EVIDENCA DECEMBER 2018 FOKUS Peta generacija že trka na vrata 28 Prava komercialno delujoca omrežja pete generacije (5G) resda pricakujemo po letu 2020, a lahko brez težav recemo, da so nekatere storitve, ki jih bo omrežje 5G z dolocenimi tehnološkimi nadgradnjami gotovo še izbolj­šalo, na voljo uporabnikom že zdaj. 29 Storitve 30 Tehnologija 31 Frekvencni spekter 34 5G v praksi 37 V Sloveniji omrežij 5G pred 2020 ni pricakovati DOSJE Potujemo po spletu in išcemo najboljše za vas. Že spet. Ob koncu leta v Monitorju, kot v vsaki spodobni reviji, opravimo pregled bolj ali manj tehnoloških izdelkov, ki – ce drugega ne – kažejo duha casa. NOVE TEHNOLOGIJE Ko opozorilo ni zgolj teoreticno V navodilih za uporabo Applovih telefonov iPhone je zapisano, da jih lahko poškoduje izpostavljanje heliju. Razlog so nove mikrostrukture, ki so nadomestile kvarcne kristale. 48 54 2 december 2018 DECEMBER 2018 VKLOP U MONITOR PRO 04 Beseda urednika VKLOP 06 Gig ekonomija 08 Novice 10 Nowwwo IZVIDNICA 13 Vstopna alternativa 14 Zapestni dvoboj 16 Ucinkovitost pred vsem 20 Fotoaparat brez fotoaparata 21 Mali mišicnjak NA KRATKO 22 Digitalizacija vinilnih plošc MOBILNO 24 Naš izbor na Androidu 25 Googlov božic 26 Naš izbor na iPhonu 27 Applov božic FOKUS 28 Peta generacija že trka na vrata NAJBOLJŠI 40 Prenosni racunalniki 42 Digitalni fotoaparati DOSJE 44 Cloveški roboti 48 Potujemo po spletu in išcemo najboljše za vas. Že spet. NOVE TEHNOLOGIJE 54 Ko opozorilo ni zgolj teoreticno IZ TUJEGA TISKA 58 Kako razbliniti informacijske mehurcke NASVETI 62 Anonimni sprehod po temnem delu spleta 66 Z novim telefonom naprej 70 Kje je moj pametni telefon? 74 Tudi programerji se igrajo 78 Pro et contra IZKLOP 80 Vzpon in padec – MP3 95 Pogled nazaj 82 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 24. decembra nadaljujemo MONITOR PRO 82 82 Uvodnik 84 Novice 86 Infrastruktura IT postaja programsko opredeljena 88 Sobivanje informatike in racunalniških oblakov 92 Arhitektura, rojena za oblak NAJBOLJŠI Acer Nitro 5 Kaj se zgodi, ko procesor Core i5 zamenjamo za AMD Ryzen 5, nVidiino grafi­ko GTX 1060 pa z Radeon RX 560X? Racunalnik je enako hiter, grafika nekaj manj, racunalnik pa okoli 30% cenejši. 40 PRENOSNI RACUNALNIKI 40 Acer Nitro 5 DIGITALNI FOTOAPARATI 42 Nikon Z7 december 2018 3 VKLOP BESEDA UREDNIKA 9 4 december 2018 Digitalci so veliko bolj prijazni od naftarjev. Operirajo z denarjem, ki »raste na borzi«, in to zelo radodarno. MATJAŽ KLANCAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si Monopoli nove dobe Kako smo v dobrih desetih letih prišli do tega, da svetu, in to ne le digitalnemu, vlada pešcica res gromozanskih podjetij, ki se jih bojijo celo države? kapitalizmu velika in celo res velika podje­tja niso nic novega, kot ni novo niti to, da se jim drža­ve prilagajajo. Le da je bila vca­sih kljucna valuta sveta nafta, zato so svet krojila naftna podje­tja, danes pa so valuta vedno bolj osebni podatki, v taki ali drugac­ni politiki, zato svet krojijo Goo­gle, Facebook in Amazon. Pred dobrimi sto leti je ameriška drža­va v protimonopolni tožbi razbi­la Rockefellerjevo podjetje Stan­dard Oil, ker je bilo preveliko, ker je dušilo (in unicevalo) kon­kurenco, ker je bilo slabo za