Deželni zbor štajarski. Ko je v petek dne 4. februvarja čital g. dr. Rosina slovensko vprašanje na namestnika, ali namerava vlada oskrbeti, da se bodo v zemljiške knjige vpisovala tudi slovenska imena katastralnih občin, je nastal po zbornici grozen hrup. Nemški listi sami priznavajo, da takega vrišča še ni bilo v zbornici. Deželni glavar je pognal iz zbornice vse posluSalce, ker so tudi hruli na slovenske poslance. Po čitanju je izjavil poslanec Walz, da bo tudi v prihodnje hrul in kričal, če se predrznejo slovenski poslanci tukaj slovenski govoriti. Slovenski poslanec in deželni odbornik Robič pa je v imenu slovenskih poslancev izjavil, da si te pravice nikdar ne damo kratiti in da bodo tudi v bodoče Slovenci, kakor jim bodo kazale razmere, govorili v svojem materinem jeziku. Med čitanjem interpelacije je posebno napadal Slovence tudi znani rogovilež Rokitansky. Sledila je interpelacija Zičkarja in tovarišev zavoljo izgredov na vseučiliSču. — V isti seji je poročal Rohlizer o predlogu Hagenhoferia in Rokitanskega, naj se ustanovi deželna hipotečna banka. Sprejel se je predlog, da ima deželni odbor sklicati zbor zvedencev, ki nai preiščejo celo zadevo. Deželni odbor naj potera stavi potrebne predloge. V seji dne 7. febr. je utemeljeval g. dr. Dečko predlog, da se ima število poslancev za kmečko skupino pomnožiti tako, da bi eden poslanec zastopal vsaj 28.000 duš, in da vsi trgi volijo v mestnih skupinah. V tem oziru se godi zdaj največja krivica. Med tem ko zastopajo nekateri mestni deželni poslanci le po 6000 do 5000, nekateri komaj po 4000 duš, so kmečki poslanci iz Spodnjega Štajarja zastopniki za 50.000, 60.000, da za 70.000 duš. Vsaj nekoliko bi se popravila velika krivica, ki se kmečkemu ljudstvu v tem obziru zdaj godi. Predlog se je izročil ustavnemu odseku. V seji dne 8. febr. je utemeljeval g. dr. Dečko predlog, naj se deželni šolski svet po vzgledu deželnih šolskih svčtov na Tirolskem in za Geško razdeli v 2 oddelka, v slovenski in v nemški. Tu so zopet pokazali svojo veliko nemško omiko poslanci Walz, Rokitansky in drugi. Predlog se je izročil ustavnemu odseku v presojo in poročilo. Potem se začne razgovor o predlogu ustavnega odseka, naj se prekličejo znane jezikovne naredbe. Poročevalec dr. Link je popisaval veiike nevarnosti, ki pretijo Nemcem ne le na Češkem, temveč tudi na Štajarskem, ako se te jezikovne naredbe ne odstranijo. K iej zadevi se je oglasilo več govornikov od mnogih stranij. Izmed nemških konservativcev so spretno zagovarjali svoje zastopanje v državnem zboru Herk, Wagner in Hagenhoier; tudi knez Lichtenstein je dobro govoril. Osupnil je osobito nas Slovence govor rektorja graškega vseučilišča dr. Thanerja. Ta mnž, ki je v vladni službi, je napadal prejšnje in zdajšnje ministerstvo, osobito praškega cesarskega namestnika; stnešil Čehe in Slovence in se spozabil tako daleč, da je celo rekel, da tisti svoje izobraženje zniža, ako se ptujega, se ve slovanskega jezika uči. Nemci so mu ploskali. Pozneje ga je posekal v izvrstnem govoru g. dr. Jurtela. A tu so se Nenici žo srarnovah svojega vseučiliškega rektorja ter tajili rekoč: «Saj ni tega rekel.* Nesrečna vseučiliška mladina, ki imaš takega profesorja! V imenu slovenskih poslancev je izjavil g. dr. Sernec, da mi glasujemo proti predlogu ustavnega odseka, ker ne poznamo v jezikovnih naredbah nobene nevarnosti za Nemce, da pa vedno resno zahtevamo, da ?e enakopravnost pri vseh uradih varuje tudi Slovencem. Walz je vzdignil svojo tolsto desnico, ter obljubil, da se bo Avstrija razrušila, če ne bodo Nemci povsod imeli prve besede. Ta mož bi se naj rajši računati učil, kakor da vedno le šunta proti Slovanom! Poslanec Hagenhofer mu je namreč zadnjič dokazal, da Walz nič veC šteti ne zna, ker je silno napčno napravil neko poročilo na deželni zbor. Ali š svojimi kosmatinkami in neslanostmi hoče zakriti svojo nevednost. Predlog, da naj vlada prekliče znane naredbe, se je zadnjič sprejel po večini glasov. Nasproti so glasovali Slovenei in večinoma tudi konservativni Nemci. Radi tega so pa na galeriji grdo opsnvali Lichtensteina, Hagenhoivrja in Kalteneggerja, ki so po svojem glasovanju izrekli, da jezikovne naredbe niso škodljive za Npmce. Zadnjič sem vam naznanil, da pododsek petih pnslancev ima prerešetati predlog zastran vpeljave šolnine in šolskega davka, da se s temi novimi dohodki zboljsa učiteljska plača. Ta pododsek je pa sklenil, da se ti nnvi davki ne vpf-lj.jo. — Ohčini Sv. Jurij pod Tabrom in Sv. Rup^rt nad Lafikim sta prosili po g. poslancu Žičkarju za poldnevni šolski pouk. Okrajni odb<>r v Gornjem gradu pa po pnslaneu Robiču, naj se cesta, ki sega od meje vranskega okraja do kranjske meje, uvrsti med ceste prve vrste.