Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73. Leto XXII. St. 40. Kranj, 1. oktobra 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20-- din, četrtletno 10-- din. Vlagatelji, mirno kri! Svetovni dogodki zadnjih dni so povzročili mej prebivalstvom razširjanje naj neverjetno j-ših vesti, ki vse povzročajo popolnoma neupravičene bojazni. Da so pri tem na delu svojevrstni obskurni elementi, nam ni treba posebej povdarjati. Nekateri ljudje se naslajajo pri tem, če vidijo, da drugi trpe in da so v dvomih in hoju/m. Kdor trezno in mirno zasleduje potek dogodkov bo lahko uvidel, da se trudi ves svet, da ohrani mir. Da bi ves svet proti enemu ne bil v stanu zagotoviti miru bi bilo najžalostnejše spričevalo in skoro neverjetno ter nemogoče. Najmanj na mestu pa so izrodki take bojazni, ki streme za tem, da bi »i vsak posameznik s trudom prihranjeni denar osigural s tem, da bi sedel doma na njem. Radj takih neupravičenih bojazni in iz njih izvirnjoeih sklepovvse je v zadnjih dneh pojavil nepričakovan naval'. dvi^ateUev vlog na blagajne denarnih zavodov, iznied Katerih neki ne morejo takoj vsem. naenkrat ustreči. Kdor varčuje in nosi svoje prihranke v katerikoli denarni zavod, se mora zavedati, da • ga bo. denarni zavod meilto njega posodil drugemu, da mu za "to jamči in plačuje obresti. Denarni zavodi ne sprejemajo vlog za to, d« bi jih -zaklepali v svoje blagajne, da morejo potem kadarkoli ysi vlagatelji na enkrat zahtevati povračilo istih. Denar mora krožiti, če se hoče, da donasa obresti. Posamezniku lahko vsak denarni, zavod vsak dan izplača njegovo vlogo. Če pa^jgpveda vlagatelji vsi na enkrat zahtevajo isto, je to nemogoče iz že povedanih vzrokov. Zato je pvipo potrebnp.. da „,v^ajidt>, Ml hoče čuvati svoje lastne koristi in kf risti vseh, vpli- . . U .. ■ ! JCi. O.J" •» I i 4 i il 4 li va pomirjevalno, ne pa da podžiga neupravičeno bojazen in strasti. Ko bi denarni zavodi morali vsem svojim vlagateljem ali po veliki večini njih na en dan izplačati vse njihove vloge, ne bi smeli istih posojati naprej in nihče ne bi mogel zahtevati obresti Za tako založeni in v blagajni spravljeni denar bi morali nasprotno založniki pla_ čevaiti pristojbine za shranjevanje denurja. Tuk način varčevanja pa bi bil nesmiseln in nedobičkanosen, kajti v gospodarstvu velja vedno en in isti princip, da desetkrat obrnjeni dinar stori isto delo, kakor 10 dinarjev, ki leže na enem mestu, ali pa služijo samu enemu. V Jugoslaviji je vseh prihrankov pil hranilnicah in bankah kakih 17 milijard dinarjev. Če bi vsi ti vlagatelji zahtevali denar na enkrat, da ga spravi vsak zase doma, bi radi tega ves promet takoj zastal. Iz tega je razvidno, da škoduje vsakdo samemu sebi in celoti, če shranjuje denar doma in ga na ta način odteguje prometu. Po denarni krizi, ki se je pričela natančno pred 7 leti, so se pr? nas denarne prilike tako razbistrile, da se lahko z mirno vestjo trdi, da so vsi sedaj obstoječi denarni zavodi deloma iz lastne moči deloma radi podpore države in državnih zavodov v solidnem stanju in da ni pri nobenem denarnem zavodu denar vlaga, teljev v nevarnosti. Radi tega apeliramo na razsodno prebivalstvo, du pomiri nezadostno informirane ljudi, lopove pa, ki i? naslade razburjajo in širijo neutemeljene vesti, naznani oblastem, da prejmejo zasluženo kazen. ; i — Kranj in tujski promet na Gorenjskem (S.tr.okovno poro^do.) T. Kdo se more izogniti dejstvom, da se Go-Tenjska razvija v tipično tujsko—prometno pokrajino? Ta narodno—gospodarska panoga se bo udomačila enako kot lesna industrija ali planšur-stvo, ker ljudje počasi vendar-le spoznavajo pravi pomen in se poprijemljejo dela tudi v teh poklicih. T.ijec—gost je danes v sleherni planinski vasi pravilno ocenjen kot turist (hri. bolazec), človek po poslovnih opravkih, dalje kot letoviičlar, bolnik, vsi trosijo denar za hrano, stanovanje in vožnjo. Domačini vedo, da se vsi ti zadržujejo pri njih ob določenem času radi zdravja, počitka, kupčij, lepote, zabave, lova ali drugih vzrokov. Tako in drugače prihajajo naši ljudje do spoznanja, da je Gorenjska vabljiva „tujskoprometna" deželat in če je »promet" — je tudi cirkulacija — obtok denarja in da pri tej cirkulaciji odpade semintja marsikateri dinar. Edino le okvir Jugoslavije daje Gorenjski ta izreden položaj, pomen in sloves. Ze samo vzgled, da si je kraljevska rodbina izbrala to pokrajino za letni odmor (dvoTec Suvobor na Bledu in dvorec Brdo pri Kranju) je sprožil doma in po svetu večje zanimanje. Vsak Ju- goslovan zre proti Triglavu in si želi vsaj enkrat v življenju videti naše kraje: Jugoslovan, sko Švico. V bivši Avstriji so naše prirodne lepote in tujskoprometni pomen pokrajine zmanjševale in prekrivale druge ulpske dežele (Tirolska, Salzkammergut). Olepševalna društva v Kranjski gori, na Bledu, v Bohinju in Kamniku so tonila v izbiri „cesarskih" letovišč in zdravilišč Bad Gastein, Bad Ischl, Meran (Bozen, Me-ran, Innsbruck, Salzburg...!), kamor se je zatekala vsa tedanja aristo. in plutokracija. Danes beležimo na Gorenjskem poleg o-menjenih združenj še sledeča agilna tujsko, prometna društva: Kranj, Radovljica, škofja Loka, Sv. Janez ob Boh. jezeru, „Zarja" Bled, Rečica, Mojstrana, Jesenice, Sv. Križ nad Jesenicami, Žirovnica, Begunje, Brezje na Gorenjskem, Preddvor, Jezersko, Gorenja vas nad Skofjo Loko, Poljane nad Škofjo Loko, Češnji, ca za Selško dolino. Vsa ta društva (20) so včlanjena v Zvezi za tujski promet v Sloveniji, ki marljivo deluje že od leta 1905 in kateri je ravno napredek Gorenjske najbolj pri srcu. Njeno propagando, prizadevanje in neverjetne zapreke, ki se ji sta vi ja jo pri dosegi ciljev, lajik težko doume. Gorenjska ima narodne in mednarodne zanimivosti prvega reda: Blejsko jezero z okolico, tesen Vintgar, Bohinjsko jezero, Sedmero triglavskih jezer (narodni park), severno steno Triglava, narcise na Golici, divna lovišča, Brezje _ slovito božjo pot Slovencev, skakalnico v Planici (najdaljši smuški poleti na svetu!), golf—igrišče. Ljubeljske in Jezerske gorske