se bolje znašli in so že v peti minuti dosegli vodilni gol. Černe je lepo podal prostemu Božiču, ki je ukanil vratarja gostov Eferla. Kasneje je isti igralec imel še eno priložnost za dosego gola, toda vratarju Eferlu je uspelo razčistiti nevarno situacijo. Po lepi kombinaciji Brojeviča, Radoviča in SPET ZANiMIV BOKS — TODA SODNIKI... ko t lažjih kategorijah lahko pohvalimo oba državna polfinalista Rukavino I. in II., je treba dati priznanje v težjih kategorijah Men-ceju, k.i je boksal zelo dobro, Su- Ljubljana, 9. novembra. Vse kaže, ja slovenski boksarski klubi pridobijo vedno več gledalcev, kar je Rrišlo do izraza znova sinoči ob ^odmestnem dvoboju med boksarji —---------------------------- ------> Ljubljane in Borca iz Nove Gradi- kdviču, ki je prisilil nasprotnika že v drugi rundi k predaji ter Jakhlu, ki je to pot boksal naravnost odlično in požel zasluženo priznanje vseh gledalcev. Zorc je v težki kategoriji prehitro kapituliral, saj je imel zmago nad 10 kg težjim nasprotnikom v rokah. Le ta pa ga je knoekautiral v 2. krogu. Ko torej ocenjujemo ta dvoboj, moramo zhova pripomniti, da se klubi sicer trudijo privabiti večje število prijateljev, le-te pa, žal, od- ?ke. Dvorana Doma železničarjev J<‘ bila še -bolj nabita kot ob nedavčni dvoboju Ljubljana : Odred. so morali mnogi ljubitelji bedeli oditi, ker tolikšne množice ni moč sprejeti v tako utesnjen etos tor. Gneča je bila tem večja atad,i tega, ker so vsi računali, da A'bodo boksarji iz Nove Gradiške , jbčno izkazali — saj so pred krat-v1?1 boksali neodločeno z nemško k lp,° }7 Wupperlala. Vendar lah-lJ> rečemo, da so gostje pokazali Jn jSO tehniko v nižjih kategorijah, lif . em ko lahko borbe glede kva-V e*e. v višjih kategorijah štejemo j. Ptid domačim tekmovalcem. In vsezadnje bi moral ta dvoboj rJPasti v korist domačim, vendar Tn 10 igralcev, kar se je moštvu Izole zelo poznalo, ter je moral domači vratar Lesjak z lepimi paradami reševati situacijo. V 78. minuti so gostje po Ga-brijanu dosegli častni gol. Braniku do konca igre kljub premoči ni uspelo nadoknaditi zamujenega. Sodnik Tičar iz Ljubljane je sodil dobro. Pri Izoli moremo pohvaliti požrtvovalnega Marpezana, ki je bil strelec drugega gola. Vesel M. Rudar : Triglav 4:0 (0:0) Ljubljana, 9. nov. Trboveljski Rudar je kljub -odločbi TNZ pri OLO Ljubljana danes še vedno igral na tujem igrišču in sicer na Krimu. V prvem polčasu je bila ta tekma dokaj razburljiva, kajti obe moštvi sta bili enakovredni in vrstili so se obojestranski napadi. Toda nihče od napadalcev obeh enajsteric ni znal izkoristiti nekaterih priložnosti za dosego gola in tako lahko štejemo Kranjčanom za uspeh, da se je ta del igre zaključil neodločeno. V drugem delu pa je začel vedno bolj prevladovati Triglav. To je trajalo do 56. minute, ko je Jer-še dosegel prvi gol za svoje moštvo. Že dve minuti kasneje je bi uspešen Majcen, ki je dosegel gol po streljanem kotu — 2:0. Nato se je Triglav spet nekoliko zbral in ni pustil Trboveljčanom do besede. V 70. minuti pa se je glasil rezultat 3:0 za Rudar, strelec je bil Kastelic. V 71. minuti je Knaus dosegel končni rezultat 4:0. Triglavani so imeli v kratkem razdobju drugega polčasa možnost, da bi dosegli vsaj 2 gola, vendar niso imeli strelca, ki bi njihovo premoč realiziral. Tako je Rudar spet prepričljivo zmagal in je takorekoč že zanesljivo po-stal jesenski prvak, Triglavu pa se je po-znalo, da je nastopil osljabljen. LESTVICA SLOVENSKE CONSKE Partizan 3 3 0 0 96:47 6 LIGE Fužinar 3 2 0 1 50:40 4 Rudar 9 8 1 0 28:8 17 Velenje 3 10 2 42:72 2 Branik 9 6 1 2 30:11 13 Dravograd 3 0 0 3 49:78 0 Maribor 9 5 3 1 20:13 13 Krim 9 5 1 3 18:9 M V istem času je bilo tudi pionirsko Ljubljana 9 4 2 3 17:15 10 prvenstvo, kjer je prav tako zmagalo Izola 9 3 4 2 12:11 10 moštvo Partizana iz Slovenj Gradca. Kladivar 9 4 2 3 17:18 10 Pionirji so premagali Fužinarja s 6:2 in Grafičar 9 3 3 3 13:17 9 Velenje z 21:6. Tri,g>la v 9 2 2 5 12:17 6 • Sobota Slovan 9 9 2 0 1 2 6 7 29:34 7:25 5 2 V I. kolu finalnega aki rokometni nokal dela za jugoslo-van-sta se srečala v Jesenice 9 1 0 8 7:34 . 