SlBV. 111 Posamezna številka 20 stotink V Trst«, ¥ torek 11. saaia 1920 Posamezna števila stotink Cetnflt Izhaja _ uvzemši ponedeljek — vsak d.in zjutraj.' — Uredništvo : ulica svTFrančibka Asištega Stev. 20, I. nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. - Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo.- — Izdajatelj in odgcvorai urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaia na mesec L 6.—, pol leta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 >t< t.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vab la po 80 stot, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa k 2. — Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. N. ročnina in reklamacije se poSiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20. U2lla tudi za nas! V nekem nemškem listu smo čitali te dni, kiko so zastopniki južno tirolskih Nemcev poročali o pogajanjih z italijansko vlado. Govorci so o nameri ministrskega predsednika N:i.tijn, da se ustvari avtonomna pokrajina in pa samostojno volilno okrožje za južni Tirol. T * ka uredba bi odgovarjala enodušni volji \ se?;a ozemlja. S tem bi bila odprta pot do >or.izt'ma meci nemško južno Tirolsko in kra-l/vUvcm. N tli da se .je tudi spričo južnotirol-s!ier;a vprašanja pokazal kot dalekogleden, r :z;.mera pospeševalec sporazuma. Če bo v -1:-, ; 1 v lcj smeri, tosta Nemcem pižno od Brtmerpi i ovijena ohranitev narodnosti in zao. i^ivo zlv jeajc. To p- ročilo e vsekako z-namen'te pome-m-brosti tudi za nas tu — nagla§amo to — za primer da bi nam i_.Ua usorcna za bc^dočnost ist;. državnopravna pripadnost kakor južno-1'rvtskem nenštvu. Po narodnos-tnih razmerah na tem našem trzemiju po mišljenju in čustvovanju, .po dozoreiest? našega ljudstva in po njegovi ljubezni Jo sverje naredne bitnosti je naš pobožaj povsem siičen onemu Nemcev južno > d R-erne-p. In temu dosledno bomo smeli zahtevati iste pravice, enaika jamstva za naš .narodni obstanek, is.te pogoje samoodločbe v gospodarskih stvareh, enake zagotovitve za rtaš kulturni razvoj in napredek Ui>t — JnjSoslovenov!! Smeli bomo zahtevati, da država ne b»o postopala z nami -drugače nego z Nemci na južnem Tirolskem. Kajti — to se mora zopet in zopet, nanašati napram državnikom Italije — naš narod na tem ozemlju ne zaosta.ja v nobenem -pogledu za Nemci na Tirolskem: ne. kar se t>če kulturne visine, ne, kar se tiče gospod a rs.kega napredka, gc-spc-dc -?Ve organizacije ne .kar se tiče politične d«zorek>!?ti, najmanj« pa, kar se tiče narodne zavednosti. V' tem pogledu na.j se ne vdajajo g o" pod a v Italiji nekakim ifcrrvim domnevam; naj ne mislijo nikdar, da bi meglo ostati brez usodnih posledic,* ako bi oni hoteli začeti s kakimi — reemo tako — poizkusi, kakor qim ;;h bodo (s tem računamo mi z vso gotovostjo) narinjali izveslni krogi v Trstu in v Gorici. Gospoda so torej opozorjeni in uver-jeni smo, da bodo tudi v Pallanzi čuli enako besedo od strani zastopnikov našega naroda. V pripombah, ki jih je napisal neki nemški h gori omenjenemu poročilu, rono čitali ■ ot"■ i dnageg? kar cdločno pcdkreplja naše, ravno-kar tu gori ez-račeno uverjenje: da se i r co za primer priklopi jenja 'ega našega i :eml£a h kralies+vu — vpiivi izvestnih tr-/::šk'h in gorskih krotSov hiteli uveljavljali v na;ust -ineLš.i smeri, vplivi, ki bi — ako bi fini vcr'iln: krogi heleli slediti — pooaenjaii pravo ne-:reče za nsdal>r-ejših obi jah, da se nem-šać krajevna imena poitaiijančujejo in da se poltalijančevanje nadaljuje z vsemi •»rpistvi in \ iiasrrotstvu z namerami Rima! To poslednje r.apa posnemamo Ve -kol zatrditev r»t- iš-ega lisia, ker ne vemo, ali res odgovarja resmea! ■'ač pa velja tudi za nas, kar piše oni list na zaključku: Za r':nsko vlado ne more biti me-i idajen šovcnizem Trentincev ftu Tržacanov in Gcričanov), ki bi mu neizogibno sledila ?.!:-jtcvakva iie-Jenta tirolskih Ne:ncev, v sled t< ■.. ne bi prišlo do miru in gospodarskega-i.ipevauia v obeh p-okraikiau . . . AS:o bi v j Rimu dopustili nssiije na nemškem južnem | i i. o4li, Italija ne bi izgu.b:la le svojega notra-n»e a miru, amp>k bi'taka krivica uničila upo-j t vljcjoče se pr:|«Hetjstvo med neats-kim in; • *'■' ••'-'-.'•n n srčkom. Možno se je spopriiaz- ' i ; /t u aa;o_;u usore-no, da izgubi del svo- jega ozemlja, in si-cer — čujte le. gospoda v Rimu! — njega najodlooziejši in najzavednejši del! Svarilo, ki je govore Neanci na naslov (Italije, velja tudi za nas! Jadransko vprašanje. BELGRAD, 9. Trgovinski Glasnik piše v uvodnem članku pod naslovom Albanija : Za rešitev jadranskega vprašanja je stavila ital janska vlada, kakor se čuje, nastopne zahteve: Istra naj pripade Italiji približno no znane Wilsorove črte. Reka z okolico in dokoni Krkcm naj bi bila posebna dr£a»va pod varstvom zveze narodov s. nevtralizirano luko. Otcki Lošinj, Vis, Lastovo in Pelagruž ns-j bi pri p £ d,i i Italiji. Mesto Z^der naj poslane avlcncmno, Albanija pa naj bi bila država ped italijanskim protektoratom. Te so glasne italijanske zahteve, toda v teh zahtevah je še neikaj hujšega, kar ne pobega samo v naše koristi in naše pravice na Jadranskem morju, nego tudi neposredno v naše življcnske koristi na Bjlkanu. To so italijanske pretenzije na Albanijo. Pod nobenim pogejem se ne more dopustiti Italiji, da ugrabi Albanijo. S tem bi se stvorilo na Balkanu isto, kar je storil be-iolinski kongres, ko je dovolil avstro-ogrski monarhiji okupacijo Bosne in Hercegovine. Albanija .je pcdlaga in iz'hodna točka najudob-neišemu prirednemu potu za .prodiranje na balkanski polotok. Ta podlaga in izhodna točka se ne sme prepustiti Italiji. JusoslovensHi odposlanci v Pailanzi. PALLANZA, 9. (S.) .Minister vnanjih stvari g. Scialoj-a je prejel od g. Pašića brzoj'a^ko, v kateri mu javlja svoj prihod za jutri, v ponedeljek ob 16. Drugi iugoslovenski odposlanci se pričakujejo za jutri ponoči. PALLANZA, 10. (S.) Ob 17 35 je prispel na postajo