po­trošnika. Danes nic ne kaže, da se bo kaj takega zgodilo z veliko digitalno trojico. Ceprav že do­brih sto let vemo, da so preveli­ka podjetja za družbo škodljiva. Pri internetu je pac vse druga­ce. Kot je lepo zapisal Tim Wu v knjigi »The Curse of Bigness: An­titrust in the New Gilded Age«, smo internet doživeli kot navide­zni svet, kjer je vse drugace. V in­ternetu ima vsak priložnost, v in­ternetu ima vsak blog priložnost preglasiti medijske velikane, v internetu smo vsi anonimni, v in­ternetu so celo kraje anonimne in hkrati ne povzrocajo škode, saj se kradejo vedno le kopije. V internetu smo vsi navidezni. V internetu je (bilo) vse hitro in kaoticno. Podjetja so nastajala in propadala; brž ko se je katero dvignilo med velike, je kaj hitro tudi odmrlo. Spomnimo se Net­scapea (tu je imel sicer kar nekaj zraven Microsoft), Altaviste, My­spacea, AOLa. Celo, ko je neka­terim podjetjem uspelo prežive­ti magicnih pet let in ostati med velikimi, smo jih romanticno ocenili kot dobrodelneže. Goo­glov iskalnik je zastonj, Google nam je ponudil zastonj gigabaj­te za elektronsko pošto, datoteke in fotografije, dal nam je zastonj zemljevide. Amazon je prekinil »monopol« lokalnih trgovin, ki so nas »odirale«, mar ne? Face­book pa nas je povezal z množi­co ljudi, ki jih v živo nikoli ne bi tako dobro spoznali, da ne govo­rimo o tem, da nas povrh še in­formira o vsem, kar nas zanima. Zastonj, seveda. In vendar se po desetletju ta­kega romanticnega kaosa kaže, da so veliki dobrodelneži v re­snici monopoli. A karitativni mo­nopoli, mar ne? Pomislite, tudi Rdeci križ ima bolj ali manj mo­nopol na karitativna opravila, pa ga zato še ne bomo zaprli, kajne? Vsaj tak bi lahko bil odgovor na vprašanje, zakaj je treba naftna podjetja držati pod nadzorom, digitalnih pa ne. Nekje v zacet­ku tisocletja so se države še ne­kaj trudile in se zapicile v Micro­soft in v to, da je k svojemu pre­vladujocemu operacijskemu sis­temu prilagal brskalnik Inter­net Explorer, medtem ko prilo­ženi Chrome v Androidu ali Sa­fari v iOS do nedavna nista mo­tila nikogar. In to kljub temu da se »digital­ci« obnašajo zelo podobno kot nekoc »naftarji«. Facebook je le 18 mesecev po nastanku za mili­jardo dolarjev kupil Instagram in se tako otresel konkurence (mi­mogrede, regulator v Veliki Bri­taniji je modro ocenil, da si sto­ritvi nista konkurencni …). Nato je dve leti kasneje (že za 19 mi­lijard!) kupil Whatsup, ki se je nevarno vzpenjal na podrocju trenutnega sporocanja in je bil predvsem med mladimi videti »bolj kul« od Facebooka (enako velja za Instagram). Podobno in velikokrat iz podobnih vzgibov je Facebook kupil 67 podjetij, Ama­zon 91, Google pa kar 214! Goo­gle si je, denimo, monopol na oglasnem podrocju zacementiral z nakupom Doubleclicka (3 mili­jarde dolarjev) in Admoba, na vi­deo podrocju pa svojo storitev Google Video nadomestil s ku­pljenim Youtubom (1,65 milijar­de dolarjev …). Amazon pa tako ali tako kupi vsakogar, ki vsaj približno nakazuje, da bi zmogel postati velik spletni trgovec (Dia­pers.com, Soap.com …). Res pa je, da so digitalci veliko bolj prijazni od naftarjev. Operi­rajo z denarjem, ki »raste na bor­zi«, in to zelo radodarno. Nakupi podjetij niso sovražni, temvec so prodajalci kar