Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70% Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija Lir 26.000 Letna inozemstvo Lir 40.000 Letna inozemstvo, USA dol. 30 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m 9V Leto XXXVII. - Štev. 27 (1958) Gorica - četrtek, 4. julija 1985 - Trst Posamezna številka Lir 600 Marijini posegi v življenje Cerkve Gospodarstvo in politika v državah realnega socializma Jezus Kristus je po svojem lastnem in izključnem pravu delivec nadnaravnih dobrot: Mariji pa, ki je bila v bolečinah z njim združena, je dano, da je pri svojem Sinu najmogočnejša posredovalka. V svoji materinski ljubezni se zavzema za brate svojega Sina, ki so v nevarnostih in stiskah. Poti, ki si jih mati Marija izbere, so pa mnogokrat zelo različne. Zato ni čudno, da se veliko govori o Marijinih prikazovanjih v Medjugorju, o čudežih, ki se tam godijo itd. Zdi se celo, da je obisk v Medjugorju postal neke vrste spoznavni znak za prave Marijine častilce modernega časa. Koliko ljudi je poromalo v Medjugor-je tudi s tiho željo, da bi se tudi njim prikazala Mati božja in da bi tako imeli trden dokaz za verodostojnost verskih resnic! Nismo poklicani, da bi presojali resničnost in verodostojnost vsega, kar se dogaja v Medjugorju. Nekaj besed pa je le potrebnih, ki naj razčistijo naše pojme. Te besede so vzete iz knjige msgr. Jakoba Ukmarja o Mariologiji, ki jo je izdal že leta 1969 pri Goriški Mohorjevi družbi. ZADNJO BESEDO IMA CERKVENA OBLAST Ker gre v prikazanjih za nekaka posebna razodetja božje volje, večkrat tudi za naročila kake nove pobožnosti, je jasno, da je samo cerkvena oblast pristojna, da v tej reči sodi in razsodi. Nikar ne reci: jaz verujem Mariji bolj kot škofu ali papežu; dovolj mi je, da je božja mati tako napovedala ali naročila, drugega ne potrebujem. Kdor govori tako, sklepa povsem napačno; vzame namreč za dokazano to, kar je treba šele dokazati. Saj to je vprašanje, če se je Marija res prikazala in je res to in to razodela. Tega pa Marija sama ne izpričuje; izpričevati mora kdo drugi in ta drugi je edinole cerkvena oblast. Naše vere ne določajo prekonaravne prikazni, ampak tu na zemlji med nami živeče osebe, ki so postavljene, da vladajo Cerkev božjo. Samo en primer: Verujemo, da je Marija brez madeža izvirnega greha spočeta ne zato, ker je ona rekla Bernardki, da je tista lepa gospa, ki se ji prikazuje, »brezmadežno spočetje«, temveč zato, ker je papež Pij IX. to slovesno in obvezno izjavil štiri leta, preden je kaj takega Bernardka slišala od nebeške prikazni. Kristusova naredba je, da mora naše verovanje sloneti neposredno na nauku Cerkve ali bližnje in neposredno pravilo verovanja je nauk cerkvene učiteljske oblasti. Seveda je zadnji in najvišji razlog našega verovanja Bog sam, njegova resnica, njegovo razodetje. A prav ta Bog nam govori po svoji Cerkvi, govori po papežu, govoril je leta 1854 po Piju IX., ki je razglasil Marijino brezmadežno spočetje za versko resnico. CERKEV PRIKAZOVANJ NE POTREBUJE O dejstvu prikazovanj Matere božje sodi in razsodi cerkvena oblast. Ta oblast pa postopa v danih primerih zelo počasi, zelo previdno in strogo. Veste li, zakaj? Predvsem zato, ker se ji stvar čisto nič ne mudi. In zakaj se ji nič ne mudi? Zato, ker je Kristusova prava Cerkev ter prikazovanj ne potrebuje. Ce bi jih potrebovala za svoj obstanek, bi seveda kar hlastala po njih in delala zanje veliko reklamo, kakor hitro bi se zaslišala taka novica. Toda hlastanje se ne opaža in reklama se ne oglaša, ker Cerkev prikazovanj ne potrebuje. Ona sloni na božji besedi in ta beseda sloni na velikih zgodovinskih dejstvih našega duhovnega odrešenja. Cerkev je živela in delala skozi tisoč in osemsto let brez Lurda in brez Fatime ter bo živela in delovala do konca dni, tudi če bodo ta Marijina svetišča kdaj prenehala. S tem pa ni rečeno, da so te Marijine Prikazni brez pomena v življenju Cerkve. Tega ne. Iz teh svetišč so prišle in še prihajajo mnogotere duhovne in telesne dobrote, ki razodevajo božjo ljubezen in moč Marijine priprošnje ter posredno izpričujejo resničnost naše svete vere. Za vse to moramo biti Bogu hvaležni. Pravilno bomo torej rekli, da so taka resnična Marijina prikazovanja zelo koristna, četudi niso za obstoj Cerkve nujno potrebna. ZASEBNA PRIKAZOVANJA NE OBVEZUJEJO Če je cerkvena oblast po temeljitih preiskavah potrdila resničnost zadevnega prikazovanja, kaj sledi iz tega za versko mišljenje katoliškega kristjana? Cerkvena odobritev pomeni samo to, da je navedeno prikazovanje božje matere izpričano, da je verodostojno in se po pameti ne da tajiti. To in samo to. Kaj pa morebitna razodetja? Prav tako niso obvezna razodetja, ki so se morda slišala iz Marijinih prikazni. Kar je Bog nameraval razodeti kot za vse ljudi obvezno razodetje, je storil, dokler so apostoli še živeli. Poznejša morebitna razodetja ne spadajo v zaklad zveličavnih razodetih resnic, ki jih mora Cerkev čuvati, tolmačiti in kot obvezne oznanjati. Zato niso obvezna ne lurška ne fatimska ne druga podobna razodetja ali naročila. REDNI IN IZREDNI BOŽJI POSEGI Dodati pa moramo še nekaj zelo važnega: Ker je duhovna rešitev človeškega rodu možna samo po zasluženju Odrešenikove smrti in ker je Marija najbolj tesno povezana z Jezusom Odrešenikom, ki je r.jen Sin, zato opozarja usmiljeni Bog revnega človeka na ta njegov cilj včasih tudi po Marijinih prikazovanjih. Včasih in izjemoma. Redno pa nas Bog spominja na zadnji cilj po svoji Cerkvi, človeka izven Cerkve pa po glasu vesti in po milostnem razsvetljenju. Ker je pa človek zakopan v zasebne in minljive reči ter v dnevnem direndaju, kar rad pozabi na to, ker je glavno, zato ubere dobri Bog včasih izredno pot ter tega raztresenega in pozabljivega človeka po Marijini prikazni zdrami iz malomarnega spanja, da se spet zazre v naravni svet in svoj zadnji cilj. Edino Bog ve, kdaj in kje bo primeren trenutek za tak izreden poseg njegove zveličavne volje. Ko pride tisti čas in Cerkev izjavi, da je res prišel, ga sprejmimo s hvaležnim in otroško vemim srcem, da se po Odrešenikovi materi dvignemo k Odrešeniku. Če se komu zdi čudno ali celo malce sumljivo, da se je božja mati prikazovala ali se prikazuje le nedoraslim otrokom, ne pa odraslim in omikanim osebam, msgr. Ukmar pravi, da moramo to prepustiti božji volji in modrosti. Apostol Pavel je pisal Korinčanom: »Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta nespametno, da bi osramotil modre. Tisto, kar je v očeh slabotno, si je Bog izbral da bi osramotil tisto, kar je močno, da se pred Bogom ne bi ponašal noben človek.« L. Š. Z besedo »realni socializem« se danes označujejo države, ki imajo komunistični režim in se pri tem sklicujejo na Marxa in Lenina. Vendar pa se v vseh teh državah pojavlja težnja, da se Marxov gospodarski nauk temeljito pregleda in predela. Kajti dejansko povsod, kjer so komunistični ali nekomunistični režimi na oblasti, z rastočo nujnostijo sprevidevajo, da podržavljanje zasebne lastnine in podjetij, o-srednje gospodarsko načrtovanje in določanje cen od zgoraj ne vodi k napredku v gospodarstvu, ampak ga ovira in mu škoduje. Vse od Moskve odvisne vzhodnoevropske države skušajo vsaka na svoj način z »zaplatami« zakrpati nedonosne in kar škodljive luknje v Marxovi ekonomski teoriji, a postaviti jo na glavo, kot se sedaj dogaja v komunistični Kitajski, si ne upajo zaradi Sovjetske zveze, ki je njihov gospodar, še več, njih lastnik. NEUSPEH JUGOSLOVANSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Najdlje je šla po prelomu s Stalinom Jugoslavija. Kapitalističnemu sistemu svobodnega trga se iz partijsko političnih razlogov, če je hotela ohraniti partijsko diktaturo, ni mogla priključiti, je pa razvila sistem delavskega samoupravljanja, ki se je pa prav tako pokazal