v Pailanzi tz Dcmodossole iugoslovenski po-bia^čenec g. Pašić. Na postaji so ga sprejeli načelnik Scialojevega kabineta' k cm. Oarbasso, palanški podprefekt komt Salv-ietti in druge ob+osti. Gospod Pašič se je odpeljal po običajnih predstavitvah z avtomobilom v mesto v spremstvu svojega posebnega tajnika, kom. Garbassa in podprefekta. Ob 18 je prišel v hotel Eden , kjer so bili že snoči pripravljeni" tri prostori za člane odposlanstva. MILAN, 10. (S.) G. Trumbić je prispel semkaj ob 19 in >e nadaljeval pot v Pa'llan/.o. Razmere v Baranji. PEĆUH, 9. Baranjski Glasnika objavlja dopis dr. Prakatura, odvetnika i-z Nuača. kjer leta priznava, da ga je že sedaj, ko so še ju-gcslovenske oblasti v tem kraju, madžarska vlada imenovala za komisarja za Baranjo in c:a kot tak nudi vsa jamstva, da se Srbom; ki ostajajo ped Madžarsko, ne bo dogodilo ničesar. V zvezi s tem dejstvom hvadi ta odvetnik m3idžar.s.ko narodno vojsko in i?prava in pravi, da so bili Madžarji vedno lojalni napram vsem narodnostim, zlasti pa napram Srbom, ke terim so dovolili najširšo avtonomijo. Uredništvo lista odgovarja na ta dopis s trditvijo, da dr. Prakatur pač ne bo mogel ščititi tukajšnjih Srbov pred preganjanjem Madža-rjev, ter pozivlje naše oblasti, naj še deli časa ostanejo v Baranji, Hkrati naglasa :>Baranjski Glasnik dejstvo, da je dr. Prakatur pristen Šokač, čigar starši se ponašajo s svojo narodnostjo. Ta odvetnik zastopa madžarske koristi in je zaradi tega morda .našim državnim koristim nevaren. List pozivlje končno, naj oblasti pazijo na te"ga gespoda in onemogočijo njegov nevarni' vpliv na razmere v Baranji. Aretacije in izgon komunistov. OSEK. 9. Tu je bU aretiran mestni pedna-čelnik vodja komunistov. Kordič. Policijski agenti so ga počakali ;Zvečer pred njegovo hišo, ko se je vrače! cd psihične seje v Delavskem domu. Vzroki arctaci-je niso znanu Nekateri 1'sli pa pravijo, da vsled neke skupščine v Darbi. Zahteva za aretacijo da je došla iz Novega Sada. — Slavonische Presse poroča iz Vinkov cev, da je bil t aun na zahtevo ra^reb-škega višjega državnega pravdništva aretiran vodja kcmunis-tov dr. Istvanovič. Drugi vodja komunistov, Jakobi, je bil pozvan, da se mora v 24 urah odstraniti iz mesta, ker je inozemec. Proeisva Zrinjskega in Frankopana v Šibeniku. SPLIT, V proslavo narodnih mueenikov Zrinjskega in Frankopana je bila v Šibeniku pra a naredna manifestacija. \ se trgcvir.e £0 bile zaprte. $o!e imele praznik s svečanimi mašami. Ako tudi je bil delavnik, je prisostvovalo preko 3000 eseb. Na več krajih mesta so bile postavljene čete konjenikov, oklepnih avtomobilov in vsi orožniki. Aretacija ftbeniškega kapiteljskega vikarja SkaTpe. SPLIT. 9. Ponoči med 29. in 30. aprila je četa 24 orožnikov in enega voda oborožene vojske ter več častnikov vdrlo v hišo kapiteljskega vikarja Skarpe. Razbili so vrata s seki rami, prih-rumeli v stanovanje in zahtevali cd vikarja, naj fini »ledi. Stari Skarpa, slaboten 74!etnik, se je moral pokoriti. Vkrcali so ga na torpedovki Irrequ;eto , češ, da ga bodo poslali v Starigrad na Hvar. Ta korak zasedbe-ne oblasti je kajpada izzval ogorčenje vsega prebivalstva. Tistega popoldne so odvedli na poveljništvo o r ožiti ko v tajnika škofovega ordinarijata Stošiča. Tamkaj so mu izjavili, da je aretiran ter ga odpeljal, z avtomobilom v Risovac pri Skradinu. Izjalovljene D'Aaauazijeve nade. REKA. 9. Povodom žele-:.nčarske stavke v Jugoslaviji so re-ki i tal:-; i t, asi in vsa italijanska javnost, kakor se rm. c to sodili po časopisih. veliko upali v uspeh svojih političnih afipiFacaj napram Jugoslaviji-, o kateri se menili, da bodo nastali v njej nemir in nered. Pričakovali so zlasti obsežnih izgredov na din I n;a,nika ter so pripravili vse. da bi v tem primeru r. svečanostmi in javnimi obhodi proslavljaii te dogocke. Ko je došla preko Bakra vest na Reko, da ni v Jugoslaviji nobenih nemirov in krvoliitja ter da funkcijonira promet, je vzbudila v veliko razočaranje v šo-vinistiških krogih. Vse njihovo priprave so padle v vodo. Prepoved alkoholnih pijač. LJUBLJANA. 9. Prepoved točenja alkoholnih pijač je ukinjena. Dovoljuje se točenje vina in piva. Prepoveduje se pa tudi nadalje točenje žgana. Mladini izpod 18. leta se sploh ne sme dajati pijača, tudi če pride v go;iti]no v spremstvu staršev. Kdor bi se pregrešil proti tej odredbi, sc mu zapre gostrlna. Ekspresni vlak Dunaj - Trst, Zagreb - Belgrad. DLTNAJ, 9. Obratao ravnateljstvo južne železnice poroča, ekspresni vlak, ki se kuri s prekomorskim premogom, odslej v obeh smereh vozi trikrat na teden, in sicer z Dunaja južni kolodvor ob 7'20, vrsak ponedeljek, sredo in petek in .prihaja na Dunaj juž. kol. ob 22 vsak torek, četrtek in soboto. Madžarji proti čehoslovaški. PRAGA, 9. Češki listi poročajo iz Košic, da zbirajo Madžarji čete v Novem mestu, kjer je okoli 12 polkov, nadalje ob progi Tornal-Tor-na, kjer so takozvane slovaške legije, in v Miškovcu, kjer s-toje da se po desetih letih skrči morebiti sedanje število dunajskega prebivalstva n.« polovico, izjavlja uradni list Češkoslovenska republika . da se je goriomenjeno mnenje krivo tolmačilo. Minister dr. Beneš sc jc izrabil, da bi bilo v korist dunajskega prebivalstva če bi se pripravljalo na postopno odhajanje iz presta. Naše dunajsko vpraša- nje — piše list — obstoja v tem, da se zagotovijo našim 400.000 Čehosiovakom. ki prebivajo na Dunaju, jamstva za zaščito manjšin in da se jim omogoči povrnitev v domovino. Zahteva Madžarjev za revizijo mej na Slovaškem odklonjena. PRAGA. 