motociklistične dirke, konference na Bledu* itd. To so dejstva, pred katerimi se ne da zatisniti oči ali ovreči njih ceno. Kapital vložen v tujsko prometne naprave in gostišča je večinoma domač. Naj naštejemo hotele, pensione, gostilne, sanatorije, planinske domove in pota, avtobusna podjetja in avtotaksije, kopališča, športna igrišča, parke, nasade, sprehajališča (poleg cest, mostov in železnice). Tuji kapital je bil s svojimi ponudbami za izkoriščanje naših lepot vedno in skoraj povsod odbit, tako je ostala vsaj ta panoga naš patent. II. Če pogledamo na zemljevid nam stopa pred oči mesto Kranj — prometno, gospodarsko in kulturno središče Gorenjske. Trgovina, obrt in industrija ima tu stalno konjukturo. V prometu je Kranj važna prehodna točka, od kc der vodijo ceste preko Ljubelja in Jezerskega v Nemčijo, po Sorski dolini v Italijo (ta smer se zaenkrat ne izkorišča), betonska cesta Ljubljana — Kranj se bo nadaljevala. Kak-še>» položaj pa zavzema aH naj zavzame njegov tujski promet? ■ Predvsem naj opTedelimo misel, da sta industrija in tujski promet drug drugemu v na-potje. Sožitje je onemogočeno tamkaj, kjer industrija le preveč ogroža zdravje, gibanje ali odmor letoviščarja. Sem spadajo rudniki, plavži, železarne (n. pr. Jesenice), smodnišni-ce (n. pr. Kamnik, bojazen eksplozij), vojaški objekti, dalje tovarne za klej, predelavo gumija (ker razširjajo smrad), kemične tovarne. — Tekstilna, stekl».:0ka, porcelanska (Karlovi Vari!), lesna, čevljarska, papirna, živilska in ostala industrija, opekarne, kamnolomi in vsa domača obrt je v gotovi meri celo privlačna zanimivost za tujca. m * Ministrski predsednik dr. Milan Stojadino-vič ob priliki sestanka M. A. na Bledu, v svoji zdravici na banketu v Kazini, dne 22. avgusta t. 1.: „... Srečen sem in ponosen, da smo se mogli temu važnemu in prijateljskemu sestanku dati okvir mirnega in divnega kraja okrog Blejskega jezera, ponosa in ljubezni vseh Jugoslovanov. .." (Dalje.) Pokojna wSobotaa na zatožni klopi Z ozirora na članek v Vašem cenjenem listu z dne 24. septembra t. 1., št. 39., na prvi strani, v tretjem stolpcu spodaj, pod naslovom »Pokojna „Sobota" na zatožni klopi". Vas prosim, da v smislu tiskovnega zakona, čl. 26 in 27, priobčite sledeči popravek: Ni res, da sem bil na čelu ..tovarišev" iz Kranja, ki so poslušali razprave proti izdajatelju in uredniku pokojne „Sobote", res pa je, de sem se udeležil omenjene razprave iz osebnega zanimanja, do česar imam kot študent prava interes in kot državljan po obč. drž. zak. tudi pravico. S spoštovanjem Malovrh Miha cand. iur. „Akcija na terenu" Pred kratkim smo pod gornjim naslovom napisali članek, v katerem smo javnost opozarjali na delovanje ljudske fronte v Kranju in o njenih načrtih za bližnjo bodočnost. Članek je vzbudil ogorčenje pri vseh prizadetih, ki so skušali svoje namene deloma omiliti, deloma utajiti. Zopet drugi prizadeti so v svoje opravičilo zatrjevali, da ni tako hudo, kakor mi slikamo, da smo črnogledi in podobno. Prvi pozitivni uspeh našega opozorila je bil, da so desničarski gospodje, ki jih pa itak preveč resno ne jemljemo, svojo že do podrobnosti sklenjeno „akcijo na terenu" po prvotnem načrtu opustili v toliko, da je od vse velikopotezne akcije preostalo le nekaj naivno neumnih letakov, ki so jih raztrosili po cestah. Parola vrhovne komande ljudske fronte pa je, da se mora izrabiti vsaka prilika, bodisi žalostna ali vesela, dfa se po. zelo obširnih pripravah pokaže ..spontano" razpoloženje naroda. To razpoloženje se mora, vedno končati z obhodom po mestu in sicer tako, da se pride v mesto po roženvenskem klancu in potem točno po danih navodilih vzklika.. . Zato smo videli zopet zadnje dni tak obhod v Kranju, v katerem sta se obe krili ljudske fronte pokazali natančno v takem razmerju, kakršnega smo navajali! Generalnih voditeljev pri takih obhodih seveda ni poleg. Na terenu so pri takih paradah le terenski voditelji, ki potek akcije samo nadzorujejo, izvedbo pa prepuščajo najbolj naivnim in neumnim, da potem ti reveži' nosijo vso odgovornost. Vse to je v Kranju lahko videl zadnje dni vsakdo, ki je hotel videti. 50-letniča cerkve v Britofu Ze zadnjič smo rekli, če človek večkrat obra. ča, Bog temeljito oorne. In tako se je zgodilo tudi nam. Niti na roženvensko, niti na žegnaa" sko nedeljo ne bomo proslavljali' naše 50-let-nice. Vpraševali se boste zakaj? Do roženvenske nedelje ni bilo mogoče izvršiti vsega dela, na Žegnansko nedeljo pa po škofovi odredbi ha podružnicah ne sme biti sv. maše. In tako se bo naša proslava vršila nepreklicno v nedeljo 16. oktobra t. 1. Niti zdaleka si nisiho predstavljali. da bo toliko dala pri naši cerkvi. Lepo spričevalo si bomo napravili in še našim zanancem bomo pokazali, kaj vse smo se za 50-letnico obstoja naše cerkve napravili. O vsem našem delu se vodijo zapiski, ki bodo priključeni farni kroniki. Najbolj točne zapiske vodi Bog Oče v nebesih in tam bo vsako dobro delo, ki ga bomo napravili za cerkev, najbolje zapisano. O sporedu naše slavnosti smo poročali že do podrobnosti. Opozorili bi vaščane še na to, naj bi med procesijo vse hiše lepo okrasili in razsvetlili. Se 14 dni je do naše slavnosti. Te dneve poskrbimo, da se nanjo dobro pripravimo. Ne pripravljajmo pa se samo zunanje, ampak tudi notranje in v to nam Bog pomagaj! Berite In širite ..Gorenjca" v Kranju preložena 1 Dan igre bo objavljen kasneje. STRAN 2 Občinske zadeve Zadnja seja občinskega odbora, ki se je vršila v petek, dne 23. septembra ob 1930 uri zvečer v posvetovalnici na občini, je bila zelo dobro obiskana. Zbrali so se polttoštovilno ob-čmski odborniki, izjemoma je bilo precej poslušalcev. Običajno se pri sejah zberejo samo lokalni zastopniki časopisov, ta večer pa je prišlo v občinsko posvetovalnico izredno Število hišnih posetaikov, ki so se predvsem zanimali za točko dnevnega reda, pri kateri se je obravnavalo glede razširitve 1.50"/o vodovodne takse od 1. 1935 nazaj do 1. 1930. Ob tako obilni udeležbi in velikem auditor-ju je g. župan Cesenj podal poročilo predsedstva. 