2 Slovenj Gradcu Grafičar iz Zagreba in štvo. Vse dotlej je bila igra dokaj enakovredna, napadalci obeh enajsteric pa so grešili pri streljanju na vrata. V drugem delu igre je prevzela pobudo Ljubljana, ki je prvih 20 minut ogrožala obrambni prostor Grafičarja s precej ostrimi napadi. Strelci pa pri tem niso bili učinkoviti, saj so večkrat poslali žogo prek vrat v out. V 49. minuti je bila usoda Grafičarja zapečatena, kajti ob nekem napadu je eden od obrambnih igralcev v kazenskem prostoru zadržal žogo z roko. Sodnik Konič z Bleda, kii je tudi to srečanje vodil zelo solidno, je upravičeno pokazal na belo točko i-n Brezigar je enajstmetrovko zanesljivo realiziral — 2:0. S tem je bil dosežen tudi končni rezultat. Ljubljana je imela v 75. minuti še zelo lepo priložnost za povišanje rezultata. Brezigar je poslal u.po-rabno žogo v kazenski prostor, tam sta se našla dva napadalca Lj-ubljane, ki pa sta začela neumestno kombinirati, namesto da bi ugodno priložnost izkoristila. Kasneje se je G rafija r trudil, da bi dosegel vsaj častni gol, kar pa mu zaradi slabih strelcev v napadu ni uspelo. Najboljša pni gostili sta bila Loboda im Čampa, pri Ljubljani pa Niki c, Herman, Brezigar in Istenič. Ljubljana : Grafičar 2:0 (1:0) i-.^vuc strahu, na drugi et,]|(/t° jih prakrajšali vsaj go. CCn rezultat, če ne strani za nože za zrna- h'»rhUC^ sodniki. To velja zlasti za j,jy, 0 v wciter kategoriji med Er-ČU[j e,n im Soki čem. Na veliko zatrto gledalcev je zmagal po De-V # Sokič, čeprav se je v ringu ^isto i n° v::del in boksal bolj ne-v r- Lot domačin — pa je sodnik čip 'nSu Lajovic opominjal doma-r>as ’ narpesto da bi to storil proti Čep; r,r , ku ali pa bi moral tega Vejji c‘^kvalificirati. To je vzbudilo j e im 'Ogorčenje in prav ta borba tarpp.? jm-enda odločilna za regu-Js'i izid tega dvoboja. Medtem bi ja jo sodniki z nezadovoljivim sojenjem. Ponovno poudarjamo, da bi morala tu vmes poseči boksarska sodniška organizacija, saj ni odveč, če menimo, da je prav tu morda eden od vzrokov, če slovenski boks ne napreduje. Morda bo Ljubljana, 9. nov. Srečanje med le treba organizirati za boksarske Ljubljano in Grafičar jem je po-me-sodn-ike prepotrebne seminarje in milo za ljubitelje nogometa majhen vključiti v njihove vrste nove, sve- krajevni derby. To zaradi te-ga, ker že ljudi, ki bodo s svojim sojenjem se Grafičar v slovenski ligi v zadki h ko več pripomogli k napredku njem času dobro uveljavlja, L j n b-teea športa. Ijana pa igra s spremenljivo srečo. Rezultati — bantam Prošek : Na stadionu v Šiški se je zbralo to Pintarič (BI 2:0 p. t., perolahka: pot okrog 800 gledalcev, ki so bili Kovač : Rukavina I (B) 0:2 t. k. o., priča zelo razburljivi in tipion-o pr-lahka Vuk I : Abramovič I 0:2 k. o., venstveni borbi. Na oko sicer ta ptnlwelter Smrtnik : Rukavina II tekma ni bila lepa, vendar lahko (B) 0:2 t. k. o., welter Erjavec : rečemo, da sta obe moštvi pokazali Sok-ič (B) 0:2 p. t., polsrednja Men- precejšnjo mero borbenosti in po-cej : Abramovič II (B) 2:0 p. t., žrtvovalnosti. To zlasti velja za s-o-srednta Tali kol : Lokov ič (B) 2:0 n» lidno krilsko vrsto in obrambo Orati. poltežka Šukovič : Vasiliič (B) fičarj-a, ki Ljubljani dolgo časa ni 2:0 t. k. o., težka Zorc : Miško (B) pustila priti do veljave. Šele v 34. 