9. Čehoslovaški listi ugotavljajo z zadoščenjem, da so zavezniki odklonili zahtevo Madžarjev za revizijo novih mej na Madžarskem. Uradni list >;Čehoslovenska republikac naglasa nujnost, naj se zahtevajo za Slovake na Madžarskem iste pravicc, ki jih uživajo Madžarji in Čehoslovaškem. Ni dovolj, da je mirovna pogodba podpisana, treba je tuci imeti dokazov, da spoštujejo Madžarji jamstva za zaščito manjšin, da postanejo odno-šaji med Čehoslovaško in Madžarsko bolj prijateljski. Glasilo madžarskih agrarcev Foldmuves izjavlja, da je njegova stranka brez vsakih pomislekov za čehoslovaško republiko. Hortyjevc in Ap-ponyijtve želje po zopetni pridobitvi Slovaške so prazne. Madžarski soeijalnodemokraski časopis »Ncpi-karat ; poziv a čehoslovaško vlado, naj po-^'uj'. pri zaveznikih, da se ustavi beli terorizem Madžarjev. Madžarski delavci so solidarni z vsakim Činom čeboslovaške vlade in zahtevajo istočasno, naj se predloži vrhovnemu svetu njihova prošnja, da sc jim izroči crožje, s katerim bodo lahko sami kaznovali madžarske krvnike. V Duccnecu se je izjavilo za Hortyja 1401 oseba, dočim so^ dobile stranke, ki so zvest? čehoslovaški republiki, 5316 glascv. __ Poljaki v BEROL1N, 9. iS.) Iz Varšave poročajo: Ra-d'iobrzc-javna postaja je prejela včeraj radio-brzejavko iz Moskve, ki potrjuje zasedbo Kijeva s strani Poljakov. »Vsa Rusija gre v boj proti Poljski.« PARIZ, 8. Moskovska radiobrzejavna postaja javlja: Vsa Rus:ja se dviga v boj proti Poljski. Ob priliki cdhcda 120.000 mož moskovske posadke na dnjepr-sko fronto, so se vršile po mestu velikanske demonbraci>;e. Vse prebivalstvo je glnjeno pozdravljalo odhajajoče čete. General Brusilov bil imenovan za predsednika vrhovnega vejne^a sveta rdeče vojske. Poljska mobilizira. DUNAJ, 9. Telegraphen - Konrpagnie javlja, da je poljska vlada odredila mobčl'.zac:> v Poznaniu, Tcrumi in v Galiciji. Obvezanci se morajo javiti v 24 urah. Dogovor med Poljski in Ukrajinci. DUNAJ, 9. Ukrajinski tiskovni urad javlja: Dne 22. aprila so sklenili v Varšavi zastopniki Nazeppove in poljske vlade zvezno pogodbo ter tajen vojaški in gospodarski dogovor. Klavzule mirovne pogodbe s Turčijo. PARIZ, tJO. (S.) Po »Journalu- bi bile klav-zuine pogodbe, ki se izroči 11. ma.jnika turškemu odposlanstvu, take le: Turška meja v Ev-repi je potisnjena na skra-jno točko poluotoka, ki se konču.je s Car-igradom. Meja gre skozi Ciatolijo, se obrne nato nekoliko proti severu, vključujoč jezero Berkos. ki je potrebno za pres-icrbljevanje vode Carigradu. Vse evropsko ozemlje, ki se je vzelo Turčiji, se je priključilo Grčiji, vštevši Galipclje. Bolgarska iz;jubl;a Tracijo popolnoma, a zato ji je obljubljeno izhodišče r.a morje v Dedea^aču. V Aziji je sedanja meja obenem tudi meja med turškimi ćn ara»bsk!mi kraji. Meja se začenja pri izlivu reke Seduma, sledi tej reki, ki jo nato preseka pri Sge-mnu, ter nadaljuje skezi GiaitaJadske železnice, ki vozi po ozemlju, pc.vei^'enenTU v mandat Franciji in ozemlju, .poverjenemu Angliji, se pedvrže nad-zerstvu države, ki ima nad njim mandat. Za del ki se podvrže Turčiji, bo merala Turčija podpisati pesebno pogodbo s Francijo in An- p n d *. ? ' T Ef U stjro prssilg. (14'J Avgimt Senoa: Seljačka buna. — Zgouovin^ki. povest iz XVI. stoletja. XXXIX. Ped brdom pnleg Pišec vfscka lesena hiša z vežo. To ie h^ša gospodarja Oswalca. č je, mm.k je, kojraj vidiš, kako me-iec lwti 2a cm i mi oblaki. Pred vežo kraj poti stoji t.brvrcžen hr.atski kmet ter drži dvojico konj. Gušet>ć. Na stL'pnjicah dt> \ eže stoji drugi Hrvat, trščnk človek pod orožjem — Ilija. R->ko je ovrl okc>lo stase žene ki se iz veže nagibi jc k rjemu, držeč dc.te na to,ki, a poleg nje iloji de tko. iŽena! Duša!« >e vzdignil Hi*a, da, \se je propslo, vse. Cubec je poginil. Brata so mi ohe^ii v Brežicaii, Tahi nern je požgal hišo. Jaz sem Iccniaj odsiesel gia-.-X). izdal nas je prekleti zšočinec Drmaćić, izdal Ncžina. Tu ji., nš žhljenla. Moram bežali, zašleiirjeio me, . e pcitV-m. Ni rad' sebe, pač pa rasli tebe. Kata, za ta nedolžna- otročiča. Grem pi-c-it 1 urči i. lam sc b je bo-j. Tamkaj me ne pozna mkde. Da kaj pridobim, potem zbeži-mo pod Benečarse. Na, vzemi ta mošnjrcek zlata, hrani ga!« Ilija! Tovariš!-, je zaplakala žena v strahu, brez tebe na; estanem — brez tebe, življenje meje, j-az, siva tednica. A kaj naj gcvorkn deor, ko bo vpraševala po očetu? On, ostani, pri Bogu presim te, »icer ,poginem! Ali ne, ne — beži, za božjo veljo! Mogli bi le zalotiti, ubili; gorje, jadna mati, čemu*si me rodila!* Z Bogom! je šepnil llija ter poljubil otro-čača; prijemi i deoka za glavo je prit-isnil svoje ustnice na nedoižn-o čelo :n objel ženo. Objemal jo je dolgo — dolgo in čvrsto, ka-kor da io objemke vra leto dni. Z Begom!v j« iztisnil plakajoč ler se odtrgal cd Ka4e. Bogom ck> sesianka, du^a! < »Z Bogom! — z Bogom!^ je jecljala Kata, pririvši c-lročiča tesneje, ko sla se oba konjenika že oddrl^la v -mrak. In zopet je noč. Pri J-ascnovcu hitita po potu dva oborožena pešca — Grcgorič in Gušetič. Konja sta pustila prr plemiču Roza-lfcu, svojem znancu, da ju povrne štajerskemu župniku, ker, alio bi potovala na konju, bi padalo vsakomur v oči. Gres-a hitro, gledata predse, ne govorita nič. Na daleč se izo^ibljeta vasem, ki se belijo vz daipave: bojila se. da bi ju Uskoki spoznali, ker .jih je tu mnogo. Ilija,« je rekel Gušetič, »ali nisi lačen? c »Sem. ali ni m: inari za to! • Meni pa je mari; lačen iem in žejen. Peče me v notranjosti.'' »Pcoa-kaj nisva daleč od meje; tam se more? nsjesli do sitega na turški račun.* > A.U, tudi prej poginiti cd gladu. -Mari si baba? Ali ne veš. da naju zasledujejo? Zavedi se U vNc morem. Nisem baba, a nisem tudi tica nebeška ki jo Bog hrani na svoj račun.< »Pa (kaj hočeš? Da jim prideva v pesti? r.Nočem. Posl-ušaj me. Tu za šumo stoji aa-motna krčma. Poznajn jo iz prejšnjih časov. Zloglasna je, hajduško shajališ-Čc. Po odo?