28 KRONIKA SI. 1. Aeroslika s pogledom na Kongresni trg In staro mesto od severozapada v smeri proti Florijanski ulici LJUBLJANA IZ AEROPLANA KONSERVATOR DR. FRANCE ŠTELE FOTOGRAFIJE IZ LETALA: IVAN NOČ JU razvojem zrakoplovstva doživlja človek novo, doslej komaj zasluteno obzorje razgleda čez svet. Celo XIX. stoletje nas je po razvoju visoke gorske turistike pripravljalo na to novo razmerje do ma tere zemlje. Naše oko se je polagoma navadilo na daljne razglede in umetniki, kakor naš Marko Pernhart, so se potrudili, da v svojih slikah, pred stavljaj očih popolne panorame z najvišjih gorskih vrhov, ohranijo spomin na opajajoči vtis tega no vega doživetja. To pa, kar doživlja naš čas, odkar se je človek z zrakoplovom dvignil v ogromne višine nad zemljo in se pričel po njih svobodno gibati, pomenja najvišje stopnjevanje užitka po gleda do neskončnih obzorij in odpira domišljiji in znanju čisto nova pota. Znanost se je že bogato okoristila s tem novim sredstvom, posebno odkar se mu je prilagodila tehnika fotografiranja. Raz iskovanje doslej nedostopnih pokrajin je vse stransko napredovalo, geografija in arheologija pa sta našli v aerofotografiji enega najvažnejših pripomočkov. Posebno važna je aerofotografija za študij tipov in razvoja selišč, ker bistveno do- KRONIKA 29 polnjuje podatke tlorisov, pogosto pa jih sploh lahko popolnoma nadomesti, ker je slika, ki jo daje, mnogo nazornejša in konkretnejša od she matičnega tlorisa. Za napredek znanosti o naših seliščih, posebno pa za ugotovitev njih tipov in za spoznanje njih zgodovinskega razvoja bi bilo že leti, da dobimo čimprej aeroslike vseh naših mest in važnejših krajev, naših samostanov, gradov in važnejših razvalin. Pomen aeroslike pa ni samo v tem, da nam bogati čisto materialno znanje o naših krajih, ampak ga vidimo posebno tudi v tem, da odpira pot novemu nazoru o lepotah naše zemlje in njenih krajev. Tako se množi in razvija po tem potu tudi naše lepotno znanje in pričakujemo celo, da bo prav aeroslika postala v bodočnosti važen ko rektiv v lepotnem razvoju naših krajev. Nedvomno je namreč, da bo moral arhitekt, kakor hitro se bo zavedel važnosti pogleda iz zraka — in v bodočnosti bo to gotovo samo po sebi umevno — računati pri svojih načrtih tudi s kritiko gle dalca od zgoraj in bo začel tudi pogled iz zraka smotrno oblikovati. Deloma se sodobni stavbarji mest in selišč tega že danes zavedajo. Pa tudi po tem moramo pričakovati ugodnih posledic obvla danja pogleda od zgoraj, da nam ta odkriva mnogo bolj ko vsak dosedanji občutne pomanj kljivosti v stavbnem sestavu mest in tako navaja k temu, da jih popravimo. Gradivo, ki je doslej na razpolago za spoznanje Ljubljane iz zraka, je zaenkrat še zelo nepopolno, vseeno pa nam že sedaj omogoča več važnih spoznanj. V prvi vrsti bi želeli dobiti kmalu Ljub ljano iz tolike višine, da bi slika objela ves njen geografski položaj in vso njeno sliko. Ta bi nam bolj kakor mestni tloris odkrila zemljepisno lo giko njenega položaja, njeno zakoreninjenost v zemljišču, na katerem stoji. Nazornost te zakore ninjenosti v terenu bi bila velik pripomoček za spoznanje bistva Ljubljane kot selišča, saj tiči prav tu eden osnovnih činiteljev tiste neuničljive posebnosti mestnega lica Ljubljane, ki jo dviga izmed mnogih na prav posebno trdoživo stališče. Drugo, kar bi nam ta slika odkrila mnogo nazor- 91. 