0:2 k. o. Končni rezultat: Ljubija- minuti je Gosar po nenadnem p runa : Borac 8:10 dom dosegel vodstvo za svoje mo- Maribor : Slovan 4:2 (1:1) Maribor, 9. novembra. Na razmehčanem igrišču so se igralci težko znašli in tudi spolzka žoga jim je delala preglavice. Tako tekme ni nudila posebnega užitka, bila pa je borbena in razmeroma živahna. Domači so imeli premoč, toda napadalci so se le redko odločili za strel na gol in tako so se morali zadovoljiti le s štirimi goli, pri katerih je botrovala nezanesljiva obramba gostov. Prvi gol je dosegel Slovan v 6. min., strelec je bil Stanovnik. Maribor je izenačil v 16. minuti, gol je dosegel Kek, ko je vratar gostov prezgodaj zapustil vrata. Drugi polčas se je začel s pravim obleganjem Slovanovih vrat. V 48. minuti je Vidic streljal od daleč in povišal na 2:1, v 67. minuti je Pirc z nenadnim strelom z 20 metrov presenetil vratarja in postavil rezultat 3:1. Le malo za tem pa je visoko žogo Lupša usmeril z glavo v mrežo in s tem se je končala serija Mariborčanov. Minuto pred koncem je Stanovnik izkoristil nesporazum domače obrambe in postavil končni rezultat 4:2. Krim : Sobota 3:1 (1:0) Ljubljana, 9. novembra. Začetek današnjega srečanja med Krimom in Soboto je obetal, da bo zmagalo moštvo, ki bo imelo več vzdržljivosti. Tempo igre je bil namreč tak, da je bilo gotovo, da vsi igf&lci ne domači Partizan. V začetku je vse kazalo, da bodo domačini doživeli katastrofo, toda kmalu so se otresli nervoze in začeli smotrno napadati. Prvi polčas se je končal s 15:6, drugi pa z 9:9 :n tako je končni rezultat 24:15 za moštvo Grafičarja. OBJAVA Vsi kandidati, ki želijo opraviti izpit za košarkarske sodnike, naj pošljejo prijave do 20. novembra na Košarkarsko zvezo Slovenije. Prijavi je potrebno priložiti tudi kratek življenjepis. Kandidati morajo biti stari najmanj 18 let in morajo imeti za seboj vsaj dve leti dela v košarkarski organizaciji, klubu ali društvu. Prijave pošljite na naslov: Košarkarska zveza Slovenije, Ljubljana, Tabor 13. K. Z. S. Pravilne rešitve odrezka Številka 10 1. Odred : Lokomotiva l 2. Proleter : Borac x 3. Zagreb : Split 1 4. Elektrostroj : Šibenik x 5. Sloboda : Borovo 1 6. Branik : Krim 1 7. Sobota : Maribor 1 8. Kladrivar : Ljubljana 1 9. Slovan : Jesenice 2 10. Grafičar : Rudar 2 11. Triglav : Izola x 12. Hajduk : Partizan 2 Po 10 pravilnih rešitev imajo: Konrad Lovko, Postojna; Rade Stojanovič, Ljubljana, Trnovski pristan 12; Božo Wcber, Ljubljana, Rimska cesta 25. Vsak prejme po 6666 din. bodo vzdržali do konca. Zgodilo pa se je tako, da je sapa pošla Krimu, zmagal pa je tudi Krim. Gostje so danes prav gotovo bolj zaslužili zmago in če bodo Krimovei vedno tako igrali, je vprašanje, če jih bo vedno spremljala sreča. Igralci Sobote so nas prijetno presenetili s hitro, enostavno in požrtvovalno igro. Imeti bi morali le *e malo sreče, pa bi se lahko končal prvi polčas v njihovo korist. Prav v času najhuj-Šega pritiska na Krimova vrata pa so domači najprej streljali kot in Erzar je dosegel gol. Tudi v drugem delu je bila sreča bolj naklonjena domačim in dosegli so še dva gola. Enajstmetrovko pa je vratar gostov ubranil.