« Krenivši na stransko pot sta kmeta stopala živo. Mesec je stal visoko Ln od daieč je bilo videti ob nebu grmovje šume in izmed drevja rdečo iskrico, luž iz krčme. Tja sla udarila preko pelja in skoro sta izginila med ste-blovjem. Za kake četrt ure so prijezdili konjeniki. Bili so štirje, Uskoki na koivfu; eden pod fi-roikim klobukom bil« kakor je bilo soditi, častnik. Pdeg njega pa je jahalo malo čl ove-če, ki je okra;kc klobuka pclieniio na frelo, da nru ni bHo videti obraza. Četa se je ustavila sred; pota. (Dalje) glijo. V popolnoma tur?kcm delu se ustanovi angleško - franccsko - -italijanski konsorcij, ki bo upravljal vse družbe. Vsa država bo dajala na razpolago potreben kapital in delovne moči. Turčija bo morala pop Vrvi i pesebno pogodbo z Anglijo, Italijo in Francijo za porazdelitev vplivnih zon. Francija dobi Ciliciio, Ital ja konijski in adalski vilajet ler večji del heraldejskih premogovnikov. Z:§iita manjšin je poverjena zvezi narodov. KsL- 1;ški piolek-lorat se odpravi. Ureditev vprašanja svetih mest sc poveri Angleški komisiji ped nadzorstvom zveze narodov. Bolgarflu proies! zaradi Tr^cije. SOFIJA, S. Bcrlgarska brzojavna agenc:-*i pošilja 'tele po.-očilo, objavljeno cd tiskovnega urada: Bolga: -ka v! m! a ni bila Se urr J no ob-ejTenr. o sk epih nr-ovne konference v S:;n Remu glede Trac'je. Zdi se pa da ;e l la uso-a Traci je določena a sklepi, dci ne odgovarjajo upravičenim uponv, ki jih >je rimela Bolgarska v času pocrisa neu'ij:ske pogodbe, po -kateri se je Bolgarska obvezala na c- ':top:i.tv i 'dgarske Traci je gl • ■.rni.:n zave zn'^k 'm \ l astim, ki so zopet s svoi'e sir: ni s-večano zagotovile izhod na morje. Bciprska vl^.da smatra, 'a ipriiclop te v Traciie Grc:-ji ne mere b'!i kon-čncveljavna, ker ne omogoča Bt Igcir -ki nobenega pravega izhoda na morije po gršketr ctzemlju in ker je priključitev Grčiii tc»g»i ozemlja, na katerem so se več ne:;o tri četrt'ne prebivalstva odkrilo dražile proti kak"šne-miisrbodi C-^kentu gcepo^stv-u, tr?4ra nevarnost za beigarsike južre meje. Br(I^arska vla a uovdarja, da ostane n^-eno stališče v tem vprašanju neizpremenjeno, to je, da sprejme k ve-čj cm u a v to ne rr. ;.'o Tr-ac: ;-c. Samo avtonomija, .ki jo Jeli več'ra p-cb'-valstva, izvrševana pod zaščito vseh ' viriti, katerama bi Bol-Ai,rska izročila svc:e držovne pravice, bo mc^la zagotoviti Bolgarski jzhod na morje in zajamčiti ohranitev miru. Konferenca v Sp^u. PARIZ, 8. IS.) "Agencija Havas javlja lo le poročile: Doslej ni b;l še priobčen zavezniškim vladam predlr * za lo-dgoddlev krfv?e-ence v Spau, to^a ntogoče je, da jc nemški pr- ^!a-ščenec A1ayer govor-1 tekom svojega včerrj-&r;ega pogovora z Mrlleranidom tudi o tem vprašanju. Ra^/^gi. ki sčl'iio nemške vrtH'e'je, da pros'j-o za odgodi lev k_rfcrence so «"rl"vi, če se premisli, da ho vlada, kateri predse 1,,;c Mul ler, trajala bržkn-ne samo do priho^tijh volitev in se mogoče ne smatra 7a poK:bl i?^e-no, da odloča o todoč"ort: Nem^je. v kcl'kor gre za vpras-nje odškodnine. Z dri-^e sVani se politiki, ki jih Nemčija pošlie v So T:rž)to-ne boje edgovornesti pred vol'-'c". Ne rišVo javim mnenje je s-nv.lralo. da se hi na koi?re-rer.ci v Spau z-opet razpravljalo o versa 'leski pogodbi; iker pa so zavezniške v^la 'e iz-.:aivile, da re ne bedo spuščale v n;4t?kn5ro .Jal;njo r^zn»-a\o o tem predmetu, se na- loga. nernž4-'"h odposlancev na te; korfcrerici zelo nehvo-e".na, in vsled te^a ne ka/ao !'sli in nemiika \lada danes več toliku že'ie po hitrem •sesl^mkij. Predsedniki zavezniš-k h vi d bodo morali sporazumeli glede srV'"jega odgovora, in Bel^ sa, kateri jc poverjena trgani-?ac:'ja konference, bo merala -posebej razložit: sveje stališče. Će se sprejme pre !log / \ cdgoditev konfe _ence, bo imelo to za poledico zopetr.o zakaani-tev rešitve cdškrc'n'rske-ga vpr:š3in'.a. Na drugi strani bo negr.tovost, kaj ukrenejo predse:'*!:'ki zaveznikih vlad, slabo vplivala tudi nn delo mednarodne finančne konference v Bruxellesu, ki se sestane -rve javlja in bi merala nadaljevati de'o, začelo na konferenci v Sp^u. Končno p.v:de cdgcd'tev konference v Spau lahko zel<» daleč, ker po dcžavnoZiborskih volitvah in seslavi nove vlade bo morala Nemčija imenovati novega predsednika republike. Če hoCe Nem riia popclnoma urediti vsa ta vprašanja, sc konferenca v Spa ne bo megla vršiti pred t*n-let jem. Smrtne obsodbe na Madžarskem. BUDIMPEŠTA, f>. (S.) Zakasnelo. Sodišče je obsodilo na smrt Kertesa, predsednica bivšega revoiuci.;o«arnega sodišča v Osepclu, Id je ■obso-dil na smrt tri c-ebe, in Zekrha, ki je izvršil to obsodbo. Dru^i člani tega revoluciio-narnega sodišča so bili obsojeni na prisilna dela, ki bodo Ir.'iaia najmanj tri leta, j r>ajvcj do smrti. Razburjenje madžarskih !i=4ov znradi roirovii3 pogodbe. BUDIMPEŠTA, 7. (S.) Zakasnelo. Večerni listi komentirajo odgovor vrhovnega sveta madžarskemu mirovnemu odposlanstvu z vel -kim razburjenjem in izjavljajo, da se .Madžarska nikdar ne podvrže mirovni pogodbi, ki trga ad domovine 3 milijone in pol Madžarjev in uničuje državno enotnost, ustvarjeno po naravi. Odposlanec francoske komisije za vnanjc stvari na Dunaju. DUNAJ, 8. Danes je prispel na Dum; Margarine, poročevalec komisije za vnauje .stvari za sa in tg e-rm a i n ak o mirovno pogoJbo v iran-coski zbornici. Margaine je f>rispel na Dana; v svrho razpravljanja o raznih vprašanjih, ki sc tičejo avstrijske republike, preden poda zbornici poročilo o mirovni pogodbi. Danes popoldne je imel pogovor s kancelar-jesi Reune.-jem, jutri bo obiskal finančnega ministra in predsednika narodne skupščine Seitza, a naia bo imel pogovore z raznimi drugimi finančnimi in gospodarskimi krogi. Margaine se povrne v Pariz bržkone v lorek zvečer. Dr. Renner proti komunistom. DUNAJ, 9. Na proslavi 1. majnika v Dunajskem Novem mestu .je državni kancelar dr. Renner izjavil, da naanerava vojaška premof na morju zapa5r.ih držav zasužnjiti svet. V Icf Mru 1L »feuroosT« Stev. in. V Trsiti, dne 11. m?$a 1929. fincri se piičaliiijc za csvobod-tev Sc \ečji boj | Podružnica S. P. D. v Trstu napravi prihodnjo kot -doslej. Borbo ho izvojeval proletarijat vse- ! nedeljo. 