2. Pogled iz aeroplana na Ljubljano s severozapadne strani 30 neje kakor shematični talni načrt, bi bila nazor nost o njeni rasti iz prvotnega jedra, okrog ka terega se vrstijo posamezne stopnje njene rasti podobno letnicam drevesnega debla. Odkrila bi nam dalje nazorneje kakor vsaka druga vse druge geografske, zgodovinske in prometne činitelje, ki so sodelovali pri postanku sedanje oblike Ljub ljane kot mesta. Med temi bi se odkrila nazorneje kakor po talnem načrtu n. pr. vloga rimske pre teklosti v sedanji Ljubljani v Gradišču in na Mirju. Vloga glavnega kolodvora in šetališč med Šiško in Rožnikom, vloga glavnih cestnih zvez na vse strani dežele, vloga Barja in hribovja, vse bi z enim pogledom objeto spregovorilo svojo pojasnjujočo besedo. Poleg celotne slike bi potrebovali podrobne slike vseh glavnih sestavin sedanjega mesta, po sebej staro jedro z Gradom, posebej barjansko stran, posebej Krakovo in Trnovo, posebej Gra dišče, posebej severozapadni del mesta do Tivo lija, posebej severni del, posebej šentpetrski in vodmatski del mesta, posebej Moste, svetokrižki okraj, Šiško, Rožno dolino z Igom in ves kompleks Mestnega loga. Postanek, razvoj in zgodovinski in kulturni sestav sedanje Ljubljane bi šele po tem gradivu postal resnično last našega nazornega spoznanja. Toda tudi doslej zbrano gradivo nam omogoča že prav zanimiva opazovanja. Izbral sem vrsto SI. 3. Grad iz oboli L 1660. KRONIKA slik, da ljubitelje Ljubljane opozorim vsaj na nekaj momentov. Že večkrat smo poudarjali trdoživost ljubljan skega mestnega lica. Kmalu bo tisoč let, odkar se okrog jedra pod Gradom množi število hiš, ulic in trgov, a v bistvu ostaja slika vedno ista: V sre dišču podobe je grič z gradom in kakor da se zatekajo človeška bivališča k njemu v zaščito, se njih množina k njegovemu podnožju vedno bolj gosti in drobi. Vtisa tega zatekanja h Gradu prav nič ne moti vedno širši venec zazidanega ozemlja, ki lega okrog Gradu v podobi vedno širšega in vedno bolj zaokroženega polumeseca. Gostota starih hiš pod Gradom je tolika, da ji vedno večja gostota novih na zapadni severni strani ne more do živega in se redčenje proti zunanjemu obodu vrši logično postopoma. Sorazmerna ogromnost novih blokov in posameznih stavb v primeri s sta rimi tudi pri naj gostejši zazidavi sploh onemogo ča tisto gostoto, ki vlada v nekdanjem, v trdni okvir mestnega ozidja stisnjenem starem mestu. Zato tudi ob navidez grozečem naraščanju zuna njih »letnic« posebno na severozapadu mesta še vedno trdim, da je tradicionalna slika Ljubljane nerazrušljiva. Saj so že doslej potresne in požarne katastrofe večkrat uničile vse prvotne objekte z gradom kot stavbo vred in so vse važnejše stavbe že pogosto temeljito menjale svojo zunanjo po dobo. Kljub temu pa lahko primerjate našo sliko celote Ljubljane od severozapada s sliko iz katere koli preteklosti, pa boste tudi v morju hiš sedanjo sti še vedno spoznali vse bistvene elemente pretek lih slik. Opozarjam samo na sliko v Valvasorjevi Slavi Kranjske XI. knj. med stranmi 666 in 667 in na našo aerosliko, ki kaže pogled na Kongresni trg in staro mesto od severozapada v smeri na Grad in Florijansko ulico (si. 1). Del starega mesta, ki ga vidimo tu, je po značilnem, nekdaj z ozidji markiranem zunanjem obodu in splošni podobi pa tudi mnogih podrobnostih (n. pr. značilno v breg v loku se vzpenjajoča Florijanska ulica na desni strani) na obeh slikah bistveno enak. Slika 2, ki nam kaže celoto Ljubljane v ožjem smislu od severozapadne strani, se v svojem jedru kljub množini neorganizirano razpostavljenih stavb v ospredju sklada z vsemi slikami Ljub ljane iz preteklosti od prve patra Clobuciaricha na zač. XVII. stol.1 preko one iz Valvasorjeve za- 1 Primerjaj Fr. Štele, Valvasorjeva Ljubljana, posebni odtis iz Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo IX., stran 1. KRONIKA _31 SI. 4. Pogled Iz aeroplana na Mestni trg od juga v smeri Stritarjeve ulice puščine iz okr. 1660, in preko Valvasorjeve iz osem desetih let XVII. stol. ter preko mnogih iz XVIII. stol. do Sternenove in Vavpoticeve Ljubljane iz najnovejše dobe. Prav posebno poučna pa se nam v tem oziru zdi slika jedra sedanjega mesta po sneta iz iste smeri tako, da objema skupno s sta rim mestom z gradom tudi nove bloke z nebotič nikom (gl. si. na prilogi). Prejšnja in ta slika nam kažeta, kako samozavestno se uveljavlja