neučinkovit in je danes klasičen primer zavoženega gospodarstva. Glede tega piše Venčeslav Japelj v »Primorskih novicah« 25. junija pod naslovom »Revolucija na zapečku« med drugim: »Ljudska skupščina Jugoslavije je 27. junija 1950 sprejela temeljni zaikon o upravljanju delovnih kolektivov z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji. Ta datum jemljemo kot uradni rojstni dan delavskega samoupravljanja. Kaj je samoupravljanje v očeh delavca, katerega orožje in oblast naj bi bilo? Vsak od nas mu lahko v slehernem trenutku našteje sto napak. Še več je razlogov za slabo voljo, ko se pogovarjamo o samoupravljanju, nekateri pa kar zamahnejo z roko, da o tem ni vredno več izgubljati besed. Jeza nas zagrabi, ko brez prestanka poslušamo, kaj bi morali narediti, o čem vsem smo se dogovorili, pa vidimo, da se nič ne premakne. Dolgočasni referati, celostranske govorniške tirade v časopisih, puhlice, tisočkrat prežvečene fraze so najbrž mišljene kot spodbuda za spreminjanje, a se prej sprevržejo v odvračanje ljudi, ki se jih loteva otopelost in malodušje. V delovnih organizacijah se sprašujemo, če sploh še o čem odločamo, ko pa je naš dohodek že vnaprej razdeljen, ne da bi nas kdo kaj vprašal; kot delegati izgubljamo pripravljenost za sodelovanje v igri, kjer je za nas rezervirana izključno vloga statistov. Zdi se nam, da ga med nami ni, ki bi mogel pristriči peruti tistim, ki določajo, kaj je prav in kaj napak, ki odločajo, kaj je Skupni interes, pa v njem ne vidimo svojega življenja. Interes delavca je tako skrivenčen in zamaskiran, da ga Skorajda ni mogoče spoznati, tako si ga lahko vsak predstavlja in kroji po svojem okusu. Vzemimo na primer sedanje razprave o devizni zakono-. daji! To je čudovita predstava naše ozkosti in kratkovidnosti: prav vsi v Jugoslaviji trdimo, da imamo prav in da je naš predlog najboljši za skupnost. Iz teh zablod je težko videti boljše čase. Če je to tolažba, čas bo nezgrešljivo pokazal, kdo je imel prav in kdo ne. Samo — če ne bo tedaj prepozno? Pertini je odstopil V soboto 29. junija je Pertini uradno sporočil svoj predčasni odstop (njegova služba bi drugače potekla 8. julija) senatu, poslanski zbornici in vladi. Odstop je podpisal ob 11,30, malo prej pa se je ganjen poslovil od uslužbencev in svojih sodelavcev v predsedniški palači. V pismu, v katerem javlja svoj odstop, je rečeno: »Odstopam kot predsednik republike, da bo novi predsednik lahko čimprej v polnosti prevzel svoje odgovornosti. Zapuščam Kvi-rinal (predsedniško palačo) .v prepričanju, da sem svojo dolžnost vršil izključno v dobrobit italijanskega ljudstva, ki sem ga vedno neizmerno ljubil.« Kot določa ustava, je Pertini po končanju svoje predsedniške službe postal dosmrtni senator. Vključil se bo v socialistično skupino, ki ji je vse življenje pripadal (razen v času predsednikovanja). Cossiga je prevzel predsedstvo republike v sredo 3. julija popoldne. Do tedaj je vodil državo kot začasni predsednik v svoj-stvu predsednika senata, kakor je to določeno v italijanski ustavi. Takoj po umestitvi Cossige bo Craxijeva vlada odstopi- la. Tudi to zahtevajo ustavni predpisi. To bo priložnost za Craxija, da svojo vlado presnuje. Prav tako bo treba v senatu najti naslednika Cossigi. Največ izgledov ima demokrščamski senator Fanfani, ki je že bil pred nekaj leti na tem mestu. Evropski vrh v Milanu V slikovitem gradu grofov Sforza je v dneh 28. in 29. junija potekalo vrhovno srečanje 12 držav, ki sestavljajo Evropsko gospodarsko skupnost (EGS). Italija kot gostitelj je predstavila predlog, da bi se EGS preoblikovala v evropsko politično skupnost (unijo), kar pa vsem članicam ni bilo pogodu. Navzoči so po daljšem razpravljanju sprejeli sklep, naj se skliče mednarodna konferenca dvanajsterih, ki naj pripravi pogodbo o evropski zvezi. S sklicanjem konference pa se niso strinjale Vel. Britanija, Danska in Grčija. Kot določa 236. člen rimske pogodbe iz leta 1957, je njeno revizijo mogoče sprejeti le v soglasju z vsemi članicami EGS. Na zasedanju v Milanu so bili sprejeti še drugi sklepi, npr. o »Evropi državljanov« (sicer zgolj načelno), kako naj bi vsi državljani EGS ne imeli samo skupne zastave in himne, ampak tudi enake pravice na področjih šolstva, dela, zdravstva in podobno, nadalje o liberalizaciji blagovnega pretoka in uveljavitvi svobodnega finančnega tržišča, ovrednotenja evropske denarne enote ECU, pomoči lačnim v Afriki (poleg že načrtovanih pošljk naj bi dodali še 500.000 ton žita), Japonsko pa so pozvali, naj svoje tržišče bolj odpre evropskim izdelkom. Papež je obiskal Abruce Že četrtič v teku svojega pontifikata je papež obiskal deželo Abruci. To pot, v nedeljo 30. junija, se je ustavil v dveh krajih: Isola del Gran Sasso in v Teramu. Dopoldne je poromal na grob sv. Gabrijela Žalostne Matere božje iz reda pa-sionistov v kraju Isola del Gran Sasso. Ta svetnik je umrl star komaj 24 let. Znano je bilo njegovo geslo: »Brez križa življenje nima več smisla, vrednosti in okusa.« V svetu se je imenoval France-sco Possenti, umrl pa je zaradi jetike leta 1862. Za svetnika ga je razglasil papež Benedikt XV. leta 1920. Na njegov' grob zlasti radi romajo mladi v času izpitov. Ker je dosedanja cerkev postala daleč premajhna, da sprejema romarske množice, so pred 15 leti s prispevki celega sveta začeli graditi novo veliko cerkev, ki ima 14 zvonov. Ti so sv. očeta ob prihodu veselo pozdravili. Papež je blagoslovil kripto novega svetišča, kjer bo odslej počivalo svetnikovo truplo, na obširnem prostoru pred cerkvijo pa je govoril mladim. Pozval jih je, naj se spoprimejo pogumno z življenjem brez meh-kužnosti in strahopetnosti, ker »le na ta način boste nosilci nove civilizacije, v kateri se uresničujejo resnica, pravica, ljubezen in solidarnost«. Opoldanski čas ije sv. oče prebil v družbi abruških in molisanskih škofov na kosilu v samostanu pasijonistov, nato pa odpotoval v Teramo, kjer je maševal ob zaključku škofijskega evharističnega kongresa. Teorija samoupravljanja je vedno prednjačila pred prakso, seveda pa ni mogla živeti brez potrditve v njej. Skupaj sta dokazali, da lahko ta edinstveni otrok obstane in se razvija. Težko pa bo, če se bosta teorija in praksa še naprej tako razhajali, kot ugotavljamo zadnje čase.« Tako je prav Jugoslavija praktičen dokaz za resnico, da se v komunističnih državah gospodarstvo in politika ne krijeta. Ravno nasprotno: največkrat sta si v hudem nasprotju in skoraj redno politika zmaga nad ekonomijo. Z drugo besedo, marksizem podleže leninizmu. Ce je namreč Marx ideološko zgradbo komunizma zamislil in teoretično izdelal, ga pa je Lenin v Rusiji praktično izvedel. PO DVEH TIRIH Ob tedaj v Moskvi, temu središču svetovnega komunizma, oblast »proletariata« (danes že kar smešna oznaka) teče po dveh tirih: ekonomijo upravljajo po tiru Marxove ekonomske teorije, češ da ‘je osnova in temelj celotnega marksizma. Ker pa je država politična enota, gospodarstvo se pa samo po sebi ne da voditi po političnih načelih, ampak ekonomskih, je Lenin speljal politično oblast na drugi tir, ki naj odloča o vlakih na prvem tiiu. In če hoče partija obdržati svojo oblast in moč, ostaneta oba tira vsaksebi. Tako je tudi ogromna Rusija v stalni notranji krizi glede gospodarstva, zlasti na poljedelskem področju. Rešuje jo samo velikansko naravno bogastvo, sorazmerno redka naseljenost, zgodovinska poslušnost ruskega človeka in zatiralne metode vladajočega sistema. KITAJSKA JE ZAVRGLA SOVJETSKI MODEL Vse te naštete prednosti sovjetskega imperija pa se ne morejo uspešno naobmiti na Kitajsko in na večino drugih marksistično vladanih držav po svetu. Kitajska je npr. ozemeljsko, glede prebivalstva, gospodarsko, kulturno in zgodovinsko pravo nasprotje Rusije. Povsem jasno je, da tisoč milijonov Kitajcev ni moč izvleči iz revščine