16. majnika, drugi majnižki izlet v Lipico, ga sveta. Odločitev ie v rokah delavskih mas -Odhod iz Trsta ob 7 izpred kavarne Balkan čez j • n •• d i * j- i Kolonjo — Trebensko sedlo — Gropada v Lipico, zapada in Kustie. Kuska ooi ne vcat cio cma t. . ' . . , .. „ \ ... j ... _ . . , kjer bo zaitrk iz nahrbtnika. — ro dal|sem odmo- \ Avstriji. Zaradi lega se dravm kanceiar po- j ru odbod po £ozdn. ^ y Ba_ovico kjer bo skupno stavlja na stališče demokracije. V Neun- j kesilo v gostilni pri Lipi. Izlet se vrši ob vsakem *orchnu je dr. Renner trsi ro'kritiziral postopa- vremenu. Udcležniki naj se prijavijo za kosilo naj-\\<>, komunistov, ki naravnost izzivajo nevar- { kasaeje do petka dopoldne v Tržaški posojilnici r.ost, katere- pa ne morejo obvladali. i in hranilnici pri gospodu Modrijanu in obenem po- DUNAJ, 9. A vstro-egrska banka izda nove'ložii° njemu v varščino za kosilo 5 lir. Podružnica i 1 mnn s„ ^« mriAi. kTot ««« yabi vse svoje člane in prijatelje narave, ker ta i bankovce po 1000 in po 10.000 kron. tvot pro- . ' ^ ' .. ' ...__„„„„ . ; .»i. « i i izlet snada med nafhavlezneise, ki jin moremo v;*crij je danes izda.a stare bukovce s crmm ^^ v lržaški oUoUcJ in ni nikakor težaven. Lipica oatlskcm Echt. Hauptanstalt der Oester-relchfscli - Unjfarrschen Bank«. (Pristni. Glavni z-ved Avstro-ogrske h?rke). Razpisala ie je najlepši kraj tržaške okolice in je sedaj tam vse v najlepšem cvetju. — Odoor. Čkcdciijski drameučni krežek ponovi v četrtek, 50.000 kron kot nagrado za onega, ki prime ; 13. t, m., točno ob 16 30, v dvorani g. Miklavca-,ponarejevalce. ' Računa pri Sv. Mariji Magd. Sp., svojo krasno | uspelo tridejansko darrao »Sin«. Ker je imela igra Ukradene Strojnice. j zadnjič popoln uspeh, se pričakuje obilne ude- DUNAJ, 9. Tz skladišča stvarne rfemobiii- j b^fee od strani slavnega občinstva. Po predstavi zsclje v St. Poeltnu je bila ukradenih 36 stroj-j ?IeS; P" P1*5« >v':ra > Škedenjska .narodna godba.. . rr m . . . , . J., J ! Cisti dobiček je namenjen za izpopolnitev kulis in me. Kakor se govori, se je to zgodilo z vedno- j { ^ ^ sljo državnega urada za vojne zadeve ter s»\ " >>Gj'ashcna Matica-. Danes ob 19 je odborova bile strojnice vtihc.tffipljene na Poljsko. f seja Vabljeni so tudi gg. poverjeniki orkestra in 7 . pevskega zbora. RevoTueijOnarct zasedli Mehiko. i Mestna zastavljalnica. Danes predpoldre se bedo WASHIGTON, 8. (S.) Javlja se, ua so revo- [ prodajali razni že zapadli dragoceni predmeti, za-lucljcaarci zasedli Mehiko in da je Carranza j stavljeni na zastavne listke serije 145 pd št. 1 do zb«žal. General Abregon je gospodar mesta.št' lOOO popoldne pa razni nedragoceji predmet, _________________I serije 145, zastavljeni meseca julija 1919. Anglija odobril« bolgarsko in avstrijsko j Saciomor y zadnjih dnevih jc dvaidvajsetletna mirovno pogodbo. | RJna bonaco, stanujoča pri Sv. M. M. Zgornji 1, LONDON, 10. (S.) Kralj Gecrg je ratificiral i čestokrat govorila svoji prijateljici Luciji Miloch, bolgarsko rn avstrijsko mi ravno poredbo. Kc-liko Anglrja uvaža in izvaža. LONDON, 10. (S.) Vrednost uvoznin meseca aprila zn^ša 107,154.309 štei4:ngov, to je 55 088.486 šterlmgo-v xeč nego aprila 1919; •vredno? 1 izvoznin m. aprila znaša 106.251.692 šteričngov, to je 47,769.280 šterlingov več nego aprila 1919. Italijansk® zbornica. RIM. 10. Na današnji seji je poslanska zbornica razoravljo'a o novem vladnem edioku za zvišaoje cen llstcm. Protesti proti temu vladnemu ukrepu so btfi splošni in zek> odločni. 3iui in jih iudi primerno predaval. V Adamičevi -Kot iz tihe. zabijene kapele* jc pokazal, da mu je yla-; trdi v zelo nizki legi lepo zaokrožen. Lajovic, naš veliki glasbeni mislec, jc bil na tem koncertu zastopan f= svojo Romanco -. Pevec nas je zadovoliih, ker se je znal lepo^-prilagoditi značaju pesmi. Tudi spremljevalec, prof. Mirk, ni zaostajal, le nesrečni instrument ni mogel slediti povsem njegovim spretnim rokam. Zlasti v mogočnosti akordov z idujega-siavka pesmi s Bogu poju večne himne noč ir. dan«.. Iz istega -vzroka ni prišla prav do veljave dobra dramatizacija Michlove ^Človeka nikar-, čeravno sla solist in spremljevalec storila tucii tu svojo dolžnost. Predavanje je bilo dobro zamišljeno in stopnjevano tako, kakor zahteva sklada sama. Treba bi bilo le nekoliko več markiranja na zlogu T-rrlv stavku »V delavnico sem tvojo zrl« in pa dva verza -prerojevanje, prenavljanje, iz bitja v bitie presnavlianje« zahtevata nekoliko več temperamenta. Od tu dalje je bilo stopnjevanje dobro izvedeno. posebno pri posameznih dramatičnih momentih, kakor »da zrl bi 6olnčnojasno lice, obraz ljubezni in resnicc«. Istotako je zadovoijih recita-tiv j-in svet ob noč pozabi kraj....« Občinstvo, ki je sledilo z zanimanjem vsem točkam izbranega programa, je izražalo svojo hvaležnost pevov^dji, zboru in solistom z živahnim ploskanjem ter jih tudi obdarilo z venci in cvetjem. Doslej je Šentjakobski'pevski zbor nastopil dvakrat in žel za svoje resno delovanje obilo priznanja. Upamo, da nam bo pod veščim vodstvom prof. Mirka ob svojem tretjem nastopu nudil še boljše in večje glasbene užitke, za kar mu bo naše občinstvo dalo vsikdar zasluženo priznanje in hvalo. Pepca 8.—. M. 3.—. M + G. St. 3.—, ia lesen 8.—.. MAJHNA KOČIJA se proda radi selitve. Sv. Ivan, ta dovh Prosekar 3.—, ta šolski Drejček 2.—. ciba j Vrdelu 656. 6frg 8.—, Kandolini 9.—, štraca razglednico iralji L—.!-;- Ustar I.—; skupaj L 306____VSAKOVRSTNE vreče kupuje G. Margon, ulica p- r. r» • t -t j, , . , • Torre bianca 13, zaloga vreč. 61J ripcarp! Urevi v kurniku cdhodnica našega red- ' nrp»r » iro t r^i t a mvif. i - • t . r> . f. , i RESTAVRACIJA OZF-C se priporoča ccni so- nega člana, ki je premeščen iz Trsta. Pridite, da . . - , ... , • t- i ____i„ • j • _ . . , *. stom z izvrstnim kraškim teranom in vipavskimi se poslOMino od njega po pipcarsko in potocimo za njim potok lirskih solza! vin*. Fcter Hussu. DAROVI. — »Podpornemu društvu za dijake na realki -v Idriji« so darovali: »Salonski orkester- v idriji od dohodkov 20. aprila prirejenega koncerta 250 L, veletržec A. Perko v Trstu 100 L, Posojilnica »Slap- v Vipavi 100 L. Darovateljem se društvo najtopleje zahvaljuje. SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Aloji Povh, Garibaldijerv trg št. 3 (prej Barriera.1 Tel. 329. 