- Ko so končno dosegli gol tudi gostje, je kazalo, da Krimova zmaga še i»l povsem potrjena. Napadi Sobote so se vrstili drug za drugim, toda do uspeha ni prišla. Tekma pa se je končala z rezultatom 3:4. Domači so tako pospravili najbrž letošnji »najsrečnejši točki. M. Q- Jesenice : Kladivpr 2:3 1. zvezna nogometna liga 11. zvezna nogometna liga Speerslfall cedečih Favoritov ni! To vidimo vsako nedeljo in tudi današnje prvenstvo potrjuje naše ugotovitve. Borba za prva mesta je vse hujša, pa paj bo to pri vrhu ali na dnu. Crvena zvezda, ki jo že ves čas hvalimo, češ da je najsolidnejše moštvo in da je najbližja najvišjemu naslovu je-seajsktKa tekmovanja, jje odšla v Sarajevo. Sprejel jo je torej zadnji na lestvici in ji dal temeljito lekcijo. Zvezda so vrača v Beograd praznih rok in vsa sreča zanjo, da se je ista nesreča dogodila tudi Dinamu, ki je pravzaprav najresnejši tekmec sicer solidnim Beograjčanom. Dinamo je namreč položil orožje Vojvodini in prav zaradi tega se podoba pri vrhu lestvice ni bistveno spremenila. Mesti sta zamenjala le Radnički in Rijeka, kajti Radnički je včeraj odpravil Vardarja. Rijeka pa je danes igrala z »Majstorjem z mora« neodlo- čeno. Zaradi boljše razlike v golih je Radnički do prihodnje nedelje na 3. mestu, Rijeka pa je zdrsnila za eno mesto niže. Ko že govorimo o Rečanih, moramo reči, da nas je neodločen rezultat s Hajdukom le nekoliko presen I lil, saj je Mia Rijeka na papirju zanesljiv favorit. Vse kaže, da so se novinci — Rečani — le nekoliko upehali od začetnega zaleta, vendar jih moramo kljub vsemu toplo pozdraviti. S tem, da je Budučnost podlegla Veležu in da je Partizan odpravil sarajevskega Železničarja, je nastala prava gneča pod vrhom in sredi lestvice ima cela kopica moštev enako število točk, kar dokazuje, da se je šele sedaj razvnela huda borba za končno podobo na lestvici. Po vsem tem lahko trdimo, da bo odločilnega pomena razlika v golih, po naj govorimo o vrhu ali o dnu lestvice. Radnički : Vardar 2:0 (0:0) Strelec: Prlinčevič v 49. in 85. minuti za Radnički, sodnik Botič iz Valjeva, gledalcev 800. Beograd, 9. nov. Včeraj je bila odigrana slaba in neborbena tekma med Rad-ničkim in Vardarjem. Gola, ki ju je dosegel Prlinčevič, sta bila neubranljiva. LESTVICA I. ZVEZNE LIGE Crvena zvezda 9 7 0 2 24:8 14 Dinamo 9 5 1 3 14:12 11 Radnički 9 5 0 4 19:12 10 Vojvodina 9 5 0 4 16:11 10 Velež 9 5 0 4 15:14 10 Rijeka 9 4 2 3 13:13 10 Partizan 9 4 1 4 14:17 9 Budučnost 9 3 2 4 11:16 8 Hajduk 9 3 2 4 10:17 8 Sarajevo 9 5 4 5 10:17 7 Željezničar 9 3 0 6 14:15 6 Vardar 9 2 1 6 9:17 5 Budučnost : Velež 0:1 (0:1) Strelec: Radiljevič v 30. minuti, sodnik Bondžulic iz Zagreba, gledalcev 5000. Titograd, 9. nov. Na težkem terenu Bu-d uvnosti — skozi vso tekmo je močno deževalo — je danes Velež odnesel srečno zmago. Budučnost je bila vseskozi tehnično in taktično boljša, toda ni imela dobrega strelca. Col, ki ga je dosegel Radiljevič, je bil izredno lep. Sarajevo : C c. zvezda 1:0 (0:0) Strelec: Sohovič, gledalcev 15.000, sodnik Damiani iz Zagreba. Sarajeoo, 9. noo. Čeprav je bila Crvena zvezda tehnično boljše moštvo, njeni napa-^ dalci niso uspeli prebiti zidu domačih branilcev. Sarajevo, ki ga vodi trener Božovič, je igralo taktično skoraj brez napake. Vojvodina : Dinamo 1:0 (1:0) Strelec Bena v 5. minuti za Vojvodino, sodnik Erlich, gledalcev 9.000. Novi Sad, 9. novembra. Vojvodina je danes nastopila z oslabljenim moštvom, zato nihče ni pričakoval zmage Novosadčanov. Tekma je imela dva različna polčasa. V prvem delu je povsem prevladoval Dinamo, medtem ko se je v drugem polčasu Vojvodina znašla in uspela s hitro, ostro in požrtvovalno igro ohraniti rezultat prvega polčasa. Zagrebčani so imeli več priložnosti za dosego gola. Tako je Jerkovič z nekaj metrov zgrešil' vrata. Rijeka : Hajduk 1:1 (1:1) Strelci: Papec v S. min. za Hajduk in Lukarič v 10. min. za Rijeko. Sodnik Nikolič iz Beograda, gledalcev 17.000. Rijeka, 9. novembra. Neodločen rezultat »Jadranskega derbyja« ustreza dogodkom na igrišču. Rijeka je imela nekaj več od igre, vendar njen slab napad ni znal izkoristiti ugodnih priložnosti. Lahko rečemo, da je bila to tekma dobre obrambe Rijeke in dobrega napada Hajduka. Partizan : Železničar -1:2 (2:1) Strelci: Rede v 1. minuti, Valok v 25. in 27. minuti in Mitič v 63. minuti za Partizan ter Bašič ter Ibrahimpašič za Železničar, Sodnik Rukavina, 5000 gledalcev. Beograd, 9. nov. Danes je odlični Zeto ec izvrstno vodil svoje moštvo do lepe zmage. Železničar se je moral vseskozi braniti in le sreča je pomagala gostom iz Sarajeva, da niso odšli katastrofalno poraženi. Rim : Hannover 3:1 (1:0) Hannover, 9. nov. Nogometna reprezentanca Rima je premagala mestno reprezentanco Hannovra v okviru tekmovanja za cup velesejemskih mest. NA GORIŠKEM je vse polno problemov Okrajni svet za šport in telesno vzgojo v Novi Gorici je pretekli teden pripravil razširjeno sejo predstavnikov telesno-vzgojnih, športnih ter politično-družbe-nih organizacij, na kateri je Joško Štrukelj, predsednik sveta, najprej seznami vse prisotne o velikem pomenu kongresa za telesno kulturo. V živahni razpravi se je pokazalo, da je sodelovanje med Partizanom in Okrajno športno zvezo zelo plodno. Ugotovili so, da se po nekaterih občinah, zlasti v Tolminu in Kobaridu, vse bolj uveljavljajo občinski sveti za telesno vzgojo, ki rešujejo probleme na svojem področju. Slabše je na primer v Vipavi in Dobrovi, kjer še ni pravega razumevanja in odnosa do telesne vzgoje. Ta trditev velja celo za Novo Gorico in zato bo treba k tem problemom smeleje pristopati. Največ pozornosti so posvetili razpravi o gradnji objektov, ki jih ne morejo urediti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Ker ni športnih naprav, zato tudi ni mogoče vključevati mladine v Partizan in športna društva. Sklenili so proučiti vprašanje, da bi občinski ljudski odbori določili manjši pribitek na alkoholne pijače, denar pa bi se stekal v sklad za razvoj telesne vzgoje in športa. Na ta način bi dobili potrebna gmotna sredstva, mladina pa bi se radevolje odzvala MARTELANC 951 KEGLJEV Kranj, 9. nov. Na trening tekmi med A in B moštvom Triglava se je spet izkazal Martelanc, ki je porušil 951 kegljev in tako ponovno dokazal, da je v odlični formi. Tudi celotna A ekipa je dosegla zelo dober rezultat 5106 podrtih kegljev. Vesti iz Vrhnike Te dni bodo začeli vrhniški košarkarji z redno zimsko vadbo. Trenirati bodo začeli tudi mladinci. Na Vrhniki je namreč za košarko izredno zanimanje in zato je pred nedavnim Partizan pozval mladino, naj se vključi v vrste košarkarjev. Košarkarji imajo prosto telovadnico in kar 3 košarkarske inštruktorje. Tako bodo vrhniški košarkarji ob polnem razumevanju vseh merodajnih lahko že v kratkem dosegli velike uspehe. Zima se bliža, Vrhničani pa so ostali brez težko zaželene skakalnice. Vsako leto mnogo govorijo o tej napravi, toda vse ostane le pri besedah. Tu je dovolj lepih terenov za gradnjo 25 alt 30-metr-ske skakalnice in potrebni so le majhni stroški in napori. Številni smučarji in vsa vrhniška mladina, ki se navdušuje za smučarski šport, pričakuje od merodajnih forumov vso podporo. s prostovoljnim delom pri gradnji teles-novzgojnih naprav. Za zaključek so govorili tudi o velikem pomanjkanju strokovnega kadra in prišli do zaključkov, kako bi ustanovili posebne šole za vzgojo osnovnih kadrov, kajti brez teh ne bo pravega razvoja telesne vzgoje. A. F. Jugoslavija : Švedska 5:4 V okviiru mednarodnega prvenstva Jugoslavije v namiznem tenisu je bilo v petek v Zagrebu tudi prijateljsko meddržavno srečanje Jugoslavije in Švedske. Švedi nam navadno niso bili nevarni nasprotniki. Od osmih srečanj, ki smo jih r. njimi odigrali po vojni, smo le dvakrat izgubili. Zadnji poraz smo doživeli na evropskem prvenstvu v Budimpešti s 4:5. Tudi tokrat je prav malo manjkalo, pa bi Švedi svoj uspeh ponovili. Pri stanju 4:3 je imel Mellstrom tri minute pred koncem tri točke