in zaostalosti z uporabo marksistične ekonomije na sovjetski način in s sovjetskimi sredstvi. Zato danes kitajski voditelji izjavljajo: resnico je treba iskati v dejstvih realne danosti, ne pa v Marso- vi gospodarski teoriji. Veliko in odločilno vprašanje pa je, ali in kako bodo Kitajci uspeli svoje zrenje bolj svobodnega in napol kapitalističnega tržnega gospodarstva spraviti v sklad s svojo marksistično politiko enopartijskega vladanja. Ta ne pozna svobode in demokracije, na kateri svobodno gospodarstvo nujno sloni, temveč zgolj pritisk in nasilje. Spet sta potrebna dva tira, ki pa si nasprotujeta. Če se uveljavi prosto gospodarstvo nad totalitarno državno politiko (leninizmom), bi to vodilo v propad komunizma... JUGOSLAVIJA OSTAJA ZVESTA LENINIZMU Zelo poučen zgled nam v tem pogledu spet nudi Jugoslavija. Tam se že dolgo bije hud boj med ekonomisti in partijskimi vlastodržci. Vsaj v besedi in v teoriji se je država že znatno približala svobodnemu trgu, kar z vso vnemo podpira iz sebičnih namenov zahodno finančniš-tvo, ki mu Jugoslavija dolguje ogromne zneske. Nekaj se je sicer v tem oziru doseglo, a premalo, kajti kljub prizadevanju sposobnih ekonomistov in močnemu pritisku Zahoda, zlasti ZDA zmaguje partijska leninistična politika, tj. moč onega drugega tira, ki ne pusti iz rok vajeti nad celotnim gospodarstvom in noče spremeniti obstoječega sistema. Kajti to bi pomenilo konec partijske absolutistične oblasti. Tako se Jugoslavija pri vsem razglašanju »lastne poti v socializem« kljub zunanjemu in notranjemu pritisku zvesto drži sovjetskega vzorca marksističnega leninizma. Ali bo v tem pogledu Kitajska imela več poguma? L. P. Vojno stanje v miniaturi OSVlMitllV lIDEriŠkill talCGV L Kamenčki (Iz kronike msgr. A. Novaka) ARETACIJE SE NADALJUJEJO 14. maja 1945. Sinoči, še predno so se vsi ljudje po šmarnicah podali domov (včeraj je bila nedelja) in še predno je nastopila policijska ura, ki je sedaj podaljšana do 20,30, se je cela Gorica znašla blokirana od narodne (jugoslovanske) vojske. Mnogi zato niso mogli domov in so se zatekli po hišah v bližini župnijskih cenkva ter celo noč prebili po tujih stanovanj ih. Po hišah so potem celo noč vojaki neprijazno preiskovali stanovanja; nič ne vem, koga so iskali. (Pozneje se je izkazalo, koga so iskali: razne osumljene osebe, ki so potem mnoge izginile brez povratka, op. ur.). Hudo so razbijali po stanovanjih sosednjih hiš. Našemu župnišču je bil nocoj prihranjeno. Včeraj nam je generalni vikar (msgr. Ignacij Valentinčič, op. ur.) ukazal peti Te Deum za konec vojne. V stolnico je prišla k slovesnosti tudi ena četa narodne vojske, prav tako k slovenski maši na Travniku ob 9. uri. Pa je kljub temu generalni vikar imel nocoj hišno preiskavo. Tudi smrti so še med nami. Pretekli petek je na gradu eksplodirala močna mina, ki so jo baje še Nemci zakopali na dvorišču; bilo je mnogo mrtvih in ranjenih partizanov, ki so na gradu nastanjeni. Zdaj izpraznujejo vse grajsko pobočje od civilnega prebivalstva. O TI SKRITI KOMUNIZEM! 17. maja 1945. Gledam skozi okno pohod narodne vojske po cesti mimo stolnice. Če jih primerjam s pohodom ameriških in angleških edinic — vsi zlikani mladi fantje ravni kot sveča — res ne more to naše vojaštvo tekmovati z njimi. A z druge strani se našemu vojaštvu pri vsej mnogoličnosti obleke, nerodnemu zadržanju, težkemu nerodnemu koraku, razliki po velikosti pozna: to je ljudska vojslka, zbrana iz vseh vetrov, vsake starosti, vsake velikosti, pomešana kot mozaik, ki koraka ob godbi harmonike, ljudskega glasbila, po asfaltirani cesti. Res je morala biti velika energija tistega, ki jo je zbral in privedel do Jadranskega morja, in je moralo biti le veliko navdušenje naroda, ki jo je akozi leta vzdrževalo. Ako bi ne zasenčeval tega narodnega pokreta za njim skriti komunizem, bi bil človek kar vesel. Pa to slednje dejstvo spravlja v nevarnost vse narodne interese cele naše Julijske krajine. Rdeče zvezde na vseh narodnih zastavah bodejo v oči zavezniške vojake, istotako napisi na zidovih, ki zelo dlše .po komunizmu; zraven toga pa plakatiranje najrazličnejših odredb, ki so skoro vsak dan nove, na-redba št. 1, št. 2, št. 3... do zdaj smo prispeli že do št. 13. Saj se nič več ne razlikujemo od nekdanjih fašističnih časov. Policijska ura, mobilizacija vseh naših moških, popis vseh vozil, fotografskih aparatov, tiskarskega papirja, črk in strojev, popis ljudstva kar v gostilnah že pet dni po abecednem redu. Danes, na binikoštno nedeljo (20. maja) so na vrsti črke od L do O. Vse to silno vznemirja ljudstvo. Pa še ponočne hišne preiskave, zapori, zaplemba koles, radio aparatov, pisalnih strojev po privatnih stanovanjih, stalne grožnje z ljudskim sodiščem; včeraj sem slišal nekega partizana kričati v ul. Rabatta: »Še vedno je dovolj prostora v zaporih in, če ga bo zmanjkalo, ga bomo pripravili!« Ni čudno, da je vse preplašeno in se vprašuje: Ali je to osvobojenje? Zraven tega tisoči beguncev iz naših krajev, ki so se umaknili čez Sočo in novi tisoči, ki so iz Kranjske bežali na Koroško. Nerodni nastop naših oblasti proti vsem škofom v zasedenih mestih in to takoj prve dni po prihodu, vse to Angleži in Amarikanci opazujejo in iz tega delajo svoje sklepe, ki niso laskavi za našo upravno sposobnost, tako da ije general Aleksander (poveljnik zaveznikov v Italiji), včeraj (19. maja) v dnevnem povelju svojim četam sporočil, da dela jugoslovanska vojska v Julijski krajini ravno iste napake, ki so na las podobne metodam fašistov in nacistov, za odpravo katerih sta Anglija in Amerika stopili v vojipo. Zato general vztraja na tem, da naše kraje zasedejo in upravljajo do sklepa miru le zavezniške čete. Italijani v kraljestvu in vsi njih mednarodni prijatelji, ki jih je še vedno dosti, seveda ogenj še podpihujejo in zelo se bojim, da bo nerodno postopanje jugoslovanske vojske po teh krajih zapravilo vse simpatije zaveznikov in spravilo v nevarnost resnično osvobojenje naših krajev. O ti za narodnim osvobodilnim gibanjem skriti komunizem, koliko gorja nam boš še povzročil, narodnega, gmotnega in predvsem duhovnega! Strašna suša in vročina nas stiskata, stalno je 30 stopinj Celzija v senci že cel mesec. Če ne bo prav kmalu dežja, bo slaba letina. Pa saj nima kdo delati ne na polju ne v delavnicah, ker Tito vse mobilizira, tudi ujetnike, ki se vračajo iz nemških taborišč. Res ni še vojske konec ali vsaj vojnega gorja ni še konec. Iz Sloven Slavje v Lokovcu V nedeljo 30. junija se je novi škof Metod Pirih predstavil v svoji rojstni župniji Lokovcu. Popoldne ob 16. uri je bil trg pred cerkvijo, ki so ga za to priložnost asfaltirali, že poln domačinov in vernikov iz drugih krajev. Cenijo, da jih je bilo okrog dva tisoč. Na odru pred cerkvijo je stal oltar, na katerem je novi škof-doma-čin daroval sv. mašo. Pred mašo so ga pozdravili župnik iz Čepovana, ki upravlja tudi Lokovec, ter zastopnik verske komisije. Med mašo je govoril g. škof. Po maši je bilo darovanje, pri katerem je g. škof vsakemu stisnil roko in se z marsikakim znancem tudi posebej pogovoril. Nadvse velik je bil mlaj na trgu, da je zbujal splošno občudovanje. Tako slovensko verno ljudstvo še vedno sprejema svoje nadpastdrje. Slovenska vas na Koroškem oskrbela avtomobil za misijone Ze leta Avstrijska misijonska akcija za nabavo vozil, MIVA imenovana, na Krištofovo nedeljo (svetnik goduje 25. julija) vabi voznike, da darujejo za vsak srečno prevoženi kilometer en groš, tj. stotinko šilinga (1 šiling = 90 lir). V nedeljo 16. junija so se verniki iz Globasnice in sosednjih župnij sami lahko prepričali, da se tudi s tako skromnim prispevkom lahko misijonom učinkovito pomaga. Po maši je domači župnik Peter Sticker ravnatelju MIVE simbolično predal ključe avtomobila, ki bo poslan slovenskim misijonarjem na