334 i Tečaji: V Trstu, dne 10. maja 1920. P7ANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po najvišji ceni. M' rodilnica Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8. 521 premogovna kriza. i S l- "Ss ^d* '-.ia Zakon o ZTišanju cene liriom se z naredbo generalnega komisarijata od 8. t. m. primenjuje tudi za zasedeno ozemlje. Trd bodi mož, jeklen! — — — Drzna je sicer misel, da bi tudi poveljnik na Reki poznal Jurčičevega Tugomeria. In ver.dar! Besede, ki jih je D'Annunzio govoril te dni nekemu poročevalcu T . . , : . . , * . ,__. ,, . i bolne kisehne. i Oahcah so zoravr.ika it^ioie po- Jutn bo tnonrsier za .trgovino m obrt predložil ftaje .. ni mogel izprati žclodca. Prepeljali zoorcnci tozadevni cd lok v svrbo izpreaienitve so -Q v mestno bolnišnico; toda med vožnjo je u-| v zak.cn. Predmet nadaljnje razprave je bila jo mrla. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Jusiu. Roparji na Trste ni ku. V nedeljo ob 2'30 se je vtihotapilo osem vojakov na dvorišče gostilne Justa Bolleja na Trsteriiku. Nastavili so lestvo in vdrli okno v prvem nadslropju. V sobi so sp?l: šfirje Botlejevi sinovi, ki so se vsled ropota pre-l.ud-Ii in začeli klicati na pomoč. Oče je kmalu prihiicl z nabitim revolverjem; na hodniku je naletel na dva vojaka (imela s4a vsaj arditsko uniformo) ter začel streljati nanju. Roparja sta tudi odgovarjala z re vol verski mi streli. Nato je tekel Bolie v «obo. da bi si i.cpct nabasal revolver, sto- . , . „ , .... . -- -• j svojim revolverjem. l\.er so rop gel slovesno m z odločnostjo ki ne dopušča nika- j ^ kruha RO jo čcz nckoliko minut kih dvomov: ne odreče se nikdar; rajši nego In o-| . i£vahnega slrcIjanja odkurili. Eden izmed stavil Reko. pošlje v zrak vse mostove, postajo.!.^ je ba najbr2c ran^n> ker so se našli po dvo- mesto, in, če ne bo drugače U.dt - samega sebe! ^ sledovi krvi. Ali ni to moška beseda — beseda resn:cncga ju-j q;.£ se :e Jvanka Mervič, stara 40 let, stanu-naka?! In komu ne bi imponiralo, ko pravi D An- J joča y uUc. dcj SaUce ? IV nadstropje. je že več nunzio nadalje, da ne le Reka, ampak vsi zatirrn, j fasa močno ^^ na neVrastcniji. Včeraj je nisc narodi ' " " " " *" bo vztrajal do zadnjega, ker žnjim da so pravica,, .^ Jr , go pustijj na stanovanju, kamor sc reško prebivalstvo in njegovi vo,a*i. Priznava 1 kma,u rfšle oblasii. cer nekako, da njegovih pristašev ni mnogo, ah XcfTi^c V skladišče Gilda Biondija v ulici de! kar jih je. to *o >Jjudi*. Nikoli ne pozab, tis!ep . Ghirlardaio so vdrii s pomočjo ponarejenih ključev .el umira,oč: .Poveljnik, oooe ^^ tatoyi in ukradli pisaini stroj in gumijeve \o|uc;ca, ki je rekel umiraioč: »Povelj me mrtvega, ali nc živega!* Pa da ne bi vi vsi snemali klobukov pred takim junaštvom, toliko požrtvovalnostjo Gabriela, ki mu Tugomcrjcvo geslo vodilno: Trd bodi mož, jeklen! in ki hoče podpetnike v skupni vrednosti 2SCG lir. _ V gostilni *A1 Ponte verde« v ulici Rossir.i 2, je zmankalo minulo noč več kg gniati, salama sira in zlata zapestnica; škoda znaša nad 28C0 razvaline vsega položiti kot žrtev za Reko. za ta- ^ Q ^^ ^ cUdu lijo in za odrešitev vsega trpečega človeštva - _ ^ stanovanje Marija Buderja so se vtiho-sum sebe! Samo na nekaj bi ga opozorili: se v vse | . T,eznani uznioviči< ki so si prisvojili za 25CC drugačni, sijajnejši uči bi se kazalo njegovo ju- j ^ ^ y tovini in nckaj dragocenih predme r tštvo in njegova požrtvovalnost, ce bi nekoliko rur. hi se zdela taka pripomba zelo logična — češ, j Možakar,;a se imcnujcta Nikola Taurciii in Mate' kako naj bi potem pošiljal v zrak vse drugo, ko! Riavi(z bi bil pa sam že — mrtev?!! Ali spričo lake vel-črne d to ie vader. mež — trd in jeklen! Povesite glavo, občudujte in pošljite v zrtk svoje grde misli o Ga briclu D'Annunzio! Usposobljenosti izpiti za poučevanje v meščanskih šolah. Generalni civilni komisa okrajnim civilnim kemisarijatom škemu in rovinjskemu magistratu ter ravnateljem učiieljiič in prvega ženskega liceja okrožnico, v knteri sporoča, da je sestavil Centralni urad za nove po- rajinc komisijo za usposobijenoslnc izpite za meščarske šole. Izpiti se začnejo 25. t. m. Kandidate povabi k izpitu komisija sama. Intercsiran-ccm sc naznanja, da znaša pristojbina za izpite iz skupin L 35.—, za izpite iz posameznih predmetov pa L 20.—. Kandidati plačajo predpisano pristojbino, ko se predstavijo k izpitem. Pristojbina za oselenje navadnih kuhinjskih dimnikov. Na prošnjo dimnikarjev je določil civilni komisar za Trst in okolico, da se zviša pristojbina zy ometanje navadnih kuhinjskih dimnikov cd L 6.— na L 8.50 na leto. Učiteljsko druitro. V sredo. 12. t. m., ob 18 jc na Acquedottu odborova seja. — Predsednik. Tclovsino druitvo Sckoi v Rojanu. Redna članska telovadba vsako sredo in soboto od 20 do 21, članice vsak torek in p«tv-k cd 20 do 21. moški naraščaj v sredo in soboto od 19 do 20, ženski naraščaj vsak torek in petek od 17'30 do i8'30. DOPIS!. Dramatično družtvo v Idriji. V četrtek, soboto in nedeljo, 16. t. m., bodo gostovali pri nas člani tr-slovenska«'- ol^dališča pod vodstvom re-g. Emila ivi.