veseli, ko jim pred nosom pomahajo z milijardami. Toda rezultat je zelo podoben – digitalni svet je danes razdeljen, konkurence ni, potrošniki smo oškodovani. Morda, ampak res le morda, se zacenjajo casi pocasi spremi­njati. Države se obcasno le zave­do, kakšno moc ima velika troji­ca v rokah, še najveckrat je to dr­žava Evropa. Tista birokratska Evropa, ki vedno »teži«, kot zna­jo povedati Americani, le redko se zganejo tudi onstran Atlanti­ka. Ponavadi takrat, ko se zavedo vpliva digitalcev na politiko. Pa še takrat priložnost raje zapravi­jo za priložnostno fotografiranje z zvezdniki, kot je Mark Zucker­berg. Veliko bolj resni so, deni­mo, ko je govor o kitajskih digi­talnih velikanih, kot je Huawei. Bo cez naslednjih deset let kaj drugace? Ce lahko napo­vedujemo po tem, kar se doga­ja v Evropi, morda da. Evropa je Googlu naložila kazen 5 mi­lijard dolarjev za vezavo Chro­ma na Android (Google pravi, da bodo zato evropski telefo­ni dražji). Google bo v Evropi morda moral placevati za agre­giranje novicarskih strani v sto­ritvi Google News (»za kazen« jo bo morda v Evropi ugasnil). Rojevajo se zamisli o posebnem davku na globalne digitalne ve­likane. Francoski parlament in vojska sta se odpovedali iskalni­ku Google in uporabljata evrop­ski Qwant. Nenazadnje, vedno vec zasebnih uporabnikov zace­nja ceniti svojo zasebnost in po­skuša živeti brez Googla in Fa­cebooka. Poskusite tudi vi – v tokratni rubriki z Nasveti je ne­kaj dobrih predlogov.. V VKLOP KOLUMNA 9 6 december 2018 Airbnb je na borzi vreden kar 30 milijard. Družba Marriott, ki je najvecja hotelska družba na svetu, je vredna nekaj manj – 28 milijard, od tega so samo hoteli vredni 20 milijard. MARKO KOVAC Gig ekonomija Pred davnimi leti je za devetimi gorami živel mož po imenu Tim Berners-Lee, ki je svoj dar – povezovanje in izmenjavo informacij prek novega elektronskega medija – želel deliti z vsemi ljudmi. Tako je izumil splet in prvi brskalnik in, ker je bil mož klen in neizprosen, je svetu prinesel razsvetljenje. Hura in pravljice je konec, ker je pocil lonec. o, pocila je postelja, pravzaprav niti ni poci­la, temvec je bila tako razmajana, da je ob premetava­nju pišocega posteljno dno padlo iz okvirja, temu je sledila žimni­ca in na koncu tudi pišoci (in ta­krat razumljivo ravno sveže pre­bujeni). Kot receno, škode, razen ranjenega dostojanstva, ni bilo, a glede na utrujenost sem noc pre­spal na varnih tleh. V obicajnih okolišcinah bi tak zaplet hitro re­šili – gostitelj bi našel drugo po­steljo ali kakšno tretjo rešitev, a tokrat ni bilo tako. Gostitelj si je v strahu za posteljo namrec pre­mislil, meni pa je Airbnb poslal sporocilo, naj si izberem drugo prenocišce. Seveda sam, kar naj­hitreje in v precej razprodanem mestu. To, daje bilo prenocišce rezervirano in placano tedne vnaprej, jih ni zanimalo, prav tako, da mi sredi pocitnic ni do selitve prtljage na drugi konec velemesta. Ceprav so bili v klic­nem centru prijazni, niso mogli prek omejitev podjetja Še pred desetletji je bilo za rezervacijo sobe v hotelu v daljnem mestu treba telefonira­ti ali celo spisati pismo. Seveda je bilo mogoce rezervirati tudi prek katerega od potovalnih uradov, kjer pa so naredili natancno isto – telefonirali ali