Madagaskarju. Ravnatelj Franz Kumpfmuller se je domačinom zahvalil za dar in jim obrazložil, kako nujno so potrebni avtomobili za pastoralno delovanje misijonarjev. ■ Na splošni avdienci v sredo 26. junija je papež Janez Pavel II. navzočim — bilo jih je kakih deset tisoč — govoril predvsem o bolečih razkolih v preteklosti, ki so razbili edinost Cerkve in izrazil upanje, da bo novi ekumenski duh, ki je zajel krščanske Cerkve, pripomogel k obnovitvi edinosti. Prisotne je tudi pozval, naj molijo za Libanon, ki ga ima stalno pred očmi. Omenil je dramatični položaj kristjanov v mestu Jezzine na jugu Libanona, ki obkoljeni trepetajo za svojo usodo. Avdience sta te udeležili tudi dve romarski skupini iz komunističnega območja, tj. iz Madžarske in iz Slovenije. Obe je pozdravil v njunem jeziku. Mladim iz Rogaške Slatine je zlasti zaželel, naj jih obisk groba sv. Petra utrdi v veri in okrepi njih mladostno navdušenje. ■ Novi predsednik italijanske republike Francesco Cossiga je začel svojo novo službo z obiskom Morovega groba. Umorjenega demokrščanskega veljaka je označil »za svojega učitelja v življenju in politiki«. Pokleknil je na grob in ostal tam v zbranosti dolga časa. Kasneje je sprejel delegacijo DC, ki jo je vodil glavni tajnik De Mita, se ji zahvalil za izkazano zaupanje, obenem pa izjavil, da se ne smatra več člana te stranke, ker je kot predsednik repulblike dolžan biti predsednik vseh Italijanov, kar pa ne pomeni, da se odreka idealom demokracije in krščanstva. Ko bo poteklo njegovih sedem predsedniških let, bo spet stopil v vrste DC. ■ Senat oxfordske univerze, ki je ena najbolj uglednih britanskih univerz, je podelil častni doktorat bivšemu predsedniku italijanske republike Pertiniju. Lord Stockton, s pravim imenom Harold Mc-Millan, sam devetdesetletnih in svoj čas britanski ministrski predsednik, je prebral imenovanje z besedami: »Veseli smo, da damo priznanje pogumnemu možu, ki uživa ugled tako med svojimi rojaki kot med britanskim ljudstvom.« ■ Na dan pred praznikom sv. apostolov Petra in Pavla je papež v baziliki sv. Petra ob 11. uri dopoldne imel tradicionalno srečanje s člani kardinalskega zbora in z vsemi uslužbenci rimske 'kurije, vikariata in vatikanske uprave. Srečanju so priso- Zadeva z ugrabljenimi potniki severnoameriškega letala, ki se je začela 14. junija letos, se je po 17 dneh srečno iztekla. Na pritisk sirskega predsednika Asa-da so šiitski ugrabitelji dovolili, da so 36 potnikov in trije člani posadke v nedeljo 30. junija v popoldanskih urah odpotovali v Damask v Siriji, nato pa takoj v Frankfurt v Zah. Nemčiji, kjer jim je izrekel dobrodošlico podpredsednik ZDA Bush. Je pa ostalo v rokah libanonskih gverilcev še 7 Sevemoamerikancev, ki so bili zajeti v raznih drugih okoliščinah in za katere se ZDA prav tako prizadevajo, da bi bili osvobojeni. Predsednik Reagan si je s to osvoboditvijo v ameriški javnosti zelo povečal ugled: stal je trdno na stališču, da se z ugrabitelji ne bo dogovarjal. Medtem ko se je njegov predhodnik Carter za zaprte talce v Teheranu pogajal kar 444 dni, je Reagan vso neprijetno zadevo zaključil v dobrih dveh tednih. S strani ugrabiteljev ni sprejel nobenega pogoja, pa tudi izraelska vlada ni pristala, da v zameno za severnoameriške potnike predhodno izpusti 725 šiitskih gverilcev. Dala je samo obljubo, da jih bo začela izpuščati postopno po osvoboditvi ameriških talcev. Deželne večine: preverjanja in razgovori Tudi v začetku poletja so na vrsti politična preverjanja. Na eni strani na ravni krajevnih uprav, na drugi pa znotraj deželne večine. Tako je slednja imela v zadnjem tednu dva sestanka. Že pred dvema tednoma ije bil v Trstu sestanek deželnih tajnikov DC, PSI, PSDI, PRI, OPLI, SSk. Na srečanju je bilo tudi zastopstvo Liste za Trst. Šlo je predvsem za iskanje novih elementov pri sestavljanju krajevnih uprav na Tržaškem. Pri tem je bil tudi govor o možnosti vstopa v deželno večino Liste za Trst (kot je že npr. v Trstu v pokrajinskem in občinskem merilu). SSk, ki sta io zastopala deželni tajnik Bratuž in pokrajinski tajnik v Trstu Harej, je pri tem potrdila svoje stališče. Nikomur ne stav-Ija »veta« za vstop v večino oz. v odbor, vendar pa zahteva najmanj enako ravnanje za svojo stran. Vsekakor ni še nikakih sklepov na vidiku. V ponedeljek 1. julija pa je bila seja dežellne večine v Vidmu. Deželni predsed- stvovali tudi odposlanci carigrajskega patriarha Dimitrija I. Sv. oče je izrabil to priložnost, da je podal kratek obračun dela za ekumensko stvar, saj je bilo pred 25 leti ustanovljeno Tajništvo za ekumenske zadeve. Dejal je, da je za katoliško Cerkev ekumensko prizadevanje nekaj nepreklicnega i-n da je odločena vanj vložiti vse svoje moči. ■ Med mašo na praznik apostolov Petra in Pavla je papež podeli! palij (znak posebne povezave s sedežem sv. Petra) dva-najskim nadškofom. Posebnost te maše je bil nastop filharmoničnega orkestra in zbora Singsverein z Dunaja, ki ga je vodil svetovnoznani dirigent Herbert von Ka-rajan. Orkester in zbor sta izvajala Mozartovo »Kronanjsko mašo«, ki jo je uglasbil, star komaj 23 let. Bazilika sv. Petra je bila polna do zadnjega kotička, razdeljenih pa deset tisoč zastonjskih vstopnic. Maši so prisostvovali med drugimi senatorja Leone in Fanfani s soprogama, družina Agnelli iz Turina in grški ladjar Niar-kos. Dan pred praznikom je sv. oče v zasebni avdienci sprejel dirigenta von Ka-rajana, njegovo ženo in hčerki. ■ Nadaljujejo se teroristični napadi. Tako je bil v Madridu izvršen atentat na sedež severnoameriške letalske družbe Twa, pri čemer je ena oseba izgubila življenje, 25 pa jih je bilo ranjenih. Na rimakem letališču Fiumicino pa je eksplodiralo razstrelivo, shranjeno v nekem kovčku v prostoru, ki je namenjen za prtljago. Ranjenih je bilo 16 uslužbencev. ■ Na Južnem Tirolskem so tržaški nestrpneži, ki brišejo slovenske napise, dobili posnemovalce v 'nemških prenapetežih. V noči od pretekle sobote na nedeljo je bilo izbrisanih na desetine cestnih napisov z italijanskimi krajevnimi imeni. Akcija je bila očitno usklajena in izvedena od več skupin, salj so kraji brisanja v dolini Vinschgau (Venosta), okolici Merana, južno od Boona in v Pustriški dolini daleč vsaksebi. ■ V libanonski prestolnici Bejrutu so na potu na tamkajšnje letališče neznani obo-roženci ustavili grškopravoslavnega škofa iz Tripolija na severu države in mu odvzeli naprsni križ in denar. nik Biasutti je na njej orisal vrsto zakonodajnih pobud in to zlasti v pogledu decentralizacije ter velikih javnih del (ceste, elektrarne itd.). Za SSk sta se seje udeležila deželni tajnik Andrej Bratuž in deželni svetovalec Drago Štoka. Ministri za šport za okrepitev varnosti na igriščih Ministri za šport iz 21 zahodnoevropskih držav, ki so se sestali v Strasbourgu, so sprejeli mednarodni sporazum, katerega cilj je preprečiti navijaške izpade na nogometnih igriščih. Tako bodo morali klubi ali lastniki stadionov na tribunah navijače različnih klubov dosledno ločevati, uvesti strožji nadzor nad prodajo vstopnic, zmanjšati ali pa popolnoma odpraviti prodajo alkoholnih pijač na stadionih, preprečiti prinašanje kakršnih koli predmetov, ki jih gledalci lahko uporabijo kot napadalno orožje. Ministri so tudi obljubili, da bodo v svojih državah pritiskali na to, da bodo sprejeti zakoni, ki bodo krajevnim sodiščem dali pravico, da kazensko preganjajo prestopnike, pa naj prihajajo iz katere koli države. Krajevne oblasti pa bodo mo-dale preskrbeti zadostno število policistov in jih razporediti tako v stadionih kot njih okolici pa tudi na ulicah, ki vodijo od železniških in avtobusnih postaj do prizorišča tekem. Ministri so ta dogovor sprejeli soglasno, le švicarski se je vzdržal. Največji problem pa pri tem obstaja, kje dobiti sredstva za finansiranje teh sprememb na