2e takoj uvodoma je poročal o dveh nujnih predlogih odbornikov Kerča in Toma-žiča, o katerih se je potem razpravljalo na koncu dnevnega reda. Obvestil je občinski odbor, da je izvršil pregled občinske blagajne ter obenem poročal o dohodkih in izdatkih. V svojem daljnjem poročilu je obvestil odbornike, da je ministrstvo ptosvete dovolilo otvoritev I. razreda meščanske šole v Kranju. Ker se je priglasilo za II. razred meščanske šole za dostno število učencev, je že zaprošeno za dovoljenje otvoritve tudi II. razreda ter bo dovoljenje v tej zadevi kmalu prišlo. Začasno bo meščanska šola nastanjena s tremi razredi v Pungrat< z enim razredom pa v gimnazijskem poslopju. I. razred bo naSareč imel vsled velikega števila učencev 4 paralelke. Pisarniški prostori bodo tudi v Pungratu. G. Košnik in tovariši so svoječasno vložili pritožbo zoper sklep občinskega odbora radi nakupa potrebnega zemljišča za novo kopališče v Sttaheči dolini, o katerem sklepu smo že svoječasno poročali. Okrajno načelstvo je to pritožbo zavrnilo kot neosnovano ter o tem obvestilo občino. Enako je bila zavrnjena pritožba g. Košni-ka, s katero je Zahtetpl, da se morajo v kranj. ski občini vsled prikcraiasacije Struževega zopet razpisati volitve. Te zahtevo je zavrnila kt. banska Uprav* kdt popolnoma odveč. Občinska uprav« je predložil« odboru tudi nujen predlog glede prevzema poti na Zlatem polju v ObčihSka pota. O tem je odbor sklepal pozneje. Prošnjo g. Potočnik« za odstop javne poti je uprava znvrttila, kar je odbor vzel na znanje. Prešlo se je ptrtem na drugo točko unevneg* rCda, nabite« perbčilo finančnega odseka. Občinska uprava je sklenila najeti posojilo pri Mestni hranilnici v Višini J i« pol milijona dinarjev ža dokončno dovršitev iti opreriio no_ ve ljudske šole. G. Foek Je" podal točno sliko dO sedaj porabljenega denarja, na kar se je g. Košnik precej razburil radi trošarin in zašel na stvari, ki niso imele nobene zveze z dnevnik redom, pa ga je moral g. župan opomniti. Predlog uprave je bil Šoglasnb sprejet Občinski odbor je že svoječasno odobril, da se kupi v Straheči dolini potrebni prostor za novo kopališče in pooblastil g. županal, da sklene potrebne pogodbe, ki bodo za občino najugodnejše. G. župan je poročal o pogodbah, ki jih je sklenil s posamezniki In po katerih bi občina kupila cca 12.134 m2 za din 95.000.—. Svet je kupljen od posestnikov Strupi ja, s katerim je izvršena tudi zamenjava s parcelo Prevole, Jagodic in Lokar. K temu predlogu se je takoj oglasil g. ravnatelj v pokoju Košnik ter ponovno na dolgo in široko začel razlagati, kako daleč bo novo kopališče, da je on vedno upehan, kadar pride do Straheče doline, kar prav radi verjumemo. Skušal je Zopet uveljaviti svojo tezo o ..županovi jatni", čeprav je ta zadeva že bila kon-čnoveljavno rešena pred občinskim odborom ter je sam. g. Košnik dobil tudi odklonilno rešitev na svojo pritožbo. G. Čolnar se je tudi oglasil k besedi ter izrazil mnenje, da se ta nakup ne odobri. Kot pojasnilo za to svoje mnenje je izrazil, da nima več ..finančnega zaupanja" (!) v sedanjo občinsko upmvo. G. Košnik je pri tej točki hotel tudi vedeti, zakaj no-vi most čez Kokro še ni kolavdirnn. Kljub vsemu »finančnemu nezaupanju" in ruz.lugi o neutemeljienosti kopališča v Straheči dolini je ->bčinski odbor z veliko večino odobril nakup zemljišča. Sledeča točka je največ zanimala poslušalce, saj so ravno radi nje prišli k seji. Na dnevnem redu je bila razširitev vodovodne takse v znesku l.5*/i vrednosti stavbe od leta 1935 nazaj do 1. 1920. G. župan je pojasnil v kakšnem položaju se sedaj nahaja akcija za povečanje kranjskega vodovoda. Načrti za povečavo kakor tudi proračuni so že potrjeni ter se bo predvidoma prihodnji mesec že vršila vodopravna obravnava. K stroškom novega vodovodu bo po zagotovilu ministrskega predsednika dr. Stojadinovida in ministra za javba dela država prispevala 2 milijona, banovina bo prispevala 1 ih pol milijona, ostalo pa morajo kriti občine same. Odveč bi bilo po-jasnevati potrebo povečanja kranjskega vodovoda, saj vsi kranjski meščani sami dobro občntijo pomanjkanje vode vseko poletje. Kranjska občina bi morala imeti gotovine vsaj 727,900 din. kolikor bi odpadlo na njo,- da1'*« se moglo že v enefn mesecu pričeti s težaškimi deli. Ker so redni dohodki z vodarino premajhni, je občinski odbor v eni svojih prejšnjih sej sklenili da se pobira 1.5°/« vodovodna taksa od vseh hiš zgrajenih od 1. 1935 dalje. Pokazalo pa se ja, d« je ta znesek premajhen, občina pa 8e vedno nujno rabi denar, da bi čimprej mogla pričeti z deli; ker ne kaže, da se zagotovljeni prispevek države in banovine radi majhnega zneska 727.000 din pusti zavleči. Prvotno je bilo žomiSljeno; da se enostavno uvede vodovodna taksa v iznosu 1.5°/« ha vse hiše. Pozneje pa se je sklenilo; da občina najame posojilo V potrefcnem znesku, za kritje tega posojila pa še za v bodoče jioviša vo-daritta za din, kar bo letno izneslo cca 168.000 din. Ta sklep je odobril občinski odbor. Dalje je bilo sklenjeno, da Se vdovi pok. nadslražhika Keieja izplačuje mesečna milo- ščina v znesku din 4(0.—. za dobo šolanja njenega nečaka. Prvotno je občina določila znesek 110.000 din kot prispevek občine za vzdrževanje državne policije. Sedaj pa se je zaprosilo občino, da svoj prispevek Zviša na 140.000 din. Občinski odbor je sprejel predlog uprave, da se ta prispevek zviša na zahtevano višino vendar z omejitvijo, da v bodoče občina ne bo več zviševala svojega sedaj določenega prispevka. Dalje jo občinski odbor imenoval v šolski odbor meščanske šole sledeče gg: ravnatelja Košnika, Aljančiča, Tomažica in Bitenca. Občinski odbor je po nujnem predSogti uprave sprejel med občinske poti okrog 150 m poti na Zlatem polju. Dalje sta bila rešena nujna predloga odbornika Kerča in Tomažica. S tem je bila občinska' seja zaključena. Tedenske novice KRANJ —Vse, ki nameravajo obiskati beograjsko obrtno razstavo 14. oktobra t. 1. pozivamo, da je zadnji dan prijave v nedeljo 2. oktobra. Poznejše prijave se. bodo upoštevale samo, ako bodo mesta prosta brez kake obveznosti. Vožnja tja in nazaj je 100.