Za gospodarje
Maribor, dne 15. maja 1935.
Dohodek kmetijstva.
(Piše kmet s Pohorja.)
»Izveštaj« Narodne banke izkazuje pod naelovom »Poljedelstvo«, da je v letu 1934 bilo posejanega 2,024.000 ha tor da se je na teh poljih pridelalo 18,396.000 Stotov. Če to preračunamo, se je pridelalo na 1 ha 918 kg. Za ^eme pa se povprečno porabilo na 1 ha 200 kg. Torej je dal 1 cent le 459 kg, ali kratko: razmerje setve do pridelka znaša 1:4. To velja povprečno za vso državo.
Saj pa je z pasivnimi kraji, kjer se vsled neu'oc7.'' lege, slabega podnebja, odsolnčne lege, ..labe in plitke rodovitne zemlje, stalnih letnih neurji zmanjša pridelek na 50% od povprečnine, nasprotno pa a z z višajo, stroški čestokrat v hribovitih krajih kar trikrat. Ali moro biti potem pri tej panogi vobče govo-! a :: kakem 10% pridelku na vloženi kapital?
Vzemimo les, ki je glavna panoga našega kmetijstva v tukajšnjih pokrajinah. Cena tesanega lesa je 110 Din pri kub. metru, za obdelavo se običajno plača po 30 Din, z- vožnjo iz gozda na železniško postajo, pri dabih kmetskih cestah lahko računamo za 1 km 6.50 Din po kub. metru. (Enk’v.t natovori komaj slab kubi vni meter in zasluži voznik za razdaljo 6 km 40 Din). Oddaljenim kmetom, ki f od postaje oddaljeni več kot 10 km (plairncem), pa se vobče ne izplača kako sekanje, ker se s tem samo uničujejo, če še ne doplačajo. (Obdelava l.sa lm:l 30 Din, 15 ’ i dolg dovoz zn ša 97.50 D. Skupno zrvšru stroški 127.50 Din, pro-d- ga pa za 100 Din.) Vpoštevati je treba še, da je les o Idaljenih hribov pri prevozu na ipredn'em delu voza čestokrat -Selo poškodovan in radi tega mora posestnik dati še ped zgoraj navdeno ceno, Hribovci si p " pomagajo s tem, da Samt-zapeljejo les na postajo ter svoje 'Jelg 'n delo živine vobče ne računajo
in si tako ivS pridržijo nekaj denarja za življenjske potrebščine. Odkod pa na} vzame denar za druge potrebščine, obleko, davke?
Če torej hoče kmet imeti le nekaj dohodkov za življenjski obstoj, mora si iz-* brati eno kmetijsko panogo kot glavnd ter ostale podrediti, da z drugimi panogami krije del koškov glavne panoget. Le na ta način ima še možnosti si pridobiti težko zaslužene in borne dohod-* ke. —
Pri nas je to gozdarstvo, drugod pa J d druga veja kmetijstva. Gozd pa je danes po večini že popolnoma izčrpm in bo nekega dneva vir iz njega za daljšo dobo usahnil. In potem? Revščina bo zapela' neinild pesem vsem gozdnim posestnikom. Občudovalci gozda in njegove’ vrednosti pa bodo šele tedaj spoznali, kako počasi raste gozd. Saj je treba čakati tri četrt stoletja, preden :z semena zraste za prodajo sposobno drevo.
Vprašam Vas, čitatelji, ali je dohodek res 10% ? Morda pa je le 10% izguba, čd računamo k stroškom tudi delo družine in živine na posestvu, kakor se to računa pri drugih i -nogah narodnega gos-' podarstva.
Ljudski pravnik.