sodob nost v našem mestu. Mnogo svarilnih glasov se je dvignilo, ko so začeli zidati te, tradicionalnemu ljubljanskemu merilu tuje stavbe; izražali so bo jazen, da bo vloga gradu ubita, da bo razbita har monija dosedanje Ljubljane. Res je sicer, da se ti bloki, posebno pa nebotičnik v celotni podobi mesta nekam brezobzirno uveljavljajo, res je tudi, da se nebotičnik v nekaterih, posebno bližnjih pogledih nekam izzivalno stavi v konkurenco z Gradom, gotovo pa je, če gledamo celoto in ne samo posameznosti, da novi blok v tej oddalje nosti od starega jedra mesta in Gradu ne more porušiti tradicionalne slike mesta in bo ta živela, dokler bo ostalo jedro mesta pod Gradom in dokler bo Grad nad njim kraljeval. Zaenkrat smo dobili pač novo razgledno točko, ki bi konkurirala gradu, če bi njena neposredna bližina ne bila tako malo mikavna kakor je doslej in bi pogled z Gradu še vedno po svoji lepoti daleč ne nadkrilje- val novega. Nadomestilo za ta razgled na nebo tičniku zadostuje sicer za naglo orientacijo o Ljub ljani in njeni okolici, še dolgo pa ne bo zadosto val z lepotne strani. Za spoznanje Ljubljane pa smo s tem vseeno pridobili novo gledišče, ki bi stveno dopolnjuje ono na Gradu. Najbolj mikavna je z lepotne strani aeroslika stare Ljubljane z Gradom. Posebno pogled na 32 KRONIKA SI. 5. Pogled Iz letala od zapada na Aleksandrovo cesto, Duklcev blok In nebotičnik Grad je poučen vzporedno s sliko Gradu z iste smeri na sliki iz 1. okrog 1660. v Valvasorjevi za puščini v Zagrebu (prim. si. na prilogi in si. 3). Kljub temu, da se je na Gradu v skoraj 300 letih od starejše slike marsikaj izpremenilo, da so bile pred 100 leti odstranjene vse utrdbe razen gradu samega, da je odpadel za sliko gradu tako značilni stolp piskačev na robu hriba nad Trančo in da je bil v gradu sezidan cel nov trakt in do zidan sedanji razgledni stolp, je na prvi pogled slika še popolnoma ista in se v obliki vrha hriba in okolice gradu še prav jasno slede tako stolp piskačev, kakor okrogli griček z lipo, meščanska bastija in vse trdnjavsko obzidje. Za spoznanje značaja starega in novega mesta so pa posebno poučni pogledi na staro in novo mesto od zgoraj. Primerjajte n. pr. pogled z aero- plana na Mestni trg (si. 4) in oni na Aleksandrovo cesto, Dukičev blok, nebotičnik in dele mesta se verno od frančiškanov (si. 5). Razlika med obema pogledoma je porazna. Kljub očitnemu strem ljenju po čim pravilnejšem redu (uveljavlja se pravokotna delitev!) bi komaj mogli trditi, da nas pogled na Aleksandrovo cesto in okolico lepotno zadovoljuje; ne zadovoljuje nas niti tam, kjer imamo med Aleksandrovo in Knafljevo ulico čisto dosledno in enakomerno zazidane bloke. Slika se pred nami razblinja v nebroj podrobnosti, nikjer ni nobene vodilne skupine in celo veliki blok z nebotičnikom in sosednim Dukičevim ne more vzdržati svojega gmotno gotovo prevladujočega značaja. Nasproti temu pa je pogled na Mestni trg in obdajajoče ga stavbe zgovoren dokaz velike le potne izraznosti, ki odlikuje stare dele mesta pred novimi tudi pri pogledu od znotraj. To staro mesto ni bilo zaokrožena celota samo za navadni pogled, kjer se zaokroženost in enotnost ni izražala samo Aerofoto I. Noč Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani LJUBLJANA IZ AEROPLANA: POGLED NA NEBOTIČNIK IN GRAD KRONIKA 33 SI. 6. Pogled Iz letala z Južne strani na Grad v amerl proti kolodvoru v trdnem obodu obzidja, ampak tudi v izgradbi ulic in trgov — pogled iz aeroplana nam doka zuje, da je ista občudovanja vredna zaokroženost in popolnost obvladala tudi sliko od zgoraj. Še bolj poučen je pogled tam, kjer je slika ob jela prehod iz starega mesta v nove dele. Na sliki pogleda od južne strani na grad, Stritarjevo ulico, vidimo na levi spodaj del starega mesta ob Mest nem trgu s skupino ob stolnici, ki kaže značaj opisanega notranje utemeljenega lepotnega