— din z brzovlakom. Ob tej priliki obiščemo tudi Oplenac. V soboto 15. X. bo koncert, oz. zabavni večer v Slovenskem domu. Odhod je v petek zvečer ob 18. uri iz Ljubljane. Prijave sprejema tajnik Društva slovenskih obrtnikov, tovariš Sink Franc in pa pisarna obrtnega združenja. V sredo se je po našem mestu razneslo, da so nekega dijaka prijeli orožniki kar med poukom na gimnaziji in ga odpeljali. Očitajo mu, da se premalo briga za „preparacije" ter matematiko in da mu je ljubše korakanje po mestu v „četverostopih", posebno v poznih urah. Upamo, da mu vse to ne bo škodovalo v šoli, Saj je njegova „haclonalna" vzgoja porok, da ni zašel na šfrahpota. Rodbino profesorja g. Tiheta Fortnne je zadnjo soboto obiskala bela žena. Med nebeške krilatce se je preselila njihova najmlajša hčerka Vidka, stara komaj 3 mesce. Pokopali so jo v nedeljo popoldne. Tudi mi sočustvujemo z vso rodbino, mala Vidka pa ima sedaj prav gotovo lepše med krilaicl. kmetijskb-gbspodinjška šola v Kranju sprejema v šestmesečni tečaj kmečka dekleta, ki so dovršila 16. leto in se žele priučiti najpotrebnejših kmet. gospodinjskih del v teoriji in praksi. Pouk se prične 15. oktobra in traja do 15. aprila. Natančna pojasnila daje zavod Ma rijanišče v Kranju. Dekleta priglasite se — zadnji čas je! Pri zadnji občinski seji Se je neki občinski mož precej ■ jezil na »Gorenjca". V svoji »sveti jezi" je šel tako daleč, da mu je hotel kar »jezik zavezati". Dotičnemu svetujemo samo dvojS: i 1. kef je znano, da ježa zelo škoduje prija- ____________*m*mA*m. »GORENJEC« znemu in milemu izgledu, mti Odsvetujemo vsako razburjanje, če ne radi drugega pa že radi — las. 2. Vsako razburjanje, naj bo naročeho ali ne, škoduje zdravju, posebno, če izbruhne v nepravem časli. Zato naj počaka, ker njegova ..ura" prav gotovo še ni prišla! Tudi pri nas je tipkaj mladih gospodov, ki sicer spadajo v vrsta vitezov, pa se jim le zdi primerno, da še v sedanjih časih nosijo značilne H J bele nogavice. Prepričani sifto, da v svoji hipernacionalnosti" nimajo namena izzivati. Upamo pa, da jih bodo »njihova bra-ča" poučili o neprimernosti in neskladnosti znakov na prsih in — nogah. Posebno v večernih urah so bele nogavice kaj neprikladne, ker s svojo belino že od daleč opozarjajo. Upamo, da bo ta opomin zadostoval. Novi kranjski hotel Evropa je dobil močnega konkurenta. Ni to kakšen komforten hotel, temveč prav varno zavetje, ki si ga v največ primerih neprostovoljno (izberejo nekateri vročekrvni desničarji v družbi levičarjev. Posebno v torek zvečer je bil naval precejšen. Prostori sicer niso bogve kako lepo urejeni, imajo, pa to prednost, da zamrežena okna garantirajo mir gostom. To pa je glavno, kar se more priporočati mladeničem, ki so se že malo preveč odtegnili brezovemu olju. Solea krema j.-, 10.-, milo 7.50. Za ugovce pu brig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo za Gorenjsko: HtNKO PODjAVOftSEK - KRANJ. V našem listu smo že pisali in opozarjali javnost na skrajno desnico. Morda je marsikdo izmed čitateljev zmajeval in se čudil, odkod nam takšne informacije. Pa se nismo motili. Tako so se hoteli zadnjo soboto predstaviti našim meščanom zagovorniki »ljudske" Jugoslavije. Ker pa je njihovo delovanje le preveč »aktivno" in ne more zajeti vsega BOTEL EVROPA dnji> na razpolago klubske prostore m bankete, kaključhe prireditve **>jc ter druMtrcnn tti druiahnU »borovanj". Prvovrstna kuhinja! ABOMNtl ugodne cene! Mi m i ca Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. t dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Daije) »T« ni treba nič svetovati, nič premišljati. Vse leto se že zbiramo in se menimo v uporu, Zdaj je res zadnji čas, da začnertio vleči voz. Po vseh bregovih smo ga že potegnili, Zato ga bomo še v zadnji klanec. Zgoraj je cesta skoro ravna, voz bo tekel domala sam. Res je ta zadnji klanec najstrmejši, a iti mora, če se polomijo vsa kola." Ih rekel je Jurček iz Vošč-. Mlinar iz Ribnega je dejai: »Klanderi ti si nas prvi žbtal in nas navduševal za spor sioper gospodo? Zakaj zdaj omahuješ? Pozni rodovi bodo sramotili naš spomin, če popustimo začeto delo malo pred končno zmago!" „če se zdaj ustrašimo, nismo vredni, da nosimo meče •b Bok« lfi se ponašamo 9 svobodnjaltvom." Tudi Zoni iz Bodešč je pritegnil tovarišem. »Kij bi s<4 strašili, k«Ur Otrok, ki se hoji vsake sence. Saj sm" vendar možje, kakršnih je malo po svetu." Kldtidsr Je p«ki»al. »Prtlv imate. Sfam me je, ker sem podvomil nad stvarjo, ki sem jo začel sam. Zdaj moram peljati do konca, pa če hmj «HMM» »vttbudo, imetje ali pa življenje. Siva in stara jo- ffioja glav'8, a pngtlnina in odločnosti jp Se vedrih mnogo v njej. Res bi me morali smatrati za strahopetnega zajca, če bi nenadoma odstopil. Se več! Mislili bi, dn sem vas lttftaji /«v<■•»!• v nesrečo ih 1.1 pljuvali bb m-ijem imen«, jn deSa Išharjofa W nW svitU In po pravici.* Kroja* ffa jm imeia potrepai po rami. ♦ „Glej, V tebi je M moč In ta rite! tn«#«l Zakaj si na« vodja ti in ne morda mladi Veh ar' Zato, ker ima on moč. no roko, ti pa imaš preudarnost, ki so ti jo dale skušnje v dolgih lelihi Osuiu.lesei Itrtl La mule jib dočaka to bt»-trjst, *i pa si še /A^a\ In čil. Roka fe* rt« bo mogla \M vihteti meča, a tvoja odločna, prepričevalna beseda bo tiiota vodila v boj" .Mm. toflrtgo nas je," se je vtfoeil? Klander. ..Petfctdvaj- seit tisoč mož, to je petdeset tisoč tok in vsaka roka drži sekiro in okovan kol. Kaj to pomeni? Ne več in ne manj, kakor pogin gradovom. Samo da bi bili vsi zavezniki zvesti, da bi bili vsi zvesti!" „Mi vsi srno prisegli na »staro pravdo" in čudno bo, če kdn ne bo držal prisege," je rekel Hribar, ki je doslej molčal. »Ti boš držal, tisoči bodo držali. A koliko je med kmeti tudi takih, ki so pripravljeni devetkrat priseči za hrušev rep. Ali moreš videti vsakemu v dušo, kakšne naklepe kiije." Uporniki so gledali v Klandra in nehote potrdili njegovim besedam. A krofasti krojač ni pustil, da bi