stadionih. Toda od tega se absolutno ne sme odstopiti, saj je bilo od leta 1969 na nogometnih igriščih že nad 850 mrtvih, če ne upoštevamo »nogometne vojne« med El Salvadorjem in Hondurasom, ki je terjala dva tisoč življenj. Plemenit zgled napravi najtežje življenje lahko (Goethe). »Dan begunca« v Avstriji Letos so v soboto 15. junija po vsej Avstriji prvič obhajali »Dan Begunca«. Po sklopu avstrijske zvezne vlade bo v bodoče ta dan vsako leto v juniju. Namen tega dneva je vzbuditi med prebivalstvom več razumevanja za te nesrečne ljudi, obenem pa nastopiti proti sovraštvu do tujcev. Poseben skrbstveni odbor za pomoč beguncem je izdelal lepake ter oskrbel prospekte in brošure, ki so bili poslani vsem avstrijskim šolam. Telegram SSk novemu predsedniku republike Ob izvolitvi za novega predsednika republike je deželni tajnik Slovenske skupnosti dr. Andrej Bratuž poslal sen. Fran-cescu Cossigi pozdravni telegram s čestitkami. V njem je posebej podčrtal potrebo po zaščitnem zakonu za slovensko manjšino v Italiji; poleg tega je še spomnil na njegov pozdrav v slovenskem jeziku v goriškem Avditoriju ob odprtju akademskega leta Mednarodne šole v Devinu leta 1983. 'Novi predsednik republike je ob isti priložnosti v Gorici kot predsednik senata sprejel enotno slovensko delegacijo in zagotovil svoje zanimanje. Slovensko delegacijo pa je Cossiga sprejel tudi pred leti še kot predsednik vlade v Rimu. Prav v svojstvu ministrskega predsednika je tudi v programskem govoru pred parlamentom podčrtal pomen zaščite slovenske manjšine in zadevne obveznosti vlade. Treba je poznati izvirnik Spoštovano uredništvo! V zadnji številki Katol. glasa (27. junija) sam na 3. strani prebral novico »Neverjetna izjava italijanskega šolnika«. Šel sem ponovno prebrat, kar je v zadevni številki tržaškega »Meridiana« (13.6.1985, str. 15) objavil prof. Mario de Col Tana. Pasus, ki 9te ga (delno) citirali, se v izvirniku glasi takole: »... Non sopporto il comunismo e vado in Slovenia appunto parche e la repub-blica jugoslava nella quale e piu difficile trovare una persona di fede marxista. Ag-giugno che mi fanno schifo (letterale, ndr.) gli sloveni del Carso che vivono in Ittalia e che si appoggiano al governo di Lubiana.« Ob primerjavi boste gotovo tudi sami opazili neko važno razliko. le. «... odkar smo svoboden in suveren narod« Te samozavestne besede, sicer iztrgane iz stavka (in posredno iz članka »O sto-venski \prihodnosti in kulturi« v sobotni prilogi Dela 22. jun. 1985), je zapisalo pero Matjaža Kmecla, prosvetnega ministra SR Slovenije. Človek bi pričakoval, da svoboden in suveren narod sam odloča, kaj se zunaj njegovih meja natisnjeno v njegovem jeziku sme uvažati v matico. ■Vsi pa vemo, kake težave ima npr. »vseslovenska revija« Celovški Zvon, 'ko mora ob vsakem zvezku dolge mesece čakati dovoljenje iz Beograda za prihod v Slovenijo. In v Književnih listih Dela 27. jun. 1985 J. H. poročilo o 6./7. številki Sodobnosti takole končuje: »Marko Kravos se glavnemu uredniku Sodobnosti "pritožuje", ker njegova "zbirčica" Napisi in nad-pisi ne more iz Trsta čez mejo v Slovenijo, saj za to iz Beograda še ni dobil potrebnega dovoljenja (izšla že proti koncu 1984. leta): urednika prosi za posredovanje...« Bo le-ta, Ciril Zlobec, član CK ZKS in predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije, Kravosu lahko pomagal — Beogradu navkljub? Pravda za resnično svobodo in suverenost slovenskega naroda bo očitno še dolgo tekla. oč ■ Novi tržaški prefekt in vladni komisar za deželo Furlamjo-Julijsko krajino Eu-staohio de Felice je v četrtek 27. junija obiskal Ljubljano in se tam sestal s predsednikom slovenske vlade Dušanom Šinigojem in njegovimi sodelavci. V razgovorih so še posebej poudarili sodelovanje na obmejnem področju. Obe narodnostni skupnosti, slovenska v Italiji in italijanska v Jugoslaviji imata pri tem pomembno vlogo. ★ Bralci pišejo Odgovor deželnega tajnika SSk Prejeli smo s prošnjo za objavo: Cenjeno uredništvo! V številki z dne 27. junija letos ste v rubriki »Bratci pišejo« objavili dopis, ki ga je podpisala »Volivka Slovenske skupnosti«. V njem oseba, ki »je uredništvu znana« iznaša razne kritične pripombe in ugotovitve na račun Slovenske skupnosti. V demokratični družbi gotovo lahko vsakdo svobodno izraža svoje poglede in prav to osnovno človekovo pravico naša stranka odločno zagovarja. Če se pa tu oglašam je to zaradi tega, ker za stranko Slovenske Skupnosti v deželnem okviru politično odgovarjam. »Volivka Slovenske skupnosti« namreč v zgoraj omenjenem dopisu med drugim tudi piše (potem ko razglablja o pomanjkanju ideologije in omenja nekatere izjave političnih predstavnikov SSk): »Poleg podobnih misli so na zadnjem shodu v Mavhi-njah nekateri govorniki podali analizo stranke, ki se popolnoma oddaljuje od tiste samostojne slovenske demokratične stranke, ki je ob svojem nastanku prav v Mavhinjah dobila svoj prvi zagoni«. Ob vsebini tega stavka pa ni mogoče kar tako mimo. In prav kot deželni tajnik, ki mora voditi politično smer stranke, lahko podobne namige takoj zavrnem. V svojem govoru (ki je bil sicer tudi že objavljen v slovenskem zamejskem tisku) sem med drugim jasno podčrtal tiste osnovne vrednote, na katerih tudi danes sloni Slovenska skupnost in ki lahko pomenijo neko pomembno ideološko izbiro. V spominu na 40-letnico osvoboditve, pravim, da »nam pomeni srčiko našega vsakdanjega dejanja in na vrednotah, katere slonijo vsi naši osnovni temelji: svoboda, demokracija, pluralizem, samostojnost«. Mislim, da že samo te besede lahko razblinijo vsak dvom... Če danes ne vihtimo kar naprej določene ideološke zastave, to še ne pomeni, da smo brez ideologije. In tudi v bodoče se ne mislimo odreči osnovnim vrednotam demokratične in svobodoljubne miselnosti. Zato tudi zadnji stavek podpisane volivke (»Zakaj se mora samo SSk tej — namreč ideologiji — odreči?«) nima nikake osnove. Slovenska skupnost bo prav gotovo po svojih močeh vse naredila, da bo še nadalje branila in ohranjala tako splošne duhovne vrednote in svoboščine posameznika in družbe kakor tudi obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu v borbi za dosego vseh njenih pravic. In prav v tem bo tudi stranka vedno slovenska in samostojna! S spoštovanjem Andrej Bratuž, deželni tajnik OKNO V DANAŠNJI SVET Praznik v rubijskem gradu Ko je sovodenjski občinski svet leta 1980 uvedel občinski praznik, je tudi sklenil, naj bi se ta praznik vršil vsako leto v drugi vasi, pripravilo pa naj bi ga eno izmed kulturnih društev. Tako je prvega leta 1981 organiziralo KD Sovodnje, leta 1982 KŠD Vipava na Peči, leta 1983 in 1984 ponovno KD Sovodnje, letos pa sta organizacijo prevzela ŠZ Soča in zbor Ru-pa-Peč. Kakor prejšnja leta je bil program izdelan s predstavniki občinskega odbora. Osrednje točke praznika so potekale v sovodenjski telovadnici, razni 'kulturni nastopi, športna tekmovanja in igre pa so bili v rubijskem gradu, kjer so organizatorji za primer slabega vremena postavili dva velika šotora. Praznovanje je trajalo od petka 14. do ponedeljka 24. junija. Kulturni del praznika se je pričel v nedeljo 16. junija dopoldne s slikarskim »ex tempore« za osnovnošolsko mladino pod naslovom »Moja vas«, popoldanski del sporeda pa je zaradi izredno slabega vremena moral odpasti. V soboto 22. junija so bile na vrsti razne otroške igre. Sodelovale so otroške skupine iz Sovodenj, Rupe, z Vrha in s Peči. V soboto 15. junija pa je bila tekma v odbojki med selekcijo iz Sovodenj in ekipo pobratene občine Škofja Loka. Zvečer istega dne je nastopil rokohitrc Romano. V sredo 19. in četrtek 20. junija je potekal odbojkarski turnir med slovenskimi občinami ter goriško skupino. V nedeljo 23. junija je vreme, čeprav nestalno, dovolilo, da je prišlo do izvedbe kulturnega sporeda, katerega