prednosti proti Harangozu. To je bilo v zadnjem nizu, igrala pa sta na čas. Vseeno pa je Haran-gozo izenačil in nato je potekel Čas. Pri stanju 15:15 sta zato igrala še za odločilno točko. Z ostrim udarcem je Harangozo odločil srečanje v svojo korist. Zadnje srečanje med Markovičem in Borgom je naš reprezentant gladko dobil in tako smo zmagali s 5:4. Ljubi iana : Gorenjska 28:15 (14:9) Kranj, 9. novembra. Na igrišču Mladosti v Kranju je bila danes v počastitev Kongresa telesne kulture rokometna tekma med Ljubljano in Gorenjsko. Po zelo dobrem uvodu domačih, ki so v 5. minuti vodili s 7:2, so nato domači močno popustili in gostje so povsem prevladovati na igrišču. Le v zadnjih desetih minutah so bili domači enakovredni nasprotniki. Za Ljubljano je bil največkrat uspešen Haber z 10, za Gorenjsko pa Polka s 7 goli. V pionirski predtekmi je zmagala Ljubljana z 18:6 (8:2). Okrajno prvenstvo Partizana za Gorenjsko Kranj, 9. novembra. V Kranju je biio danes okrajno prvenstvo Partizana v rokometu, na katerem so nastopila štiri moštva. Vse tekme so bile lepe in razburljive. Vrstni red: Stražišče 6 točk, Kranj 4 točke, Tržič 2 točki, Kropa 0. Proleter (Zag.) : Usnjar (Vrh.) 18:3 (6:7) Drava : Part. Murska Sobota 13:17 (4:8) Zenske — Drava : Part. M. Sob. 12:4 (4:3) SINDIKALNO PRVENSTVO MARIBORA Metalna : TAM 3:2 (1*0) MTT : Boris Kidrič 0:0 Trgovci : Zivilci 3:1 (2:1) Mlad. — Izola : Postojna 3:0 .p. f. HOKEJ NA TRAVI Maribor : Part. Murska Sobota 3:3 (1:2) Velika gneča na vrhu Odred spet spodaj Preteklo nedeljo smo dali Odreda precej laskavih priznan j, saj nas je presenetil ne samo z zmago nad favorizirano Lokomotivo, temveč tudi z borbeno in požrtvovalno igro. Mnogi so zaradi tega upali, da se bodo ljubljanski rdeče-beli tudi Splitu postavili po robu in morda poskrbeli za prijetno presenečenje. Do konca prvega polčasa je to še nekako držalo, toda v drugem delu je Odredovcem zmanjkalo sile — doživeli so poraz in spet zašli stopnico navzdol. Borovo je bilo pač uspešnejše in je iztrgalo Elektro-stroju pol izkupička. Sedaj je nastala na vrhu lestvice med petimi klubi velika gneča in jih ločijo le tesne razlike v golih. To pomeni, da se bo do konca prvenstva prav Split : Odred 3:1 (1:1)l, Split, 9. novembra. Za današnjo prvenstveno tekmo med Splitom in Odredom je vladalo še dokaj veliko zanimanje. Pričakovali smo, da bo Split odločno premagal moštvo Odreda, ki je v zadnjem času v precejšnji krizi. Takoj v začetku so domačini vzeli pobudo v svoje roke, pa vendar so se gostje iz Ljubljane krepko upirali in tudi sem in tja nevarno prodrli pred vrata domačinov. V 17. minuti je Odred prišel v vodstvo. Žoga je šla iz leve na desno stran, dokler je ni dobil Oblak, ki je s točnim strelom povedel Odred v vodstvo. Setle po tej akciji Odreda so se ^prebudili« domačini in smotrneje zaigrali H« domačini i-n smotrneje zaigrali. Nekaj minut po vodstvu Odreda je Gulin ukanil Mozetiča — 1:1. V drugem polčasu so domačini prevladovali na igrišču in svojo premoč izrazili v dveh golili, ki ju je dosegel Kraljevič. Na splošno je bila tekma nezanimiva, neborbena in če k temu dodamo še neuspeh Duplan-čiča, ki je zgrešil enajstmetrovko, je celotna podoba današnje tekme popolna. Odred je nastopil v tejle postavi: Mozetič, Jovanovič. Udovič. Limo, Med vod, Piska r, Halilagič, Virant, Hočevar, Oblak, Voj nov. Trešnjevka : Pro-leter 2:1 Borovo : Elektrostroj 2:2 Lokomotiva : Sloboda 1:0 (0:0) Borac : Zagrel) 2:0 (0:0) gotovo še marsikaj spremenilo i* da bodo nekateri klubi morali odstopiti svoje položaje borbenejšim moštvom. Vse pa kaže, da se bod» vsaj delno izpolnila prerokovanj* igralca Splita Krstuloviča, ki je n*’1 povedal, da bo njegovo moštvo po? stalo letošnji prvak te lige. Za zdaj lahko Krstuloviča pritrdimo to morda samo za jesenski del, kajti spomlad bo za marsikoga v tej li§* precej odločilna. Tudi v vzhodnem delu se vrstijo dogodki nekako po načrtu, največji favorit za jesenskega prvaka P* je še vedno vodeči Beograd. Nekoliko presenetljiva je bila dane* zmaga Lovčena nad niškim Rad nič-kini. sicer pa so se vse tekme zaključile s pričakovanimi rezultati. LESTVICA II. ZVEZNE LIGE — ZAHOD Sloboda 8 4 2 2 15:6 10 Split 8 4 2 2 18:13 10 Elektrostroj . 