se jih lotil nemir negotovosti. Vstal je ih stopil pred može. »Možje uporniki! (les je, da se ne moremo zanesti na vso in ha vsakogar. Toda pomislite tole! Če se nam izneveri pet tisoč upornikov in to skoro ni mogoče, jih ostane vendar še dvajset tisoč, n vi veste, da toliko ljudi stre tudi najtrši upor grajskih!" ,.Po njih! Udarimo!" sta zavpila Aleš in Jurček, oba hkrati. »Naj bo po vašem." se je uda] Klander. ..Od nekdaj sem čul resnico, da veliko psov še volka uje. A nekaj vam povem: v vseh svetih bomo odpovedali desetino in davščine, ponesemo vsi hkrati mestnemu vicedomu. Če denarja ne bo hotel sprejeti, tem bolje zu nas. Tudi na tlako po vseh svetih ne sme nihče več! Mi bomo posekali svoje zelje in si nugrebli stelje, za grad nam ni mar. Saj se tudi ^tajski n> inmijti. če irtta tlaeSn prazno lupo. Povejte to tlačanom in Strogo kaznujte vsakogar, kdor bi kršil zapoved. In Se tak jim povejte, da nihče ne sme na svojo roko aačrti s poU.jem. Če bi vas grajski napadli, poten, se smete braniti, a nalašč ne pobijajte! Vas morajo tlačani slušati. Držite jih trdo na vujctlh, sieet nam spravijo pravega vraga h« glavrii. Pazite, dd h« b| kri tekla po nepotrebnem, ker bo trpelo naše inielijei; Prta bodo segli po voditeljih, ki imajo trdne domučije, hbOgill tlačunnv jim ni toliko mar. Prodno kdo kaj posebnega Mraže, vprašaj tnene za svet, da he spustiš po nepottel.nphl Ognja v Streho. ČS pa bo kdo kaj storil popolnoma bro/ moje vednosti, bo tudi za posledice odgovarjal sam." Hej, »vseh svetih se bo ffrad obrisal za tlako!" si je Alei od veselja mel roke. „Rad bi videl valpeta 2igo, kakšen obraz bo naredil, ko se bodo vrnili hlapci prazni domov." „Vse biriče bo nagnal na nas, je rekel Hribar. »Ni tako neumen in ve, da jih ima premalo. Če ni bil tisti nemški grof s svojimi vitezi še tukaj, H pač poskusil zaplesati z nami. Sreča, da je odpotoval," je menil Jurček. Po tistem velikem lova, ki se ga je udeležila vsa gospoda od blizu in daleč, je odšel zjlitraj navsezgodaj. Pravijo, stari sluga je povedal, da je grof Friderik umrl in kakšna smrti! Čašo viha je izpil, pa je bilo po njem. še previden ni bil," je pravil Aleš. »Nemara ga je božje udarilo." je thehil Hribar. »Ah, kaj še. Vino je bilo zastrupljeno, sluga je rekel, da ga je zastrupila žena, ker se nista mogla videti," je tiho pravil Aleš. »Glejte, tudi bogatini nimajo sreče, ker ni prave ljtl-bezni med njimi," je rekel Hribar. JurČek ga je postrani pogledal, mislil je nekaj časa, pa se je premagal in je le dejal »Tu je božja kazen. Mislijo, da jih nihče ne mOre doseči, ko čepi v svojih gnezdih, kakor planinski Orli. A božja roka je dolga tudi na strmi pečine seže in jim pokaže, da niso sami na svetu." ..Prav je," je pritegnil tudi Zoreč. »Bog že ve, kateri kozi prikrati rep in kateremu ptičn perje polomi." »Dobro bi bilo, da bi kuka nesreča tudi blejskim gospodom potolkla grebene. Posebno Hartman je že do neba zrastel,' se je oglasil tudi mlinar iz Ribnega, ki mu je Sata fn«i« fro-J* tak* i* rlnrtri* Hre+ltnilte. ki »o povzdignili moč njegovega svobodnjaštva. ..Zdaj jim bodo gftibeni ttpadli sami od sebe," se Je grbhotai Aleš. »PritMSSI tti vina, flregat, majolka je prazna\J Oš«r je *le«el S Je* i« hilto prinesel tiha. »Glej, malo je tBMttffcslkt, da nisem /a»pii na peči. Pametno stfe govorili, fm ***rt že dremal če' pa pride Kam-nifikl Atlžon. hI ga pa^ial in poslušal, pa bi mi oči nič sfcfcpaj ne1 b«le." „llej, Anzoritt ftče besed«, kakor bi j*#l z maslom natma/al. Takih tovornikov s««t še' bralo tidel in slišal", gVi je hvalil Jurček. ..Če priefr kaj k tc*M, Bregar, ga pošlji v Vošče. Če bo imel meh vinu olveč, ga bom kupil od nje««." »GORENJEC« ..ljudstva" so se ruje poskrili, da bodo v poznih nočnih urah nadaljevali z delom po metodah gospoda, kateremu so še pred kratkin očitali, da ima zelo otipljive zveze z zamejstvom in da se ta zveza na enem koncu konča v njegovem — žepu. Vseeno pa moramo javnost opozoriti pred temi prenapeteži, ki so sklenili, da bodo izvrševali sedaj pleskarsko obrt, čeprav za to še nimajo pravega dovoljenja. Pripravljene imajo že šablone za razne napise po uotoarjih, po hišah „neljudskih" meščanov in vseh onih, ki nimajo še pravega zaupanja v njihovo odrešilno ..ljudsko gibanje". Sedaj se samo niso mogli odločiti glede barve. Rdeča barva je zelo pripravna za tak posel in tudi ni predraga, vendar je njihovemu gibanju bolj priljubljena modra barva, ki pa ni dovolj vidna. Ko se bodo ..ujedinili" tudi glede barve, smemo pričakovati nadaljevanje „akcije na terenu" — če se ne bodo premislili. vSPECUAlNA TRGOVINA BARV znamko, na katero je luhko ponosen in h ka-srCa čestitamo, kukor vsem ten mu prav ki ik ¡iznl j re: Vidovdan*ka e, 6 Čudno štafeto skozi mesto so priredili v torek zvečer neki ..pokovci". Sprva je šlo v počasnem tempu, ki se je polagoma stopnjeval. Cilj je bil na rotovžu. ..Ne damo se!" so pravili, končno so Se pa nekoliko premislili in so se vendarle ..dali". Podrobnih rezultatov o zanimivi štafeti še nismo prejeli a kolikor nam je znano, so bila vselh, ki so se uspešno udeležili te prireditve, že razdeljena lepa darila. VSE MOŽE IN FANTE vabimo, da se udeleže molitvene ure, 11 bo v četrtek pred prvim petkom, dne 6. oktobra v župni cerkvi v Kranju. Pridite, da prosimo evharističnega Kralja za mir med narodi! Nova avtobusna proga Tržič—Kranj—Čirčiče — Hrastje — Trboje — Smlednik — Tacen — Ljubljana prične z rednim obratom v ponedeljek, dne 3. Oktobra; ? pdhrjdttm iz "Ijfe ča ob 7.30 iz Kranja 8.10, Smlednika 8.35 ter prihodom v Ljubljano ob 9.10. Povratfek: iz Ljubljane ob 15.30, Smlednika IS, Kranja 16.30 prihod v Tržič oll 19. Url. Avtobus vozi začasno samo ob delavnikih. Cenjeno občinstvo ob tej progi vljudno naprošam, da se poslužtl-je te prepotrebne zveze v čim večjem številu, da nfi omogoči redno in točno obratovanje. * • • AvtoporJjetje J. Goricah, Tržič. Samo enkrat kupite komad Solea mila, ga praktično preizkusite yin prečrtajte garancijsko pismo, katerega dobiti poleg mila. Solea Milo Se