točke je povezovala Beti Maraž. Nastopili so mešani zbor iz Vrtojbe pod vodstvom Zdravka Lebana, moški zbor iz Mirna pod vodstvom Antona Klančiča in mešani zbor »Slovenec« iz Boršta, ki ga je vodila Boža Hrvatič. Sledilo je nagrajevanje osnovnošolskih otrok tekmovanja »ex itempore«, otroških iger in odbojkarskega turnirja. Komisija za »ex tempore«, ki so jo sestavljali Andrej Košič, Bogdan Butkovič in Silvan Beučar je za prve tri razrede prvo mesto prisodila Matiju Devetaku, drugo Martini Čennie in tretje Kseniji Devetak. V skupini za 4. in 5. razred je -bila prva Vesna Cesoutti, druga Marta Tuniz, tretja Katja Ferletič. Pri otroških igrah je dosegla prvo mesto skupina Rupa-Peč, drugo je pripadlo Sovodnjam, tretje in četrto Vrhu A in B. V odbojkarskem turnirju si je priborila prvo mesto goriška skupina, drugo Števerjan, tretje Sovodnje. Skupina iz Doberdoba iz tehničnih razlogov ni sodelovala do konca. V petek 14. in 21. junija je potekalo tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami, ki se ga je udeležilo 64 skupin. Prav pokriti prostor je omogočil nemoteno izvedbo tekmovanja. Obiskovalci so ves čas praznika lahko pokušali razne vrste vina, ki so jih razstavili domači vinogradniki s sovodenj-skega Območja. Z GORIŠKEGA Števerjan Življenjski jubilej. V soboto 6. julija praznuje svoj 80. rojstni dan Felička Humar iz Števenjana. Rodila se je leta 1905 na Valerišču v kmečki Rožičevi družini. Komaj desetletna je morala okusiti grenkobo begunstva in sicer v Dobrovi pri Ljubljani. Tam je tudi hodila tri leta v šolo. Kot najstarejša hčerka je tudi skrbela za družino. Po vojni se je vrnila ,na razdejani dom; treba je bilo začeti na novo. Oče je umrl leta 1923 zaradi vojnih posledic, mama pa je tragično umrla leta 1927. Istega leta se je Felička poročila z Anionom Humarjem iz Kakenc. Doma je pustila še tri sestre in brata Pepeta; vsi so bili še mladoletni. Na domače pa vseeno ni pozabila, pomagala je vedno in kot šivilja izdelovala obleke in copate ob petrolejki. Bila je prisotna povsod od rojstev do porok vseh nečakov in teh ni bilo malo. Tudi drugim je pomagala priti na svet, saj je bila sposobna kot prava babica, zlasti še v zadnji vojni, ko ljudje niso mogli do zdravnika. Ko je bila na operaciji leta 1970, ji je doma nesrečno umrl mož Anton; težko preizkušnjo je doživela tudi ob tragični izgubi hčerke Eme in zeta Slavtkota, ki sta umrla v noči 16. novembra 1980. Danes živi pri sinu Marimotu in trdno povezuje med seboj tudi družine sina Marčelota ter hčerke Venerande, da so si kot ena družina in jo vsi cenijo ter spoštujejo. iNjene roke so vedno pripravljene in odprte do vseh. Zato ji vsi iz srca kličejo, da bi bila zdrava in zadovoljna še naprej: sinova Marčelo in Marino ter hčerka Veneranda z družinami, vsi vnuki in trije pravnuki, sestre Suzana, Avgusta in Marica, svakinja Zorka in vsi ostali sorodniki ji kličejo: Vse najboljše! Čestitkam in voščilu se pridružuje tudi naš list in vse števerjansko krščansko občestvo, ki jo uvršča med najzvestejše člane. Prva seja novega občinskega sveta v Sovodnjah Na tej seji v četrtek 27. junija je župan Vid Primožič najprej poročal o porazdelitvi mest v ožjem občinskem odboru. Podžupan Vlado Klemše bo skrbel za finance in socialno področje, Emil Tomšič za šolstvo in kulturo, Marjan Devetak za urbanistiko in javna dela, Darin Devetak za šport. Zatem se je župan zahvalil vsem, ki so pri občinskem prazniku sodelovali, še posebej organizatorjema pevskemu zboru Rupa-Peč in ŠZ Soča. S posebnim poudarkom je omenil prisotnost družbenega delavca Josipa Vilfana iz Ljubljane, ki se po njem zahvaljuje vsem občanom, da je občinska uprava poimenovala eno izmed ulic v Sovodnjah po njegovem očetu. Prisotne je seznanil o sestanku na sedežu občine, kjer, je tekel razgovor med odgovornimi cestne družbe Anas in lastniki zemljišč o premaknitvi in razširitvi ceste v zvezi z novim mostom čez reko Vipavo pri Rupi. Sledili so odborovi sklepi. Eden se je nanašal na imenovanje odvetnika s strani ožjega odbora, ki naj zastopa občinsko upravo na deželnem sodišču TAR v sporu s Karlom Urdihom iz Gabrij, ki se je pritožil na to sodišče. Po mnenju občinske zazidalne komisije je nedovoljeno gradil, zato je uprava dala ukaz za rušenje. Svetovalca SSk Branko Černič in Jožko Maraž sta se v tej zadevi vzdržala glasovanja, ker jima problem ni bil znan. Odobren je bil tudi sklep, da izvrši dela za razširitev pokopališča na Vrhu podjetje Edil Fognafure iz Gorice. Z deli se je že pričelo. Branko Černič (SSk) je pri odobritvi najetja posojila 49.100.000 lir za zgraditev in raizširitev ceste, ki pelje mimo kulturnega centra Cotiči-Devetaki na Vrhu vprašal, če ima uprava pri zasegu zemljišč ob tej cesti tudi namen zamenjave zemlje; župan je odvrnil, da se bo o tem razpravljajo z lastniki, ko pride čas za to, a da do sedaj ni bilo zadevnih prošenj. Sledila je sestava raznih občinskih komisij. V volivni komisiji bodo Dario Cotič, Klara Fornazarič, Marjan Tomšič za večino, Jožko Maraž pa za manjšino, namestniki za večino pa Enco Panariti, Rafko Butkovič in Bernard Florenin, za manjšino Branko Černič. Komisijo za^Jjudske sodnike sestavljajo župan po zakonu, Emil Tomšič za večino in Marija češčut za manjšino. V Kraško gorsko skupnost pripada župan po zakonu, Rafko Butkovič in Vlado Klemše sta v njej za večino, Branko Černič za manjšino. Nato je izvedenec za geološke študije po nalogu, ki ga je dobil od ožjega odbora obrazložil svetovalcem na zemljiških mapah raziskana področja. Poročal je o raznih plasteh zemlje, višini podzemske vode, o učinkovitosti potresa na tem ozemlju, podžupan pa je pojasnil, da so občine dolžne imeti tako geološko študijo in jo pri sestavi regulacijskega načrta tudi upoštevati. Dodal je še, da so v te mape vne-šena vsa ledinska imena, ki so značilna za naše kraje. Svetovalci so tudi odobrili natečaj za dve mesti šolskih čistilk v Sovodnjah in na Vrhu; nadalje so do konca leta podaljšali službo socialni delavki, ki oskrbuje ostarele na domu. Tu je B. Černič (SSk) ponovno sprožil predlog, ki ga je ožji odbor sprejel, naj se oblikuje medobčinski konzorcij slovenskih občin za sprejem ene sociailne delavke z znanjem slovenskega jezika, katera bi urejala razno socialno dokumentacijo ostarelim osebam. Pri tem je župan predlagal sestanek zadevnih občinskih komisij. Maša zadušnica za slovenske žrtve zadnje vojne V tržaški Rižarni je bila v nedeljo 23. junija popoldne maša zadušnica, ki so jo priredili slovenski duhovniki v spomin slovenskih žrtev zadnje vojne. Mašo, ki je bila v prostorih muzeja, je opravil bivši dakan iz Komna, sedaj že 86-letni Viktor Kos, ki je svoje vernike prostovoljno spremljal v deportacijo v Nemčijo. V pridigi je opisal trpljenje svojih ljudi, od katerih se 48 ni več vrnilo v svoje požgane domove. Med mašo so peli združeni tržaški pevski zbori pod vodstvom g. Dušana Jakomina, po njej pa je bila na dvorišču Rižarne spominska svečanost; na njej je o pomenu teh žrtev spregovoril časnikar radia Trst A Sergij Pahor, ki je poudaril, da imajo take proslave velik vzgojni pomen, saj seznanjajo mlajše rodove z našo trpko preteklostjo. »Vračati se v preteklost — je dejal govornik — je naša dolžnost, to tudi v luči proslave, ki je bila prav danes (tj. 23 junija, op. ur.) pri krašlkem breznu pri Ba-zovioi. Tudi to je poglavje naše zgodovine, zato ne bi bila na mestu neka napačna sramežljivost. Tiste žrtve kot mora lebdijo v našem ozračju in naših mislih, težijo nas ter silijo v spoznanje, da se ne sme nikdar zapasti nobenemu nasilju in da je nedopustno voditi se od načela vračati zob za zob in oko za oko. Zato se v preteklost ne smemo vračati iz želje po maščevanju, temveč s težnjo, da iz nje črpamo moč za pristno spravo in iskreno odpuščanje.