reda, ki se pa zamaje že konec Stritarjeve ulice. Har monično skupino sicer stavbinsko malopomembnih stavb opazimo dalje med Šentpetrsko ulico in Ljubljanico, vseokrog pa kljub oči vidno hotenemu redu ne najdemo sledov tega notranjega estetsko plodovitega reda (si. 6). Veliko lepoto pogleda iz zraka na staro mesto pa nam kaže posebno slika od severa proti gradu, ki objema vse staro mesto od Stritarjeve ulice do začetka Florijanske ulice (si. 7). Nepopisno ži vahno, igračkasto mikavno, tiho življenje streh stare Ljubljane se tu v polni meri uveljavlja. Le začetek s Stritarjevo ulico nekoliko moti; vse ostalo pa je kakor spontan izraz stvariteljske do mišljije in tako popolno v svoji zaokroženi samo zavesti, da se zdi organski produkt tal, na katerih stoji. V notranji verigi stavb, ki enakomerno oklepa podnožje gradu, se kot zaponka uveljavlja mestna hiša. Zunanja vrsta med Mestnim in Sta rim trgom in Ljubljanico pa je naravnost občudo vanja vredna, kako se organsko spleta kakor kita, obešena na Stritarjevo ulico, prepletajoča se iz več trakov in zavozlana za Olupovo hišo pod Čevljarskim mostom, kjer se njen konec še enkrat izzvenjajoče razpusti proti sv. Jakobu. Zanimivo je opazovati dalje, kako trdoživo se vzdržujejo skozi stoletja in tudi še v časih naj večjega gradbenega razvoja, kakor ga je doživela 34 KRONIKA Ljubljana po vojni, stare komunikacije in stare zemljiške delitve. Poučno je v tem pogledu primer janje aeroslike, ki kaže od jugozapada pogled na Nunski samostan in njegove vrtove, Kongresni trg in severni del mesta (si. 8). Tako vidimo na da našnji sliki še nespremenjeno črto Gradišča in staro pot. V kompleksu uršulinskega samostana, Nunski ulici in v Pollakovem vrtu je ohranjena še v velikem delu razdelitev iz sr. XVII. stol. Zvezda pa nam še danes ohranjuje velik del kompleksa kapucinskega samostana. Skladnost ta kratne razdelitve s sedanjo nam še jasneje pokaže primerjanje aeroslike s pogledom na Kongresni trg od zapada (si. 9) in istega dela slike iz okr. 1. 1660. (si. 10). Trg na Ajdovščini je podedoval svojo nepravilno obliko po stari razdelitvi zemljišč in potov, kakor jo kaže slika iz okr. 1660. (prim. si. 11 in 12). Opozarjam pa še posebej na aerosliko tri- mostja z zapada (si. 13), kjer je arhitektonska nedograjenost trga, ki je, kakršen je, podobno Ajdovščini slučajna posledica davnih delitev in križišč poti, očividna in lepotna neskladnost ce lotne zasnove prav kričeča. Če bi mogli pokazati aeroslike nekaterih so dobnih regulacij, izvršenih po zamisli arhitekta J. Plečnika, bi pa v nasprotju s takimi slikami ugotovili, kako se je izboljšal po njih tudi lepotni vtis od zgoraj, čeprav pri Vegovi ulici, Valvasor jevem trgu in pri sv. Jakobu položaj ni bil poprej prav nič manj obupen kakor je danes še drugod. Ta slika sicer bujnega gradbenega raz voja, ki se nam pokaže iz zraka, nam je najzgo vornejši opomin, da bo treba z večjo energijo in smotrnejšim načrtom, kakor doslej od potresa leta 1895. sem, poseči v oblikovanje nove Ljubljane. SI. 7. Pogled Iz letala od severa proti Gradu na staro mesto od Stritarjeve do Flori|anske ulice KRONIKA 35 SI. 8. Pogled Iz letala od jugozapada na Nunski samostan, Kongresni lrg in severni del mesla. (K članku: ljubljana Iz aeroplana) T 36 KRONIKA SI. 9. Pogled Iz letala od zapada na Kongresni trg v smeri Tranče. (K članku: LJubljana Iz aeroplana) KRONIKA 37 SI. 10. Risba sedanjega In uršulinskega samostana Iz okoli 1.1600. (K Članku: Ljubljana Iz aeroplana) magali i glosami b latinske tekstu tak 38 KRONIKA SI. 11. Slika iz lelala s pogledom na trg na Ajdovščini. (K članku: Ljubljana iz aeroplana) KRONIKA 39 91. 12. Pogled na sedanji trg na Ajdovščini Iz I. 1660. (K Članku: Ljubljana iz aeroplana) 40 KRONIKA KRONIKA 41 91.13. Pogled Iz letala od zapada na Marijin trg s tromostjem. (K Članku: Ljubljana iz aeroplana)