dobi v Vsaki boljši trgovini. Cena 7.50. V Ljubljani se je v sredo poročil naš kranjski rojaJc -ing. . Franci Dolenc, inšpektor Gasilske zajednice, z gdč. Nado Debevec iz Kamnika,. Mlademu paj-u iskreno desHitJamo! V nedeljo dopoldne so prične mizarski tečaj na tekstilni šoli in sicer ob pol 9. uri. Poučeval bo g. Kregar Ivan, kot smo že objavili. Pričakujemo mnogoštevilnega odziva in zanimanja, saj je bil g. Kregar to leto dalj časa v Nemčiji, kjer si jo svoje strokovno znanje izpopolnil. — Združenje obrtnikrv. V nedeljo 25. septembra je bila na strelišču v Struževem jako živahno. Nekomu je šinila v glavo misel, da bi bilo dobro ugotoviti, kdo je med Struževčani. ki so znani kot dobri strelci, najboljši strelec. Misel je naletela na velik odziv in tekma se je vršila s strastjo, ki jo redkokdaj srečamo na podobnih prireditvah. Temu primerni so tudi rezultati. Od 150 dosegljivih krogov so dosegli: i.) Slavec Ivan 124, 2.) Tratnik Leopold 119, 3.) Šilar Anton 101. 4.) Tratnik Vilko 94. 5.) Vrabec Rudolf 89, 6.) Kozina Aleksander 85, 7.) Kozini Franc 85, 8.) Slavec Igor (junior) 82, 9.) Arnež Franc 82 10.) Kozina Slavko 72 in tako dalje. To so brez dvoma krasni uspehi. Za srditost medsebojne borbe je dokaz to, da je bila tekma zaključena šele. ko je prišlb slrplivb. Tudi brez dramatičnih prizorov ni minilo. Letošnji prvak g. Slavec Ivo je postavil rezultat 112 iti se rklstranll s strelišča, ker je bil prepričan, dit ga ne more dohiteti nihče. Kmalu nato je postavil g. Tratnik Leopold rezultat 119 krogov, kar je izreden uspeh. G Slavca so o tem obvestili. Ves v oni sapi Je prihitel na strelišče, ker je municija ž« pohajala. Priboril si je prvenstvo nazaj, s 124 krotfi ih nn«tnvi! drugim tekmovalcem, izredno izvežbanost. KRIŽE O obrtno nadaljevalni šoli. V zadnji številki Gorenjca nas zelo napada tržiški dopisnik in zavrača našo upravičeno zahtevo po obnovitvi obrtiio.nadaljevalne šole. Dopisnik poroča, tla obnovitev šole motiviramo s številom vajencev, da je v Tržiču premalo reda in discipline, učiteljstvo ni sposobno za pouk in da so nekateri vajenci preoddaljehi od šole. vsled česar se med potjo dogajajo razne nedostojnosti. Nadalje dobesedno piše: Deloma je mogoče to res, saj se kamen spodtike kmalu najde. Kakšon kamen spodtike? V naši občini je 59 vajencev (58 čevljarske in 21 druge stroke). Res je. da je v Tržiču premalo reda in discipline, saj je dokazano, da so vajenci mesto da bi šli v šolo pohajali po Tržiču in celo v Lomu: nadalje se je dogodilo, da so celo skozi šolska okna poskakali. samo da ni bilo tre. ha sedeti za klopjo. A zakaj vse to? Ker radi prevelike oddaljenosti mojstri ne morejo imeti vpogleda v šolsko delo in redni obisk kakor bi ga imeii v domačem kraju. Na zavijanje tržiškega dopisnika o sposobnosti učiteljstva, pa povemo, da to prepuščamo oblasti, naj onn ugotovi. Mi samo povderjamo, da imamo v h&-ši občini dovolj učiteljskih moči z zadostno /možnostjo. Ti<.,sKi dopisnik trdi, da so prvi sunki gospodarske krize razbili pri nas že obstoječo strokovno šolo. Tu se prav jasno vidi, kako slabo pozna tržiški dopisnik razmere v Krizah. Spomnili bi pri tem samo na to, kako je od ustanovitve pod pok. šol. upr. Jezerškom in potem pod pok. upr. Jelóchikom lepo uspevala, da so se čudili največji pesimisti. Da je pa obrtno-hadaljevalna šola v naši občini pre. nehala, bi pa o tem morda, vedel kaj več, povedati kakšen navdušen prijatelj prejšnjega režima. Glede neporavnanih računov pa tole: Vodstvo obrtno nad. šdle v Tržiču je delalo in sklepalo proračune brez vednosti zastopnika krlžklh obrtnikov in brbz vedrtosti našega občinskega odbora; zato jih naša občih a nI in , jih he bo nikdaj plačata. .,.,,,„ . i ,q in dostojnost vajencev? V odgovor navaja tržiški dopisnik, kakd so naši vajertci Izprijeni in da mojstri ne paZijb dovolj nahje. Da Oniit'mo dopisnikovo kratkovidnost, naj niimo-grede omenimo, da morajo vajenci obojega sjlola hoditi v šolo v Tržič pO 5 do 8 km daleč. Vprašamo g. dopisnika: Kako je mogoče nadzorovati človeka na tako daljavo? Ali naj bi vsakega vajfchfcá spremljal mojster, ali pa za to najel varnostne organe, da jih oni vodijo V šolo?' Za obnovitev obrtno, nad. šole v Krizah so vsi mojstri 59-tih vajehcev in nismo samo za njo, ampak jo odločno zailtevamd, ker hočertto, da iz naših vajencev postanejo dflhrj, pomočniki in mojstri; ne pa potepini. Svojo Zahtevo upiramo tudi na zdravstvene in moralne ozire n. pr.: Učenci in učenke morajo v poznih1 ve-čerhih urah ptehbditi po 5 — 8 km dolgo pot, torej v enem dnevu pot do *6 km ob vseh mogočih vremenskih neprilikah. Jasno je, da so bili vajenci in v*Jenke ^popolnoma izčrpani, izpostavljeni préhlajehjií In fie morejo slediti zadostno pouku in naslednji dan delu. Mladina obeh spolov hodi v poznih večernih urah iz šole po stranskih, samotnih Stezah brez nadzorstva. Moralne posledice niso izostale. Zgodilo se je, dt so fantje nadlegovali dekleta. Tudi orožniki so imeli že posla z vajenci. Vse to je vzbudilo najostrejše proteste staršev in mojstrov in temu se pridružujemo tudi mi. Mi smo decentralisti in kot taki vedno pobija mo centralizem. To naj bo pojasnilo neinformiranemu dopisniku Iž Tržiča. Plaéilo za delo. Z odlokbm kr. banske uprave v Ljubljani je razpuščen celokupni 1 občinski odbor z županom Jožetom Primožičem iz Pristave na čelu. Ta ukaz je tako porazfio vplival na občinsko upravo, da so tekali sém In tja kakor brež glave. Izpočetka se niti pritožiti niso nameravali, končno so pa Fe vložili priziv na sodišče, da si še povečajo Wa*ma-W. Obilo sreče! PODBREZJE l>oio priredi naše Veliko tomobolo priredi naše l'r»avHno la> gateljem vedno na rampohigot Vezane tlogš s tri mesetenb odpotiedjo Me obrestujejo po ScjQ STRAN 4 »GORENJEC Z mrtve točke smo se premaknili, hvala Bogu," so veselo pripovedovali. -Banovina je dala precej cevi. Danes pa sem slišal, da je banovina poslala 20.000 kg cementa in vse železje za olia rezervoarja. Delo nadzoruj.? inženir banske u. prave." V kotu je glasno razmišljeval star