-i^. Poselijo nas z res krasnimi i;, ametniškimi dramatičnimi deli. V četrtek, 13. t. m., ločno ob 20 se "uprizori najnovejša Schon-herrjeva pretresljiva »Ctroika tragedija« v treh dejanjih, ki je doživela ob priliki častnega večera g. Emila Kralja v slovenskem gledališču v Trstu popoln uspeh. V soboto, 16. t. m., točno ob 20 u-j-rizere dvr I rasni Braccojevi enedejanki in sicer »Don Pietro Carusc<, globoko socijalno dramo, ki v pestrih barvah slika propadajočo človeško družbo. Dramo so uprizorili na vseh svetovnih odrih, med temi v prvi vrsti v Petrograau, Moskvi in Varšavi. Naslovno ulogo igra g. Kralj. Po drami sledi sijajna in fina komedija »Eden izmed pošte-nih-<, ki je vsa polna duhovitih prizorov, da se mora poslušalec smejati od konca do kraja. — V nedeljo, 16, t. m., točno ob 20 pa sc ponovi troška tragedija«, kaler2 obeta privabiti ne le same lurijčane teasveč tudi vso okolico. Mi Idrij-čani pa pokažemo milim tržaškim gostom, da znamo ceniti njihov trud na tem polju umetnosti in da znamo tudi mi gojiti zmisel za umetnost, ter se udeležimo vseh treh predstav v najobilnejšem številu. Peskle. Tukajšnji pevski zbor se prisrčno zahvaljuje vsem udeležencem, za obilno poselitev veselice in plesa. Hvala! Gostovanje članov tržaškega slovenskega gledališča v Tolmina in Kobaridu. V soboto, 15. t. m., prirede člani tržaškega slovenskega gledališča v Tolminu in v nedeljo, 16. t. m., v Kobaridu jako zanimiv koncert. Spored se objavi pravočasno. Nesreča ne počiva- 27letni Franc Hrovat pd. oioneijev iz Lokve jc podminiral doma skalo zraven hiše- Mina je nesrečno eksplodirala in Fra-netu povzročila hude rane po licu in rokah. Jadranska banka 560— 590 Assicurazaoni Generali 15000— 15200 Cosuiich 760— 770 Daimatia 470— 480 Cerolimich 3000— 3050 Libera Triestina 1350— 1360 Lloyd 2400— 2500 Lus siino 3150— 322d Marti nolich 560— 570 Oceani a 605— 615 Premuda 775— 785 Tri'pcovicii 785— 795 Ampelea 730— 740 Cement Daimatia 420— 430 Cement Soalato 470— 475 Krka 642— 650 C &tilnica riža 270— 280 Tržaški Tramway 225— 233 Tuja valuta na tržaškem trgu: V Trstu, dne 10. maja 1920. Neprepečatene krone 7.50— 8.— avstr>:js.ko - nemške kron o 0 9.50 čehoslovaške krone 35»- 36.— dinarji 56. 60.— levi 36. 38.— marke 41. 42 — dela rji 19.50— 20.— iranco-ski franki 127. 128. švicarski franki 340. 350. angi-eSki funti, papirnat f 76.- 77.— £"ufcl;i 29.30 — 30.— napcieon: 73. SO.— angleški funti, zlati 87.-- 88.50 KLAVIR ali planino, tudi potreben poprave, se kupi v vsakem kraju. Pisati na naslov: Carlo Cauer, Trst, ul. Sol it ari o 25. III. 508 ANGLEŠKI in francoski jezik sc uči na CM šoli na Acqucdottu 20, in v ul. Boccaccio 3, vrata 14. Otvoritev posebnih tečajev za od-lastle in deco ter trgovsko korespondenco. i POZOR! Plačam za srebrne krone. £ oltarje zAaio najvižre cene, tudi več kot drn^i trzovci. — Albert Povh. urar. uL Manzoni 17. vr. 2. prit' 264fc ZLATO- srebro, kro&ie. d&ič*. oo najvišjih Pertot. u!. S Francesc^o št 15. II. n. cenah 417 čavničarske obrti pri kakem ključavničarskem mojstru. Ponudbe na inseratni oddelek Edinosti < pod »št. 4000:. 339£ KROJACMCA Avicust &t4ilar ui. S. Francko d'Asisi 5tev. 34, III. je edina dfbroxnuna kro-Hčnica v Trstu. 33«7 Cenjeni inserentl, kaieri nam poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas £cle 10-15 dni pozneje objavljen, ker krn i nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo antecipaliio. Švicarski teč?;i. ŽENEVA, 8. (S.) 11 a 1. lira 28.60; nemška marka 10.90: avstr. krona st. 2.20, n. 2.65; an-' gleški funt 21.91; francoski irank 36.50; amer. d dar 5,66. K • ' - ' - 1 cM t ' ■ - ■ ■ 2 i , . a ž&iižižžćJt Potrti neizmerne žalosti, naznanjarno vsem i sorodnikom, prinalsljc-m m zrranceni oreialost-no vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, cče, tast, gcspc i J Ai J Zobozdravnik dr. L HiBiirtHO — In — fleotisl Itcolio PertesKi Trst, trs Goiđaiii šisv. 11, H. nsistr. sprejemata od 9-12 in od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez nebc, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki j.»a sanj v — mi' i i. .»..v -.__ vGc£ritož.0L":!- Xf»j!£evKost in tfmetn »st. Koncert Šentjakobskega pevskega zbora 8. majnika 1920. Sobotni konccrt nam je zopet pokazal, kaj pr< moreta dobra misel in vztrajna volja. Le tema ; misarijat je poslal pripisati uspeh, ki ga jc imela ta prireditev, ki j-, tržaškemu, gori- bila od strani občinstva tudi dobro obiskana. V? siiij Mkk kot skladatelj nam je že znan; kot zbor vodja pa se je posebno izkazal v soboto. Posrečil* se mu je vcepiti zboru čut do discipline, tako d more nastopiti kot dobra pevska enota. Z navidez nim mirom vodi prof. Mirk Evcj zbor. ima ga ž cd začetka v oblasti, da sled; vsakemu njegovemu r.iigiiaju in da misli z njim. Zl-or ima dobro podiajč v basu, vodi ga v glavnem dober sopran, srednjim; glasovoma, zlasti altu, bo treba omiliti rezek prsr glas. posebno pri izvajanju »ff«. Ženski in moSk. zbor sta. z ozirom na število pevk in pevcev, dobra. Vsled preširoke razpestavitve pa jc zlasti prvem v >pp* trpela intonacija. Adamičevi dve pesmi v narodnem tonu je številni mešani zbor zapel dobro, če izvzamemo ne !.oliko prepočasni tempo izvajanja, zlasti pri prvi Pri Fantu« jc zbor dobro pogodil nelahki vsto; pesmi. A zborovodja se jc lotil pogumno tudi težj--Adamičeve Zapuščene*. Srednji del pesmi (soprar rolo s spremljevanjem zbora) jc tudi za zbore naj boljše kvalitete dobra preizkušnja v intonaciji šentjakobski pevci so jo prestali dobro, ker jt , . - i i., zborovodja samo skladbo naštudiral in izdelal \ Novi člani in cianice, ki imajo resno volio do telo- , , , ... „ a. - , , ., ... • ^ , . , . vs«b podrobnostih. Prvi vzdih -Ah« »e bil boljši vadbe se lahko \ciscto v gori ravedenin telovad- , , . . . ... kJ>. i •• . »c-ui t, It iaua< t- » & od končnega. Izmed stirdi Mirkovih harmcmzac;j nih urah Posebno se cozivliaio stars«. da poftl|cjo I . , , v.. ... . , . . ' us-"u .V. v - * -i i jugofclovenskih narodnih pesmi so prve tri zarad svoje otroke k telovadbi. — JSiacelnik. , svojega značaja n-šim „-„om ,nanj dostopne Črevo in mečine. Nemška beseda »Schlauch« | fcitdveč krat jih pa slišiš, tembolj se v glob iS v nji! i-.nači dvoje: nepremočno vrečo fposebno kožo) za mehko naravo in jili končno tudi razumeš. Uarn.o-pienalanje tekočin in neprcaiočno pregibi ji vo cev nizator i ih jc nabral iz narodne zakladnice za di.