Kmečka zaščita in izvrševanje obrt!, šjs. — Ste posestnik pet oralov zemlje* Leta 1922 ste kupili parno mlatilnico iri izposlovali tozadevno obrtno dovoljenja za izvrševanje tega obrta. Vzeli ste posojilo za to mlatilnico po taki obrestni meri, kakor jo plačujejo dolžniki posojilnici. Do lanskega leta ste mu plačevali 7% obresti. Upnik zahteva, da mu tudi v bodoče plačujete enake obresti. Dalje tudi trdi, da niste zaščiteni kot kmet. Vprašate, ali uživate zaščito in kakšne obrest' sme zahtevati upnik. — Glavno je, 1 je kmetijstvo Vaš glavni poklic, to je da imate Vaš obdavčeni do-
— 62 —
hodek pretežna iz kmetijstva. Merodajno pri reševanju tega vprašanja je dejstvo, kakšne davčne osnove so Vam predpisane za zemljarino in kakšne za pridobnino. Mnenja smo, da za morebitno plačevanje pridobnine itak nimate davčne osnove, ker plačujete sedaj pavšalni znesek. V tem slučaju Vam pristoji zaščita. Ako nimate dogovorjenih obresti, ali če imate glede višine obresti poseben dogovor in če ste deležni kmečke zaščite, potem sto dolžni plačevati samo 1% obresti, pa še teh ne more upn k od Vas izterjati, ker je tudi plačilo ob-r'--*' odloženo do ‘ septembra 1935. — Ako pa niste zaščiteni kmet, tedaj pa uprik lahko zahteva od Vas plačilo 7% obresti, ako ste dogovorili take obresti; ako pa višine obrest: niste dogovorili, sle ricOžni plačati 5% zakonite obresti. Nezaččiteni dolžniki lahko dogovorijo največ 8% obresti.
Prodaja vina. Joe. — Prodali sta nekaj nad 15 hi starino. Kupec ni določil, kdaj bo kupljeno vino vzel. Čez nekaj dn; jo odpeljal 222 1 ter izjavil, da bo prišel po ostalo vino, ko potoči teli 222 1. Konec novembra ste mu pisali, naj pride, po vino, a Vam je odgovoril, da bo prišel v kratkem. V začetku januarja ste mu zopet pisali. Odgovoril Vam je, da jo že mislil pr ti dne 5. januarja, pa je to bil opustil vsled slabega vremena in da bo prišel, ko bo lepa pot. Ker zopet ni prišel, ste mu priporočeno pisali, naj pride v M dneh po kupljeno vino, ker boste sicer vino prodali drugam, ako ne pride. Vprašate, kako morate postopati, da boste ravnal prav in po zakonu. — Hav-naii ste popolnoma pravilno, ko ste kupcu s priporočenim dopisom sporočili, da nuj pride po vino najkasneje v H- dneh, ker boste sicer od pogodbe odstopili in prodali vino drugemu kupcu. Ako kupec ne bo v teh 14 dneh vina prevzel in seveda lud: plačal, niste več vezani na kupno pogodbo in lahko sklenete novo kupno pogodbo z novim kupcem. Ako pa bi ne dosegli pri ponovni prodaji lake c?ne. kakor ste jo sklenili s prvim, sedaj zamudnim dolžnikom-kupcom, morete zahtevati povračilo škode, ki jo je prvotni kupec povzročil po svoji krivdi, Ako pa vztrajale na izpolnitvi — kar pa sedaj vsled sporočitve, da boste prodali vino naprej, ni več mogoče —, tedaj
bi mogli tožiti kupca na plačilo kupnine-Po ’našem mnenju je za Vas najboljše, ako se držite odstopa od pogodbe n vb nc prodaste naprej. Prvotnemu kupcu gotovo ne boste mogli dokazati krivde, zato tudi ne boste mogli zahtevati od njega povračila škode.
Najetje posojila Kjš. — Kupili ste 17 johov veliko posestvo. Ker morate plačati kupnino, a je dotični trgovec, k> Vam je obljubil posoditi denar, odšel v inozemstvo, vprašate, kje bi dobili posojilo proti vknjižbi na prvo mesto 'u proti poroštvu dveh sigurnih in gospodarsko močnih porokov. — V Mariboru ne vemo za noben denarni zavod, ki bi v sedanji hudi denarni stisk: mogel dajati posojila. Najbolje bi bilo za Vas, če skušate dobiti posojilo pri kakem zasebniku. Morda pa bi dobili posojilo kje V Ljubljani. Obrnite se na g. Rudolfa Zore v. Ljubljani. Željeni znesek 40.000 Din je danes gotovo že precejšnja svota, ki jo boste precej težko in kvečjemu pod zelo neugodnimi pogoji mogli dobiti.