možakar: „Do sedaj ni bilo nič, pa tudi sedaj ne bo nič." „Seveda ne bo nič," so se drugi nanj jezili. „če boš samo godrnjal, kritiziral, delal pa nič. Tudi tvoj grunt je shiral, kar si mislil, da ga bodo drugi podprli in s podporami ..gor" držali. Pa si se dobro urezal. Če sam ne primes, bo vse vrag vzel." „Moja zemlja vas nič ne briga," je jezno od-i govoril in odšel. „Jeza gor ali dol." je nekdo zaklicul za njim. Če samo na podpore čakaš, je bolje, da z vsa_ kim delom takoj nehaš. Če bomo pri vodovodu samo na podpore čakali, ne bo voda tekla. Skupaj bi morali zagrabiti, pa ne gledati drug drugemu na lopate, koliko jih kdo vrže. Če bi skupaj prijeli brez godrnjanju in zabavljanja, bi že davno voda tekla. Nekateri seveda ne znajo drugega kot kritizirati, ne delajo pa prav nič, žrtvujejo pa še manj kot nič. „Pri nas gre na boljše," mi je sosed razkladal. „Včasih so le zavedamo, da skupnost nekaj nuredi, n. pr. pri biljardu. Če si sam, še igrati ne moreš. Za tako skupnost je vedno treba požrtvovalnih ljudi. ..Pa pri vodovodu bo tudi šlo, boš videl," so drugi zatrjevali. -Večina pa ni taka. Boste videli, da bo šlo." „I.e skupaj držite, z veseljem delajte, drug drugemu korajžo in zglede dajajte pri delu in čista voda bo kmalu tekla skozi Cerklje in še naprej," sem že vesel govoril. Sum pri sebi sem pa razmišljal: blizu vode so, a vendar daleč od nje. Premalo skupnosti, preveč vsak sam za se. Zato je mogel Vombergarjev Joža iz Police pisati o cerkljanskem vodovodu, ki ga ni še bilo. Sedaj bo — tako upam — kmalu lahko pisal o vodovodu, ki stoji in povedal širnemu svetu, da so trde gorenjske korenine postale drugačne, bolj dovzetne in požrtovalne za pametne javne naprave in ne več tako sebično zaverovane v se. To in ono sem slišal in videl, a naj ostane za prihodnjič. Kmetijstvo SLINAVKA TN PARKLJEVKA. Navodila za razkužbo. Temeljita in primerna razkužim je za ugo-nobitev slinavke in parkljevke neobhodno potrebna. Gnoj iz okuženih hlevov in svinjakov naj se skrbno zbira na primerno zavarovanem mestu in naj se polije z apneno vodo, vrhu tega pa (ako ima posestnik tudi konje) pokrije s konjskim gnojem. Izvoziti se sme šele. kadar so v dvorni vsi parkljarji bolezen preboleli in sicer po možnosti s konji po takih poteh, kamor parkljarji iz neokuženih dvorcev ne pridejo. Kadar se je gnoj iz hleva izkidal, se vse stene in pod (ako so iz kamna, opeke al' cementa) dobro ometejo. Ko je tako vse očiščeno, se naj vsaj trikrat zaporedoma dobro prelieli z nalašč v to svrho pripravljenim svežim in gostim Deležem. Lesene stene, ki so še v dobrem stanju, se morajo najprej z vročim lugom dobre umiti in šele potem na gori navedeni način z npnenim heležem prebeliti. Ako so špranje med tramovi ali deskami s slamo, senom, cunjami ali »ličnim zamašene, se mora isto pred razkuženjem odstraniti in z gnojem vred izvoziti. Ako so hlevi ometani z ilovico, se mora ta omet odstraniti in po razkužili obnoviti. Pod (cementiran, iz opeke, kamna ali še dobro ohranjen lesen) se mora temeljito oprati z vročim lugom, potem pa kakor stene pobeliti z apnenim heležem. Slabo tesane, premakljive podnice pa se morajo vzeti ven ter od vseh strani na navedeni način umiti in pobeliti. Poškodovane pa naj se takoj pokurijo in nadomestijo z novimi. Ako ima hlev samo prstena (ilovnata) tla, se morajo ista 20 cm globoko odkopati in z gnojem vred odpeljati. Istotako je odkopati tudi prst ali gramoz pod podnicami. Nato se tla z cpneno vodo polijejo in s svežo ilovico obnovijo. Pre-graje, stebri, drogi itd. se razkužijo kakor lesene stene, jasli in jarem se pa umijejo z vročim lugom. Kakor hlevi tako se razkužijo tudi postranski prostori, kjer n. pr. spijo hlapci in dekle, se shranjuje mleko in hlevska orodje itd. Pozabiti se ne sme na razkuženje orodja, ki služi za čiščenje ter sploh vsega hlevskega orodja, kakor tudi obleke in obuvala v hlevu in pri razkužbi zaposlenih oseb. Ako je bila bolna živina na dvorišču ali pašniku, se mora ista očistiti vseh odpadkov, dvorišče, gnoj in gnojnica pa politi z apneno vodo. Vozovi, ki so se rabili za odvužanje okuženega gnoja in prsti iz hlevov ali za prevažanje mrhovin ter vozovi, v katera so bila vprežena bolna goveda, se morajo z vročim lugom oprati in potem z apnom pobeliti. Z lugom naj se opere tudi oprema konj oziroma vprežeiie govedi. Konjem, ki so vozili okuženi gnoj, se morajo umiti nazadnje kopita in dolnji deli nog s kreolinovo ali lizolovo raztopino. Pri razkužbi zaposlene osebe naj se po dovršenem delu dobr.i umijejo z milom in po možnosti še z razkužljivo tekočino, njih obleka nuj se prekuha v lugu, obuvalo pa naj se opere v lugu. KMEČKI FANTJE, V ZIMSKO KMETIJSKO ŠOLO! Mnogo je slovenskih kmetov, tako malo med njimi pa za svoj poklic strokovno izobraženih. Statistika pruvi. da imamo v Sloveniji 120.00!) kmetij, do sedaj pa je dovršilo kmetijske šole komaj 2000 kmečkih sinov. To je za kmečki stan zelo žalosten pojav in razumljivo je, če se slišijo vsesplošne pritožbe, da kmetijstvo propadu. Skoro vsak drugi stan, čevljar, mizar, trgovec ali katerikoli, ima za seboj svoje strokovne šole, samo kmet se za svojo izobrazbo nič ne briga. Ni čuda. če ga drugi stanovi zviška gledajo in povsod omalovažujejo. Seda)] dovrši v Sloveniji vsako leto komaj kakih 120 kmečkih sinov kmetijske šole. Kaj je to za 120.000 kmetij! Kako naj gospodarji kmetujejo, če nimajo zadostne strokovne izobrazbe? Brez te pa v današnjih časih ni mogoče pravilno gospodariti. Res je sicer, da ob današnjem pomanjkanju kmečkih poslov inarsikateru kmetija težko po, greša vsako domačo delovno moč in marsikateri oče ne da rad svi/'ga sina v celoletno kmetijsko šole, ker bi namesto njega moral čez leto najeti drugega posla in plačevati še za sinovo šolanje. Pa tudi za take kmetije je banska uprava poskrbela ter ustanovila zanje zimske kmetijske šole. Te trajajo samo pet zimskih mesecev: od začetka novembra do konca marca, zato pa dve zimi. Pozimi vsak kmet lažje pogreša sina, ko v gospodarstvu ni take nujne zaposlitve. Teoretično