poslali pisno rezer­vacijo. Pri tem je bilo kljucno za­upanje, saj vecina ni poznala dal­jnih hotelov, zato je bila vloga za­upanja vrednega posrednika cen­jena. Kakorkoli že, urad in tam za­posleni so z dobrim glasom jamci­li za raven storitev, tudi zaradi skr­bi za lastno zaposlitev, in slabih iz­kušenj je bilo razmeroma malo. S pojavom sodobnega inter­neta iskanje sobe ni bilo vec tako težko opravilo. Hoteli so ime­li spletne strani z množico vabl­jivih fotografij in zdelo se je, da bo potovalnim uradom odklen­kalo. No, vsaj teoreticno, pred 20 leti sem se omejitve takšne­ga neposrednega pristopa zave­del tudi sam, ko rezervirani hotel ni bil kot na slikah, saj ga je ob­dajal gradbeni oder, vkljucno z gradbeniki. Skok za nekaj desetletji naprej in sobo ali hotel rezerviramo od doma, pri cemer pri spletnem posredniku – necloveškem po­tovalnem uradu – preverimo sli­ke in morebiti še preberemo oce­ne. Podobno kot desetletja prej spletni potovalni urad nima v lasti prenocišca, preživetje pa si zagotavlja s posredovanjem sto­ritev posredovanja. Toda oko­lišcine ne bi mogle biti bolj raz­licne – potovalni urad ni vec eden od milijona, temvec skoraj­da edina vec milijard vredna me­gakorporacija Airbnb. (Za pri­merjavo: Airbnb naj bi letos do­segel 3 milijarde evrov prihod­kov, vreden pa naj bi bil kar 30 milijard. Družba Marriott, ki je najvecja hotelska družba na sve­tu, naj bi bila vredna nekaj manj – 28 milijard, ob skoraj 20 mili­jardah letnih prihodkov, pri ce­mer naj bi njena sredstva, pove­cini kar hoteli, obsegali 20 mili­jard evrov.) Ceprav je Airbnb že nekaj let dobickonosen, pa še vedno zbira znatne kolicine de­narja vlagateljev in to mu daje dovolj svobode, da se mu ni tre­ba ozirati na mnenja uporabni­kov, sploh tistih s slabšo izkušn­jo, kakršna je bila moja. Ob snovanju sodobnega sple­ta je bilo veliko govor o navidez­ni resnicnosti, od katere smo si marsikaj obetali. A še enkrat se je izkazalo, da je treba biti pazl­jiv, cesa si želimo – od navidezne resnicnosti so nam ostale le navi­dezne storitve, podjetjem pa naš resnicni in trdo prisluženi denar. Informacije o stanju takih zagon­skih podjetij pa še dodatno za­megljujejo financerji, ki v trudu iskanja dodatnega ficnika za­služka podjetja zasipavajo s kupi denarja, ki jih ta podjetja jemlje­jo kot trden dokaz svojih sposob­nosti. Pred dobrim letom sem imel podobno zoprno situacijo z le­talskim prevoznikom. Zaradi ne­viht nad dobršnim delom Evrope je prišlo do verižnih zamud pole­tov, med drugim tudi mojega. In kot je obicajno pri takšnih zgod­bah, so se težave kar vrstile. A kl­jub temu je podjetje, ki prav slo­vi po iztiskanju profita za vsako ceno, po dobrem tednu prizna­lo napako, se opravicilo in kasne­je tudi izplacalo predpisano od­škodnino. Konec letošnje zgod­be pa je manj vesel. Sicer sem po dnevu iskanja uspešno našel nadomestno nastanitev s cvrsto posteljo in prijetnima gostitelje­ma. A odškodnine za sprehajan­je kovcka po tujem mestu in po­dobne težave ne bom docakal. Morda pa bom naslednjic pre­mislil, preden spet zaupam taki Gig ekonomiji, ki je vredna mili­jarde, obenem pa skrbno pazi na drobtinice, ce se storitev, za kate­ro pobere znatno provizijo, sfiži. In poanta? Je kriv internet, morda