Kmečka zaščita in najem. Idk. — V) imate dve posestvi. Eno bi rad! dali v najem. Vprašate, če uživate še nadalje kmečko zaščito. Upnik je zasebni up nik. — Da boste še nadalje pod zaščito, -e zahteva, da boste sami obdelovali več zemlje, kakor pa jo boste dali v zakup. Ako boste dali v zakup več kot polovico svoje zemlje, boste zaščito izgubil'. Pri presoji tega vprašanja je merodajna za obdelovanje sposobna zemlja. Pašniki se ne štejejo v zemljo, ki jo za obdelovanje sposobna. Ker niste navedli površine svojih zemljišč, ne moremo določne odgovoriti, pač pa si sami lahko na podlagi posestnega lista izračunate, koliko meri peedino posestvo.
Vojaške zadeve.
Služba pri orožništvu, graničarjih in policijskih stražnikih. — J. V, Hajndl pri Ormožu. — Sin, ki je odslužil svo; rok v kadru, namerava k orožnikom, graničarjem ali pa v policijska službo, Kakšni so sprejemni pogoji? — Sprejemni pogoji :;a orožništvo: Da more biti kdo sprejet k orožnikom, mora izpolnit' ’ sledeče pogoje: 1. da je jugoslovanski, državljan; 2, da je odslužil rok v staP nem kadru v glavnih vrstah orožja voj-
— 63 —
oke ali mornarice; 3. da je telesno in duševno zdrav in najmanje 164 cm visok; 4. da je sameki, ali vdovec brez otrok, ali sodnijsko ločen od žene brez otrok; da je neoporečenega vedenja in neomad^ževane minulosti; 6. da ni staiejš1 od 30 let; 7. da je zmožen či-tanja in pisanja in 8. da se pismeno zaveže, ostati pri orožništvu najmanj tri leta in služiti tam, kamor se odredi. — Sprejemni pogoji za obmejno (graničarsko) četo:	Kandidat za granično četo
mora izpolnjevati te-le pogoje: 1. da je državljan kraljevine Jugoslavije; 2. da je odslužil obvozni rok v stalnem kadru pri glavnih vrstah vojske in prvenstveno pri pehoti, kar dokaže z vojaško listino; 3. da je telesno in duševno popolnoma zdrav in sposoben za službo graničarja ob mirnem in vojnem času, kar se ugotavlja s specijalnim pregledom; i. da je bil med službovanjem v stalnem kadru, kakor tudi po odsluženju roka do prijave za sprejem v obmejno četo neoporečenega vedenja in ponašanja; da ni bil nikdar v preiskavi, niti obsojen radi umazanih dejanj, kar dokaže s potrdilom pristojnega oblastva; 5. da je pismen; G. dn je starejši od 30 let, kar dokaže z izpiskom iz rojstne knjige, z vojaško knjigo, ali s potrdilom občine; !. da je po možnosti neožemjen, ali vdovec brez otrok, ali sodno ločen od ženo brez otrok; S. da sc pismeno zaveže, da bo služil pri obmejni četi kol graničarski pripravnik najmanj leto dni pri Listih edinicah in na onih krajih, kjer to službena potreba zahteva in da izjavi, da pristaja na vse odredbe zakona o obmejni četi in odredbe doličnih uredb in predpisov, ki izhajajo iz tega zakona.,— Sprejemni pogoji za policijsko službo; 1. jugoslovansko državljanstvo; 2. da jo dovršil 21. leto in še ni prekoračil 30. loto starosti; 3. da jo telesno in duševno zdrav:	i. da je neoženjen, ali vdovca
brez otrok, ali sodno ločen od žene brez otrok; 5. da je neomadeževanega vodenja in preteklosti; 6. da zna citati, pisati in računati; 7. da se pismeno zaveže. ostati v policijski službi najmanj iri leta in v primeru samovoljne oddelitve iz službe plačati državni blagajni polovico onih prejemkov, ki bi jih prejel tekom one dobe, ki je ne odsluži. Razven toga mora biti kandidat za policijskega
stražnika l6i cm visok in imeti odslus žen rok v stalnem kadru v eni izmet) glavnih vrst orožja vojske in mornarice. Prošnjo jo nasloviti na bansko upravo Dravske b,'o vuie v Ljubljani.