pridobi gojenec zimske kmetijske šole skoro ravno toliko, kot v celoletni šoli. ker se v dveh tečajih v desetih mescih obdela skoro ista snov. Samo nekoliko manj prakse je. ker v zimski dobi ne morejo vršiti ista dela kot poleti. Vkljub temu pridobi vsak učenec te šole toliko splošne, in strokovne izobrazbe, du bo lahko pozneje kot samostojen gospodar svojo kmetijo tako dobro uprav, ljal, kakor bo pač času primerno mogoče. Velika prednost te vrste šol je v tem, da gospodarju-oČetu ni treba v enem letu šteti oskrbovalnine, četudi je ta nizka, za vseh deset, ampak samo za pet mescev. Kakih 600 do 1000 din za to dobo pa lahko žrtvuje večina naših kmetov za izobrazbo svojega sina-nasled-ka. To dovolj jasno priča, da ni nobena strokovna šola tako poceni, kakor je zimska kme" lljska šola. Marsikateri kmečki gospodar, ki želi sebi in svojemu nasledniku dobro, naj temeljito premisli in se odloči, da pošlje svojega sina v zimsko kmetijsko šolo, saj je sedaj pravi čas za to. Pogoji glede plačevanja okrbovalnine. v kolikor pripade na gojenca, so tako ugodni, da jih lahko zmore še tako reven kmet. Precejšen del iste plača banska uprava. Za podrobnejša pojasnila pa se obrnite na ravna, teljsvo kmetijske šole v Sv. Juriju ob j. ž. Zelo razveseljivo sliko pokaže primerjava s stanjem vlog pred enim letom, torej dne 31. 8. 1937. Tedaj so znašale vloge na knjižice 601.5 milij., vloge v tek. rač. 411,6 milij., skupne vloge pa 1.013 milij. din. Torej so narasle v enem letu vloge na knjižice za 37,6 milj. vloge v tekočem računu za 39.3 milj., skupne vloge pa za 76,9 milj, din, kar je izr-dno ugo. den pojav, ker tudi v časih pred krizo prirastek vlog navadno ni bil večji. lil H L I OGLASI Za vsako besedo v raslih oglasih se ni3ča0-50D.Najmanjši z^et ie 6 Din Važno! Modroee, otonume. spalne diva-ne i. L d- izdeluje solirlno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Nn skali 5 (v hiši g. Šipica). KULTURA PODKOREN Spisal Jos. Vole, kanonik v Ljubljani. Letoviščar, ki hoče v miru in hladu prebiti vroče poletne mesece in si nabrati svežih moči za trudapolno duševno delo v pisarni, šoli itd., se ne bo nikjer tako udobno počutil, kakor v čistem planinskem zraku gornje. Savske doline-Zato ga bo zanimala preteklost teh tihih gorskih vasic, kjer sc je vršil svoj čas živahen promet Čez Korenski prelaz na Koroško in v Italijo. Vsak letoviščar in športnik, ki obiskuje Planico in gornjo Savsko dolino sploh, bo z velikim zanimanjem bral to knjižico, ki mu bo odkrila preteklost teh krajev, ki mu nudijo danes dobrodelen počitek, primerno zabavo in krasno planinske izlete. Knjižica ima prijetno zunanjo obliko, lepe slike v besedilu in tabelah ter velja 13 din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni in v prodajalnah ..Potnika". Radi selitve se proda po zelo nizki ceni spal. niča in obednica. Več se poizve v upravi. S (. decembrom se oddasta dve lepi meblirani ali prazni sobi: Mestni trg 16. ll Stražišče. V nedeljo 2. oktobra ob 8. uri zvečer se bo vrši! v novem salonu gostilne Eašar ožji sestanek prijuvljencev, nu katerem bo tudi žrebanje Za jesenski šahovski turnir, ki se bo po dogovoru pričel takoj prihodnji leden. Na turnirju se bo izločil prvak za leto 1939. Na sestanku se bo določil tudi razpored igranja tako, da sc vsakemu šahistu omogoči udeležba. Prijavljeni so: Drnovšek Lojze. Prajzinger Oskar, Berčič Lojze, Berčič Lovro, Berčič Mirko. Gros Marjan, Kranjc Ivo. Pagon Franc. Urbane Ivo in Bajželj Peter. Naknadne prijave do žrebanja niso izključene. Nagrajena bodo prva tri mesta s piaktičnimi darili. Fotografirat na dom hrex potiska eene pride FOTO JUG, - KRANJ Lepi plemenski prašiči stari po 8 tednov se dobijo pri Brodarju v Hrastju. Cena po izbiri od 130 do 200 din. Prodam 10 neiztočenih A2 panjev, polnih čebel, I. Lavrenčič. Primskovo. Naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem odprl 1.5. septembra na Vidovdanski cesti 11, v hiši g. Ljudevita Sirca poleg gimnazije povsem na novo moderno opremljeno slaščičarno. _ Solidno bom postregel s vsemi slaki-mi dobrotami. Obenem sporočam, da bom imel začasno še mojo dosedanjo slaščičarno, Jenkova ul. 6. Najvljudneje se priporočam za cenj. obisk z odličnim spoštovanjem. Pefer Fale^ič slaščičar. Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinnrni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. POZOR I POZORI Ročno delo! Pred nakupom jesenskih čevljev ne pozabite si ogledati mojo veliko zalogo novih vzorcev damskih, moških in otroških čevljev, katere Vam nudim po zelo ugodnih cenah. Za cenjeni obisk se priporoča Andrej Černilec trgovina s čevlji Kranj, Prešernova 8 f^^SliČ Vam nI treba kupovati starih popravlj^^? nih žarnic Knjige, mape, bloke, albume, odjemalne knjižice, kaširanje slik in zemljevidov, itd. izvršuje po izredno ugodnih cenah Knjigoveznica TISKOVNEGA DRUŠTVA V KRANJU (za farno cerkvijo) ker dobite že nove po din 6"50 i: pri Vsa dela se izdelujejo elegantno, trpežno in ceneno. Javne knjižnice imajo popust! Gospodar s t v o GIBANJE VLOG PRI HRANILNICAH V AVGUSTU 1938. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29. slovenskih samoupravnih hranilnicah dne 31. avgusta 1938 1.089,910.675 din. V primeri z 31. julijem so narasle vloge na knjižice za 1,322.066 na 638,996.. 035 din, medtem ko so vloge v tekočem računu zr.ušule 450,914.640 din. Vloge na knjižice so narasle pri 9 hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 8, skupne vlo-ah, vloge v tekočem računu pri 8, skupne vloge pri 8 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižnice je znašalo 127.259, vlagateljev v te. kočem računu 6.550, skupno število vlagateljev 133.809. DR. SCHILLING-u Oglejte si istotam zalogo novih radio - aparatov Za ženine I Za neveste! Ure, zlatnina* in druga darila pri Rangusuv Kranju se bodo dobila t B. RANGU8 zlatar in sodni cenilec v Kranju Zlato in srebro kupujem po najvišji dnevni cenil Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranja. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.