« ★ Prijetno je živeti, ko storiš kaj dobrega in plemenitega (Dostojevski). ★ 15. festival domače glasbe Števerjan ’85 V Števerjanu bo v soboto 6. in nedeljo 7. julija poteikal že 15. festival domače glasbe. Že vsem znana prireditev se bo vršila v Formentinijevem parku, ki je za poletne prireditve posebno primeren. Organizatorjema — SKPD »F. B. Sedej« in ansamblu Lojzeta Hledeta — je letos uspelo privabili v Števerjan kar 22 ansamblov iz Slovenije, Koroške in našega zamejstva. To so: Jevšček iz Kranja, Ivan Rupar iz Škofje Loke, Grosupeljčani iz Grosupelj, Franci Zeme iz Vojnika, Kaj-žarji iz Domžal, Kogras iz Kungote, Medijski odmev iz Zagorja ob Savi, Kvintet Pohorje iz Slovenske Bistrice, Franci Ocvirk iz Sevnice, Rž iz Kranja, Bratje Stopar iz Mengša, Drava s Koroške, Podkrajški fantje iz Titovega Velenja, Srce Slovenije iz Sevnice, Veseli Martini iz Novega mesta, Jože Škoberne iz Brestovice, Tone Čuček iz Maribora, Rubin iz Novega mesta, Anton Sušeč iz Šoštanja, Bratje Krt iz Stahovice, Taims z Opčin, Fantje z vseh vetrov iz Novega mesta. Izven konkurence bo nastopil domači ansambel »L. Hlede«. Vsi bodo nastopili na sobotnem večeru, ki se bo pričel ob 21. uri. Komisija za glasbo, ki jo letos sestavljajo L. Hlede, T. Tozon, M. Stare, M. Špacapan, F. Po-hajač, D. Kobal in A. Černič, bo izbrala najboljših deset, ki se bodo nato v nedeljo (pričetek ob 17. uri) potegovali za sledeče nagrade: za najboljšo melodijo (500 tisoč lir), za najboljšo izvedbo (400.000 lir), za najboljši zamejski ansambel (300.000 lir), za nagrado občinstva (200.000 lir) ter za nagrado za najboljše besedilo (50.000 lir), ki jo bo podelila posebna komisija. Ker je letošnji festival že petnajsti, zato bo potekal v nekoliko bolj slovesnem slogu. Društvo »F. B. Sedej« je izdalo ob juhileju posebno brošuro. Pokrovitelja letošnje prireditve sta Kmečka banka iz Gorice ter Briška skupnost. Na različne načine pa bodo prispevale tudi razne organizacije, ustanove in podjetja. Novi mašniki Na praznik sv. Petra in Pavla zvečer so v tržaški stolnici sv. Justa trije diakoni prejeli mašniško posvečenje. Ti so: Giuseppe Marcovigi, rojen leta 1922, penzio-niran profesor srednje šole; Gianni Secoli, ki je stopil v bogoslovje leta 1980, ko je bil star 23 let; Maurizio Tempo, rojen v Trstu leta 1960, je stopil v semenišče leta 1975, opravil maturo na državnem učiteljišču in leta 1979 stopil v bogoslovje. Božja milost naj jih spremlja in podpira. Srebrna obletnica g. S. Šuligoja V srce segajoča pesem »Srebmomašnik bod’ pozdravljen« je v nedeljo 23. junija ob obilni udeležbi vernikov spremljala g. Silva Šuligoja k njegovi jubilejni mašni daritvi v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. V svojem kratkem nagovoru je sam slavljenec izrakel zahvalo Bogu za svojo življenjsko odločitev, katere izraz je bila ta jubilejna daritev. Bogu iskren »hvala« je ob uvodu v sv. mašo izrazil tudi njegov sobrat in somaševalec g. Marij Ger-dol. »Za 25 let,« je dajal, »požrtvovalne in ljubeče službe, da je kot voljno orodje v božjih rokah mogel sejati v duše božjo besedo, jih posvečevati z zakramenti, jdh krapiti v boju proti grehu, jih zedinje-vati po svoji oltarni daritvi.« Enako je župnik g. Mario Penco v slovenščini izrekel slavljencu besede zahvale in voščila, da bi še v bodoče pomagal šentjakobskemu občestvu utrjevati vezi miru in bratstva. Ob koncu maše so iz srca slovensikega laika privrele besede priznanja za njegovo delo v šentjakobski skupnosti. Takole je dejal: »Mimo je 25 let njegovega duhovniškega življenja, 25 let pomembnih tudi za nas, ki smo ga spoznali in vzjubili. Dokler so mu moči dovoljevale, so bila leta polna intenzivnega dela v službi Bogu in ljudem. Poleg skrbi za slovensko skupnost pri Sv. Jakobu bo zgodovina rekla, da je bil g. Šuligoj pobudnik in soustanovitelj Šentjakobskega kulturnega doma, kjer se Slovenci zbiramo. Za temi suhimi besedami je vsa njegova zagnanost, njegova izredna volja, da se nekaj ustvari, nešteti razgovori, srečanja in prepričevanja; hkrati pa tudi zavest, da se je rojevalo nekaj pomembnega, nekaj, kar je bilo vredno žrtev in pozornosti. Ni nam razkrival svojega notranjega sveta, v trenutkih težav, bolezni in stisk, je sam hotel nositi svoj križ. Sam pa je bil in je s svojo neposrednostjo in humanostjo vedno v službi svojiih bratov in Šentja-kobčanov. Tako pred 25 leti in še danes! V tem slovesnem trenutku, dragi Silvo, ti žalimo še mnogo zdravja, da bi te bolj pogosto videli v svoji sredi, ker te imamo resnično radi in ker te potrebujemo.« Namesto običajnih spominskih podobic je g. Šuligoj poklonil šentjakobski cerkveni skupnosti lično knjižico »Mladi smo - kam?« Pismo dekletom in fantom, ki se odločajo za poklic. Končno se je vsa druščina zbrala v svojem Domu, kjer se je nadaljevala družabnost. Dekliški Oktet je pod vodstvom prof. Dine Slama-Pahor zapel vrsto narodnih pesmi. Gospod Marij Gerdol je tudi tukaj imel svoj nagovor in poudaril, kako je poleg daritvenega oltarja ta dom srce in pljuča župnijskega življenja, kjer more slovenska župnijska skupnost globoko zadihati. Največkrat se vidimo le še skozi okence svojega avtomobila, nihče pa ne najde več časa za pogovor. Vsaj tu imamo priložnost, da drug drugega bogatimo s svojimi življenjskimi skušnjami in tako rastemo v resnično doživeto skupnost. S prirojenim humorjem se je g. Šuligoj zahvalil vsem za voščila in izraze hvaležnosti in s tem odprl v domovih prostorih veselo družabnost. Politični položaj po volitvah Pokrajinski izvršni odbor SSk v Trstu je na svoji seji 26. junija obravnaval več problemov v zvezi s krajevnim političnim položajem po nedavnih upravnih volitvah in referendumu. V prvi vrsti gre za vprašanje obnavljanja novih upravnih odborov v tistih okoliških občinah, kijer se niso še oblikovale ustrezne večine, konkretno v Miljah in Devinu-Nabrežini. Očitno gre za zapletene odnose med raznimi političnimi silami, ki bi morebitno prišle v poištev za sestavo potrebne večine. Odprto vprašanje sestave potrebne večine v teh dveh občinah je strankam, ki vodijo tržaško občino in pokrajino, dalo priložnost za razmišljanje, kako bi se dalo podobno koalicijo razširiti tudi na omenjeni občini, oziroma konkretneje gledano v Devinu-Nabrežini, kjer se PSI niti na /krajevni ravni ni še izrekla, katero koalicijo je pripravljena podpirati. Pokrajinski izvršni odbor SSk meni, da je, ne glede na uresničljivost ene ali druge rešitve, za domače prebivalstvo pomembno predvsem zagotoviti kontinuiteto slovenskega župana kot protiutež porušenemu etničnemu ravnovesju v škodo Slovencev zaradi umetnega naseljevanja v ne tako oddaljeni preteklosti. Kot rečeno, se v zvezi s političnim položajem ponovno odpira tudi vprašanje vstopa socialistov v tržaške odbore, kar nekateri spet povezujejo s preosnovo deželnega odbora. O tem se je krajevni tisk že precej razpisal, a za poznavalce dejanskih razmer in poteka razgovorov pristransko in netočno. Pri tem se iz ozadja kažejo spet določene težnje, da bi se SSk potisnila na rob dogajanja, da ne bi bilo tako treba upoštevati njenih zahtev pri rčševanju upravljivosti dovinsko-nabrežin-ske občine, kjer je bistveno zainteresirana. Tako npr. sploh ne drži, da bi zadnji razgovori med deželnimi in pokrajinskimi tajniki o gornjih problemih potekali tako, kot je poročal dopisnik Piccola dne 25. junija. »V zadregi« je verjetno bil kdo drugi in ne SSk, ko je slišal, da v primeru preosnove deželnega odbora tudi SSk zahteva enakovredno prisotnost v deželni večini. Čestitke V četrtek 27. junija je na filozofski fakulteti v Trstu uspešno branil tezo Marko Udovič pri prof. Jožetu Pirjevcu. Naslov njegove doktorske razprave je: Glavni memorandumi in peticije demokratskih Slovencev od leta 1945-54. Novemu doktorju iskreno čestitajo člani pevskega zbora v Rojanu. Čestitkam