>. t ■tvojega bivanja v Bosni. Želeti bi bilo, da bi tuc' I na bodočih koncertih ne mankalo tega karateri-stičnega narodnega blaga. Z lepo dinamiko pa t. je zbor izkazal najbolj pri obeh ruL-kih narodr.il pesmih. Diminuendo na koncu »Ej, uhnjem* jc b; izveden izredno dobro. Da razpolaga zbor z izdatnim »ft-, je pokazal v pesmi »Vozle rečki«, ki j. žela največ priznanja. Moški zbor je še zapel starine Vilharja daljšo pesem »Slovo*. Kot solista sta nastopila dva člana zbora, ga. Josipina Čretnikova in g. J. Klun. Ga. Cretnikovc ima ljubek glas, ki bi ga bilo treba nekoliko izšok-ti, posebno za »pp«, kjer se ji glas >koraj izgubi. Obe pesmi. Hatzejevo »Maiko«. lirično pesem, ki za pretakanje tekočin. iNcmec ima samo en izraz, mi pa lahko razlikujemo meh in črevo, kakor zares govorijo v naši okolici. Mešina jc vzeta iz srbskohrvatskejJa jezika, kjer je po postanku i.ug-mentativ ali večalna oblika za meh, a po pomenu ravnoisto k >kor meh. Če bi gumijeve cevi za kolesa ali za pretakanje tekočin imenovali mciinc, bi bilo to ravnotako napačno, kakor če bi jih imenovali mehove. — Jezikovni črevljar. Kedostavlfive poštne požil'atTe. Poštno ravnateljstvo objavlja seznam nedostavljivih poštr.ih po-šiljatev, ki so bile uradno odprte meseca aprila t. 1. pri poštnem ravnateljstvu v Trstu. Seznam jc na vpogled pri vseh uradijp. P ..Varstva i-i Pipčaiza moško CMD: frakar, ker jc zasačil boljševika brez pipca 2.—. ker jc vuhern in je po-j kazal pipec 1.—, vrnil dve neestetični liri 2.—, \oza kronana 5.—; skupaj L 10.—. Ker je pipčarski jksekutor B. po krivem obdolžil poštene ljudi, da o mu ukradli pipec: tristo vragov 3.—. Bizjak 5.—, priče Mavric 3.—. Bremec 2.—, Jež 2.—, Stojkovič 2.—, Ustar 2.—, Schrey 1.—, Furlan 1.—, glavna • »T*ča Zšngerer 5.—, skupaj L 26.—. Ker so s tem riti sedni sirotki it vnaprej, se uvede v stvari redno pipčarsko sodno postopanje. — O priliki občnega zbora »Sokola^ v Kohnridu so nal ; # i člani svoto L 203.—. Živeli vrli kobaridski Sokoii! — Po pipčarju za izkazano uslugo Marija Schrcy 5.—. Lidija Held 5.—; skupaj L 10.—. — Po pre-v.edovavicu: tolminski pad ar in padarca, častna :pčarja brez legitimacije 2.—, ravnateljica brezžičnih in nečitljivih brzojavk iz istega naslova 1.—, -rcgledovavic, ki je globo diktiral, sam brez Icgi-limacije 1.—. pol ure pozneje isti iz istega naslova !,—, prcgledovavic radi obrekovanja častne čla-;Ice padarce, Češ da je hotela goljufati s pipcein t.—, Milko Kalan 50.— fč. čl.), novi član. ker je že ri svojem rojstvu hotel zlorabiti znak 1.—; skupaj ^ 63.—- — Peter, ker ga ni imel, dasiravno ga jc • neka opozorila, naj ga vzame s seboj 2.—. Drcjče n Tonče, ker sia si jih zamenjala 2.— .Groni, ker e gledal 2.—, častni član, ker se mu zeleni car i rž snaga 2.—, pet ljudi, ki so s pipcem prišli skozi zaklenjena vrata 5.—, Jurče za razglednico 1.—, raška Mica iz ljubezni do Milke 50.—; skupaj L i,_„ Traoviki fovčarji za moško CMD: Franci in ojze brez pipca 6.—, Peter in Milan, ker ga iz ^olcga skopuštva nočeta pozabiti doma 10.—, I ranci, ker ni dal 10.—, ker je trdil, da je dal 10.—, -a »pokvarjer.o kolo* Lojzku 10.—, za zaoVrožc-j je 7.—, Lojze in Milan za dva stara greha 20.—, eter za zlorabo pipca 1C.—, dr. Kcvča za pivo 0.—, ker ni drobiža 7.—; skupaj L 100.—. Skupaj v tem izkazu L 776.—. Denar hran: u--;rava. Pipčarski izlet v Baiko\ljc v nedeljo, 9. t. m., nesel: ta šolski Drcjček, ker ni sedel k pipčar--ki mizi 5.—, mož s 50 leti službe brez penzije 1.—. ker je pošteno stražil pipčarsko mizo 2.—, Stanko ^ Vrdele 2.—, gorcnc« 4.—, za slolico 2.—, ker o mama sedli na stol 5.—, prleški žnidar 2.—, -rleški milijonar 5.—, naš brivec Jerman, ker sc tu je pri pipčarski mizi zihalo 2.—, Kcrlo iz tLir-kovelj 3.—, sardon 2.—, Štularjev GusteIj za stole 15.—, Peter, ker ni pcstoval, pa vendar ni imel nipca 1.—, z.egnan med ženami, ki ga ni imel 1.—, jrudenč'č 2—, Ivan Čeh 50.— (č. čl.); zbral pipčar Tug: ker me Jež grdo gleda 10.—, namesto zad- • ]ič 5.—. slavkur, da bo *eč 3.—, zvestoba 5.—, ce jc premalu 2.—, da bo ravno trideset 5.—; >cr ni prišel na občni zbor Trg. izobr. dr. 2. 'a. kje š en ko v 5—. dva Ščapor.u zaigrano narod ■>oj briškoloj v Šmarjah 4.—, ostanek 1.—, mrlo Ione 5.—, Cel«i»tinček za d »a stola 10.—. Nini 5 , ijiršek 5.—, pipe; i Miklavž 10.—, Milit, ker -i gc\oril z lepo punčko 3.—, barkovljanski kra-ovc 10.—. banatski Srbin 6.—, svetoivanska troba 2.—, žepna k ni žepan 3.—, gospa s la belim pe--csoin 3.—. Nace skopuh 10. —, en dohtar, k'prav nč« 10.—, plzenjski slav ček 5.—, Zorko 2.—, Margareta Bizjnk 5.—, Josip M&hnič 5.—, ta mal Šuštar 2.—, hotedrški mošlaear, da se mu moštacc ne odrežejo 5.—, Tone z obsedenega ozemlja za pipčarske razglednice 7.—; preplačanc razglednice: dr. Voduš=k I.—. b&nkovilz 3.—, Cunia 2.—, v debi 43 let, nr.^Ioma v .težkih bolečinah vi Gcspcdu premrn.ui. Pogreb nepezabne^a pokojnika se bo vršil j v torek, 11. t. m., c% 16 iz tržaške bolnišnice j na ' n) h!elgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kolor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Oblija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. 'Sprejema vloga na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3'/20/., a v baneogiro prometu po 8"/.,. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi sprejem i po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. De je v n.ijem v «-<*date (safesi. B.mčni prostori % nahajajo : u!. €š553 di ulm 3. Kiccla Telefon : Žtev. 1403, 1793, 1W70 — B!žj;3is3 p:slai8 cd 9.38-12.30 is 14.33-15 — KUPUJEM VREČE in cur.je. Mclingrandc 20. j ~ — Babič- 623 V NARODNEM DOMU pri Sv. Ivanu se toči izvrsten kraški teran iz Šepulj. £62 lEOflJiLi a LEPI KLOBUKI za birmo od 15 lir naprej. Zgcr nja Gretta 276, vrata 6. 620 j KROMPIR ZA KRMO po 20 lir za 190 kg, ulica Maiolica 17. 619 z In brez Cel'usti, zlate krone In tud! ohfobkl i Tussnaa^irs ui 30. oktobra (ex Caier ua;»i, Ordinira od 9 predp. do o zvečer.