Prošnja za vpoklic v kader. — N., Sv. Jurij ob jušai žel. — Kako napravim prošnjo za takojšen vpoklic na odsluže-* nje roka? — Tako prošnjo, kolekovano s 5 Din, jo posk ti pristojnemu vojnemu okrugu.
Odsluženje roka v vajni delavnici. —* P. F., Sv. Peter v Savinjski dolini. Letos pridem prvič k naboru in želim, da odsiužun svoj rok kot, mizarski pomočnik v kakšni vojaški delavnici, ali pa pri poulonirjih. To željo izrazite ve-krulni komisiji ob pribki, letošnjega na--bora, k- Vas bo po sposobnosti tudi razporedila in ustregla, Vaši želji.
Pctjoji za konjenico in kraljevo gardo — C. K, Slarancvavas. — Imam 17 let starega sina, ki bi rad h konjenici ali kraljevi gardi. Kakšni so pogoji?	—>
Podoficirski eskadron konjičke šole v Zemunu sprejema gojence 2. maja t. 1. in morajo biti prošnje z vsemi listinami odposlane vsaj do 20, aprTa t. 1. Je torej za letos prepozno.
Inženjerska podčastniška šola. — K. F., Slariirg pri Slovenjgradcu. — Prosim podatkov glede pričetka šolanja, stroškov vožnje in šole ter ostale pogoje. — Ker se je vi šil tozadevni pregled v Mariboru že dne 10. maja, je zadeva za letos prepozna.
Hranilcev rok. — V. K., Veličane pri Ormožu. — Leta 1932 sem bil potrjen na devetmesečni rok kot sin-edinec. Mati in oče sta za ielo nesposobna. Preje nisem zaprosil za popolno oprostitev, ker sem pr koval takojšen vpoklic. Ali lahko zaprosim sedal za oprostitev? —* Kot edini h anitelj se smatrajo rekruti on U rodbin (zadrug), ki ae vzdržujejo i ključno od osebnega dela in zaslužka rekrutovega :n plačujejo na leto manj k- • 120 Din eposrednega davka in v katerih ni nobenega zadrugarja, .sposobnega za delo in pridobivanje, niti takega, ki uživa pokojnino ali drugo državno podporo ali katerikoli drug stale« dohodek, zadosten za preživljanje (vzdrževanje) zadruge. Iz tega sledi, da ustrezate pogojem, da sc Vas na vloženo prošnjo ■/. utemeljenimi razlogi oprosti vo-
jaške službe kot edinega hranitelja za pridobitno delo nesposobnih zadrugar-jev.
Razna obvestila.
Bolhači na hmelju. Hmeljarsko društvo v Žq.lcu je prejelo nekaj kilogramov »Drepina«, to je sredstvo zoper bol-hača, in tudi dva priprosta razpršilni-ka. Kdor izmed društven kov se zanima za navedeno obrambno sredstvo, naj se zglasi v društveni pisarni ob delavnikih predpoldne od 8. do 10. ure. — Društveni odbor.