se pridružuje tudi ACM v Trstu, čigar zvest član je novi doktor že vrsto let. Mature na slov. srednjih šolah v Trstu Učiteljišče »A. M. Slomšek«: šolanje so ob koncu 5. letnika uspešno dokončali Barbara Boneta, Alenka Deklic, Anamarija Križmančič, Martina Malalan, Aleksandra Milič, Kristina Pacor, Vilma Purič, Tanja Sedmak, z goriškega učiteljišča »S. Gregorčič« pa Boris Mermolja. Klasični licej »F. Prešeren«. Izdelali so Luisa Antoni (50/60), Aleksander Hrovatin (48), Katja Milič (54), Fedra Paclich (56), Simon Slokar (54), Maja Ukmar (56). Poklicni zavod za industrijo »J. Stefan«. Na oddelku tehnikov kemijske industrije so maturirali Maks Bandelj (44), Andrea Carli (42), Marina Frandolič (36), Elena Hlabian (37), Marko Kralj (48), Aleksander Petaros (36), Nataša Prasel (41). Na oddelku tehnikov električne in elektronske industrije pa so bili uspešni: Mauro De-lise (36), Karin Germani (45), Dimitrij Hmeljak (54), Branko Iankovich (37), Marko Kalc (48), Marko Rebula (43), Miloš Tul (40), Leo Zetko (38). Zaključni izpit za tajnice v podjetju, II. letnik: Alessamdra Argiolas, Romilda Daneu, Dolores Ferluga, Roberta Ferluga, Alenka Kralj, Fabjana Kralj, Miriam Pan-crazi, Laura Pisani, Gabrijela Prodan, Marija Stopper, Tamara Škabar. Ena dijakinja se ni javila k izpitu, dve dijakinji sta bili odklonjeni. Zaključni izpit za mizarje, II. letnik: Ervin Doljak, Andrej Gregorič, Edvin Gruden, Saša Luksa, Janko Jablanšček, Andrej Pertot, Igor Unussich, Aleksander Zeriali. Dva dijaka sta bila odklonjena. JUBILEJNO PRAZNOVANJE 1100-letnice smrti sv. Metoda (885-1985) Kulturni spored: Na Repentabru: v petek 5. julija ob 20.30, v soboto 6. julija ob 20.30, v nedeljo 7. julija ob 18. uri prikaz v petih slikah »BLAGOVESTNIKA Z VZHODA« po izvirnem tekstu prof. Ivana Artača režija Adrijan Rustja ob sodelovanju posebne igralske skupine. VERSKI SPORED V Marijinem svetišču na Vejni: v nedeljo 14. julija ob 17.30: slovesno boogslužje vodi novi pomožni škof v Kopru Metod Pirih ob somaševanju novomašnikov, srebmomašnika in zlatomašnikov. Sodeluje zbor ZCPZ iz Trsta. Vabi ACM iz Trsta Zborovanje škofijskega pastoralnega sveta Na .praznik sv. Petra in Pavla je bilo 3. zborovanje škofijskega pastoralnega sveta pod vodstvom g. nadškofa. Udeleženci so najprej poslušali poročila dekanijskih zastopnikov o stanju mladih v njihovih dekanijah. Za štandreški dekanat je poročala Marija Ferietič. Zatem je eden zastopnikov goriške nadškofije poročal o vsedržavnem srečanju italijanske Cerkve v Loretu. Tudi tu je sledil živahen razgovor, ki se je zaključil s sklepom, da je treba vernike seznaniti s ipotekom in sklepi tega vsenarodnega srečanja, katerega so se udeležili tudi zastopniki narodnih manjšin v italijanski Cerkvi. Važna resolucija goriškega pokrajinskega sveta Na enem zadnjih zatedanj tega sveta je bilo govora o slovenski problematiki; razprava se je osredotočila zlasti okoli resolucije, ki jo je na dnevni red postavil sam pokrajinski odbor. V besedilo resolucije, ki obvezuje omenjeni odbor, da pozorno spremlja delovanje posebne senatne komisije za sestavo vladnega zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji je svet sprejel popravek predstavnika SSk dr. Špacapana, ki je zahteval, naj se odbor prizadeva tudi za čimprejšnje sprejetje tega zakona. Važno pri vsem tem je dejstvo, da so za sklep glasovali skoraj vsd pokrajinski svetovalci z logično izjemo misovca in čudnim vzdržanjem republikanca, ki je ob tej priložnosti javno povedal, da je proti kakršnemu koli zakonu za zaščito Slovencev v Italiji. Nakup opreme za zavod »Ž. Zois« Na zadnji seji goriškega pokrajinskega sveta je bil na predlog odbornika dr. M. Špacapana odobren sklep o nakupu šolske opreme za tehnični zavod »Žiga Zois«. Tako bo končno tudi ta naša šola dobila ustrezno opremo za tajništvo, lci je bilo doslej prav revno. Na žalost so naše šole v stavbi v ul. Alviano zelo skromno opremljene, tako tajništva kot ravnateljstva. Goriška pokrajina je tako znova dokazala, da kljub vsemu nekoliko bolje skrbi za svoje šole kot pa goriška občinska uprava, želeli bi, da bi lepa oprava na omenjenem zavodu spodbudila tudi občino, da bo kaj naredila za ostale slovenske šole. Sovodnje so praznovale svoj občinski praznik Na saji 21. oktobra 1980 je sovodenjski občinski svet soglasno uvedel svoj občinski praznik, ki naj bi bil vsako leto 24. junija v spomin na 24. junij 1951, ko se je prvič po zadnji vojni sestal novoizvoljeni občinski svet, kar je pomenilo začetek samostojnega občinskega upravljanja. Letos se je ta občinski praznik praznoval že petič. Osrednja točka je bila slavnostna seja v občinski telovadnica. Točke sporeda je v obeh jezikih povezovala Betka Maraž. Kulturni program je bil posvečen 40-latnici osvoboditve. Slavnostne seje so se udeležili številni predstavniki raznih kulturnih in športnih organizacij in ustanov tostran in onstran meje. Med gosti so bili član sveta jugoslovanske federacije Josip Vilfan iz Ljubljane, goriški prefekt Pierangelo, poveljnik goriških orožnikov polkovnik Mangano, jugosl. konzul v Trstu Marjan Banko, nadalje župani in predstavniki prijateljskih in pobratenih občin (Števerjan, Doberdob, N. Gorica, Škofja Loka, Medicina, prav. R. Emilia in Smederevska Palanka - Srbija), predstavnik za goriško SKGZ M. Primožič ter zastopniki krajevne borčevske organizacije. Ti so tudi položili venec pred spomenik padlim ob občinski hiši. O pomenu občinskega praznika je v slovenščini in italijanščini spregovoril župan Vid Primožič. Pri tem se je spomnil prejšnjega župana Jožefa Ceščuta, ki je v svojih 34 letih upravljanja ob pomoči vseh svetovalcev delal ne samo za gospodarski napredek, ampak tudi za ohranitev narodnostne sestave tega območja. V nadaljevanju je župan orisal opravljena dela občinske uprave in omenil načrte, ki še čakajo izvedbe. Ob koncu govora je nato podelil občinska prizinanja in nagrade. Priznanja so prejeli Remo Devetak (SSk) in Vilko Fait (Občinska enotnost) za štiri mandatne dobe (1965-85), Dominik Juren za dve, za eno pa Oskar Pavletič (SSk), Jordan Ožbot, Boža Pižent in Jožko Prinčič. Nagrade pa so prejeli Renato Blažič za nesebično aktivno sodelovanje pri postavitvi spomenika v Gabrjah ter župan in tajnik občine Medicina (RE). Priznanja so še prejeli domači vinogradniki, ki so ob občinskem prazniku razstavili svoja vina: za belo vino je bil prvi Salomon Tomšič iz Rupe, drugi Marko Kovic (Sovodnije), tretji Jožef Batistič (Ru-pa). Za črno vino je prejel kot prvi priznanje Marko Kovic, drugi Silvester Kovic (Peč), tretji Franc Lukman (Sovodnje). Poleg njih so bili deležni priznanja še Stojko Malič (Peč), Venceslav Buzin (Ru-pa) in Sonja Tomšič (Sovodnje). V ocenjevalni komisiji za vina pa so bili dr. Bruno Fortunat, dr. M. Primožič, dr. Vanda Gradnik in prof. Jožko Vetrih. Sledil je v režiji dr. Franke Ferletič-Čemic bogat kulturni program, ki se je prepletal z recitalom in pesmijo. Dovršeno so ga izvajali mladi iz osnovnih, srednjih in višjih šol, harmonikar, dekliški zbor Sovodnje pod vodstvom Sonje Pelicon in baletna skupina pod vodstvom prof. Nataše Sirk. Izbrana besedila in pesmi so govorili o odporu slovenskega naroda, ki hoče živeti, o njegovem veselju, ko je končno prišel do svobode, o potrebi budnosti slovenskega človeka za svoje pravice. Pretežni del recitala se je nanašal na primorske Slovence. Srečanje v Ogleju V petek 12. julija obhaja oglejska Cerkev praznik sv. Mohorja in Fortunata, ki sta glavna zavetnika nekdanjega oglejskega patriarhata. Zato ju častijo v vseh škofijah, ki so nastale na ozemlju nekdanjih oglejskih patriarhov. Letos bo slavje oglejskih zavetnikov združeno s posebnim srečanjem duhovniških škofijskih svetov iz vseh škofij dežele Furlanije-Julijske krajine. Srečanje bo v nedeljo 14. popoldne