8 2 6 0 11:8 10 Borac 8 4 2 2 13:10 10 Trešnjevka 8 4 2 2 14:11 10 Lokomotiva 8 4 1 3 14:10 9 Šibenik 8 3 3 2 12:11 9 Zagreb 8 3 1 4 13:15 T Proleter 9 1 4 4 13:21 5 Borovo 9 2 1 6 12:23 5 Odred 8 1 2 5 7:14 4 Rezultati II. vzhodne lige: Lovčen : Radnički (N) 1:0 (0:0) Sutjeska : Beograd 1:5 (1:4) Rabotnički : Prol. (Z) 1:4 (0:0) Radnički (S) : Srem 5:2 (2:1) Spartak : Radnički (K) 5:2 (2:0) Napredak : N. Sad 1:0 (0:0) LESTVICA II. ZVEZNE LICE — VZHOD Beograd 9 8 1 0 29:3 17 Napredak 9 6 3 0 21:8 15 Spartak 9 6 1 2 20:12 13 Novi Sad 9 4 2 3 20:10 10 Radnički (K) 9 4 2 5 15:18 10 Radnički (M) 9 4 1 4 16:12 9 Radnički (S) 9 3 3 3 22:18 9 Proleter (Z) 9 4 1 4 14:12* 9 Sutjeska 9 3 1 5 15:23 7 Rabotnički 9 2 0 7 12:26 4 Srem 9 0 3 6 11:28 3 Lovčen 9 l 0 8 7:32 3 Francija : Italija 2:2 Pariz, 9. novembra. Francozi so imeli srečo, da so danes zapustili stadion Colom bes brez poraza. Italijani so jim že od nekdaj zelo neprijeten nasprotnik, saj so Francozi svojo zadnjo zmago zabeležili pred več kot 38 leti. Tudi tokrat bi dogodkom na igrišču bolj ustrezala zmaga Italijanov. Azzurri so sc tokrat predstavili s pomlajenim moštvom brez Južnoamcri.kanccv z italijanskim državljanstvom. Ekipa sc je odlično znašla in pripravila mnogo glavobola Francozom. V začetku so prevladovali doinačilii in v 15. minuti po Vincentu prišli v vodstvo. Kmalu pa so Italijani izpostavili ravnotežje, pozneje pa prevzeli pobudo. Imeli so precej smole' pred vrati, sicer bi bil že rezultat ob polčasu drugačen. Tako so pa šele v 57. min. izenačili, sedem minut kasneje pa dosegli vodstvo, pri čemer je bil obakrat us pesen N Leo! e. Vse do konca igre sta si bili moštvi dokaj enakovredni, predvsem zato, ker so se Italijani nekoliko umaknili v obrambo. Španski sodnik Gardeazabal je bil bolj naklonjen domačinom, raj jim je v 85. min. poklonil tudi izenačeni gol, ki ga je iz offsi-da dosegel Fontaine. Moštvi sta igrali v naslednjih postavah — Francija: Colonna, Kaelbcl. Marchc, Penverne, Jonquet, Lerond, Wisnioski, Doniš, Fontaine, Dcladeriere, Vincent; Italija: Buffon, Corradi, Šarfi, Bcrga-maschi, Cervato, Segato, Bcan, Boniperti, Nicole, Galli, Pascutti. Francija : Poljska 2:2 (0:0) Nogometni reprezentanci Francije 1° Poljske, ki so ju sestavljali igralci mlajši od 23 let, sta igrali neodločeno 2;* (0:0). BEOGRAD, VARŠAVA IN FRANKFURT KANDIDIRAJO 14. t. m. se bo v Barceloni pričelo zasedanje evropske komisije mednarodne atletske zveze. Ena najvažnejših točk spored* je določitev kraja evropskega atleiskeg* prvenstva leta 1962. London je zaradi tehničnih težav umaknil kandidaturo tako, da 99 ostali samo še Beograd, Varšava in Frankfurt. V Ziirichu je boksarska reprezentanc* Švice premagala boksarje Walesa s 13:7. Pred nekaj dnevi je znani madžarski gometaš KocsLs, ki je igral nekaj časa * Švici dobil špansko državljanstvo. Koca*1 :ra pri Barceloni. Z zmago nad Dinamom iz Kijeva v jem kolu prvenstva, si je moskovski Sp*r ik zagotovil naslov prvaka Sovjetske zvez** edavno je Spartak osvojil tudi pokal. Košarkarska reprezentanca Francije ie iegu premagala Belgijo s 74:68 (36:29). Včeraj sta se v Bologni srečali mladi ometni