Peronospora na hmelju. Hmeljarsko društvo za Dravsko banovino opozarja v svojem glasilu hmeljarje na obrambna dela zoper razne škodljivce, a vse to njegovo prizadevanje se večinoma ne vpošteva. Komaj so letos pribodli prvi poganjki iz hmeljske korenike, so se pojavili tudi * kustrovci, kar dokazuje, da je hmeljska korenika okužena po trosih peronospore. Razumen hmeljar pridno nabira kuštrovce in jih uničeva potom ognja. Nerazumen se jih pa ne dotika, ali jih potrga in pusti ležati na licu mesta; ali jih pa zmeče iia cesto. Razume hmeljar bo škropil svoje nasade že sredi meseca maja, ko zraste trta 1 meter visoko, bo škropil pred cvetom in po cvetju, škropil po ba tudi po vsakem dežju. Tako je pravilno! Eden izmed največji’ hmeljarjev Nemč:je je v minulem letu škropil svoje nasade 20-krat in je pridelal toliko lepo zelenega hmelja, da ni vedel kam z njim. — Vsi hmeljarji torej na obrambno delo zoper peronosporo!
Tečaj za pridelovanje in kisanje krme
se vrši v soboto dne 25. maja na banovinski Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoret čen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Cene in seimska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 11. n.aja so pripeljali 45 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 0—10 Din, slanina 10—12 Din. Kmetje so pripeljali 6 voz sena po 50— 55 Din, 1 otave 55, 2 ržene slame 28—30, l škop 0.75—1, 18 voz krompirja 0.50— 0.75, novi krompir 1 kg 8—9 Din, 13 vreč
čebule 7, česen 8—10, kumarce komad 8—15 Din, karfijola 6—14, hren 6—8, šopek šparglja 2—3, luščeni grah 15 Din Jabolke 8—9, suhe slive 7—11, celi orehi C—7, luščeni orehi 20—22. Na trgu je bilo 10 vreč pšenice 1.50, 6 rži 1.25, 10 ječ mena 1.25, 16 koruze 1—1.25, 12 ovsa 0.75, 4 prosa 1.50, 4 ajde 1, 10 fižola 1.50 do 2 Din. Smetana 8—10, mleko 1.50— 1.75, surovo maslo 20—24, čajno maslo 28—30. Prinesli so 286 kokoši po 20—30, 1078 piščancev 18—50, 3 gosi 30, 4 purane 30—60, 18 rac 15—20, 58 domačih zajcev 5—80, 30 kozličkov 30—60 Din.
Mariborski svinjski sejem 13. 5. 1935.
Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 366 prašičev. Cene: mladi prašiči 5—10 tednov stari 45—90 Din, 7—9 tednov stari 80—90 Din, 3—4 mesece stari 150—160 Din, 5—7 mesecev 200—250 Din, 8—10 mesecev 300—340 Din, 1 leto stari 480— 500 Din, 1 kg žive teže 4—4.50 Din, 1 kg mrtve teže 7—9 Din.
Dva živinska sejma v Ptuju. V torek, dne 7. maja, se je vršil običajni konjski in goveji sejem, k' je bil dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali s<> 675 glav živine, od teh so prodali 225 komadov. Cene za 1 kg žive teže so bile naslednje: voli 3—4.50 Din, krave 1.50—3 Din, biki 2—4 Din, junci 2.75—3.25 Din. telice 2.50—-4 Din, teleta 4—5 Din; konji so se prodajali po kakovosti od 600 do 2800 Din za komad, žrebeta jia od 290 do 750 Din. Prihodnji konjski in goveji sejem bo dne 21. maja. — Sejem za prašiče v sredo dne 8. t. m. je bil, kar se tiče dogona, dobro založen, kupčija pa je bila slaba. Pripeljali so 116 svinj in 297 prašičev, skupaj 395 komadov; od teh so proda'.-' 86 komadov. Cene za 1 kg žive teže so bile naslednje:	pršutarji
4—	5 Din, debeli 5—6.50 Din, plemeni 4— 5 Din, prašički stari 6—12 tednov so se prodajali po kakovosti, in sicer od 50 da 90 Din komad. Prihodnji sejem za prašiče bo dne 15. maja.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko me so I. vrste 1 kg P—10 Din, volovsko me-' so II. vrste 6—8 Din, meso od bikov m krav ter telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 8—10 Din, telečje meso II. vrste
5—	45 Din, svinjsko meso sveže 8—12 Din.