reprezentanci Italije in Bolgarije-beh moštvih so nastopali nogometaši do »f ctarnsti Zmagali so domačimi 2:1 (®: »Všeč so mi jeseniški tanile, trdi trener Wolkowsky Jesenice, 9. novembra. Včeraj je bila na umetni ledeni ploskvi na Jesenicah prva javna trening tekma A in B moštva Jesenic. To je bil bolj trening, kajti led ni bil dober. Okrog 500 gledalcev je navdušeno pozdravilo jeseniške fante in predvsem novega trenerja, Poljaka g. Wolkowskega. Naš dopisnik se je takoj obrnil na prijaznega Poljaka, ki mu je dal nekaj izjav za naš list. »Vidnejši igralec sem postal leta 1932. Nastopal sem po različnih krajih kot član poljske državfie reprezentance, po osvoboditvi pa sem zastopal poljske barve na olimpijskih igrali v Švici in svetovnem prvenstvu v Oslu. Dosegel sem od vseh Poljakov največ golov — 130! Ko sem prenehal z aktivnim udejstvovanjem, sem postal trener različnih moštev I. lige, za sezono t§56/37 pa so me določili za trener- ja poljske državne reprezentance.« Na vprašanje, nad katero tekmo v življenju je bil najbolj navdušen, smo dobili tale odgovor. »Največje doživetje je bilo srečanje s Kanadčani pred 21 leti v Londonu. Čeprav smo izgubili z 2:8, je bila to najlepša tekma v moji športni karieri. Kanadski trener mi-je zatrdil, da sem odličen igralec in da bi lahko nastopal v vsakem moštvu v Kanadi.« Za zaključek razgovora je ob prihodu na Jesenice še dodal: »O jugoslovanskem ali o jeseniškem hokeju nisem dosti slišal. Zato nočem dajati preden ne spoznam vseh fantov, nobenih izjav. Kljub temu pa moram reči, da so mi bili fantje na prvi pogled zelo všeč, ker sem takoj spoznal, da so navdušeni hokejisti, borbeni in tudi telesno lepo razviti.« ROKOMETNI POKAL FLRJ Cr. zvezda : Železničar (N. Sad) 22:16 (13:10) S to zmago se je Crvena zvezda uvrstila y četrtfinale rokometnega cupa Jugoslavije. Naročajte se na ,.POLET" * V Dobri organizatorji Maribor, 9. novembra. — Danes je bil v Mariboru občni zbor namiznoteniške podzveze za Koroško in Štajersko, ki ima svoj sedež na Ravnah. Navzlic težavam, s katerimi so se borili, so dosegli lepe uspehe. Z dobro povezavo s terenom jim je uspelo uvesti namizni tenis tudi 'na podeželje. Med vrsto uspelih prireditev, ki jih je organizirala podzveza, je treba posebej pohvaliti odlično organizacijo dvoboja z reprezentanco Češkoslovaške in z reprezentanco Amsterdama. Tekmovalci, včlanjeni v klubih so se uveljavili na prva mesta v republiki. Tako je Fužiuar iz Raven dosegel prvo mesto v ekipnem prvenstvu za mladinke, pionirje iti pionirke, Maribor pa je drugi med člani in pionirji. Tudi posamezniki zavzemajo dobra mesta. Pri članih sta Zidar 5. in Godina 7. (oba Maribor). V B kategoriji pa je 1. Zidar, 2. Pirc (oba Maribor), 4. Jamšek (Fu-žinar. Ravne). Fužinar ima najboljšo mladinko Vavčer je vo, pionirja Grabnarja in pionirko Petračevo, pa tudi cela vrsta drugih je med najboljšimi. Ob koncu so izvolili nov odbor na čelu s predsednikom Jožetom Belcem in tajnikom Jožetom Šaferjcm. PRIMORSKA PODZVEZA Člani — Postojna : Sidro 3.2, Koper : liovo 2:0, Primorje : Tolmin 1:1, Nova rica : Tabor 4:2, Rudar : Adria 6:1; dinci — Koper : Anhovo 6:1. LJUBLJANSKA PODZVEZA Člani — Domžale : Svoboda (DnpR Litija : Ilirija 3:3, Kamnik : Javornik - ^ Ljubljana-B : Kočevje 4:2, Olimpija Star 2:1; mladinci — Litija : Odred 2-Ilirija : Mengeš 1:0. GORENJSKA PODZVEZA Člani — Planika : Mladost 7:0, Bratsh* Bohinj 6:1, Jesenice.B : Tržič 0:3. CELJSKA PODZVEZA Člani — Olimp : Rudar (lir) 3:1. nar : Slov. Konjice 1:0, Brežice : Celje mladinci — Kladivar : Olimp 4:1. V osmini finala nogometnega tekmo'3 i za pokal evropskih prvakov sta i£ra Gdtcborgu istoimenski klub in prvak Nemčije Wismut 2:2 (2:0).