tisti idealisticni stric, ki je bil omenjen zgoraj? Ne, nic od tega. Enostavno smo pozabili, da mora podjetje stati za svojim izdelkom ali storitvijo. In to je ve­liko lažje, ce si uspešno lasti tudi osnovno infrastrukturo – na pri­mer posteljo, ki jo oddaja, ali le­talo, s katerim prevaža potnike. Morda kot znak, da temu zaupa tudi samo. Na žalost je prav splet – si­cer idealisticni izum – dodatno omogocil velikim podjetjem izo­gibanje nadzoru nad kakovost­jo poslovanja s seljenjem storitev iz lokalnih okolij v neotipljiv ob­lak. Hkrati pa so spletni velikani postali (pre)veliki, tako da se jih lotevamo izjemno previdno. Le upamo lahko, da regulatorji do­sežejo pameten kompromis, pre­den komercializiran splet posta­ne podobna kloaka kot komer­cialni televizijski program, kjer placujemo vse, tudi reklame.. N VKLOP NOVICE NOVICE VKLOP U U 8 december 2018 december 2018 9 Intel je predstavil drugo ge­neracijo procesne enote Neural Compute Stick, ki omogoca pro­cesiranje algoritmov s podrocja strojnega ucenja in umetne inte­ligence v napravi, ki je velika kot kljucek USB. Majhne mere moc­no zavajajo, saj gre za zmogljivo procesno enoto, ki nadomešca uporabo strežnikov v oblaku, to procesno moc pa daje na voljo lokalno, tudi v mobilnih napra­vah, kot so droni, roboti in razne naprave IoT. Nova generacija izdelka, ki te­melji na specializiranem proce­sorju Movidius Myriad X VPU (vision processing unit), po­nuja še vecjo zmo­gljivost in predvsem nove funkcionalno­sti, ki bodo na vo­ljo razvijalcem novih programskih rešitev, predvsem s podrocja racunalniškega vida. Vse, kar razvijalci rešitev potrebujejo, je racunalnik, ki s kljuc­kom Neural Compute Stick 2 komunicira prek stroj­nega vmesnika USB 3.0 in pro­gramskega vmesnika na temelju ogrodja OpenVINO. Kljucek sta­ne zgolj 100 dolarjev, tako da je dostopen tudi ljubiteljskim pro­gramerjem. Intel ga namenja predvsem za razvoj, testiranje in upora­bo v prototipih. V koncni razlici­ci bo programska oprema zdru­žljiva z drugimi Intelovimi izdel­ki, ki bodo na voljo za pametne naprave, na primer v obliki na­prav za vodilo PCIe. Kljucek je tudi pripravljen za stopnjeva­no nadgradljivost – ce potrebu­jemo vecjo zmogljivost, prepro­sto dodamo vec procesnih enot in s tem povecamo zmogljivosti »umetnih možganov«. U Nevronska mreža na kljucku U Japonski minister za racunalniško varnost še ni uporabljal racunalnika Japonski minister za racunal­niško varnost, Yoshitaka Sakura­da, je pretresel javnost z izjavo, da v življenju še ni uporabljal ra­cunalnika. Minister, ki bo med drugim skrbel za informacijsko varnost olimpiade 2020 v Tokiju, trdi, da je dela, ki zahtevajo racunalnike, od petindvajsetega leta starosti uspešno prelagal na podrejene. Nad oseminšestdesetletnika, ki je funkcijo prevzel šele pred me­secem dni, se je nemudoma vsul plaz kritik. Najglasnejša je bila opozicijska stranka demokratov, ki ne more verjeti, da za kibernet­sko varnost v državi skrbi clovek, ki o racunalnikih nima pojma. Še vec, naknadno je priznal še, da ne ve, kaj je to kljucek USB oz. »USB drive« … U Google splavil spletno orodje za optimizacijo slik Google je predstavil pripomocek, ki razvijalcem spletnih strani pomaga oblikovati in optimizirati slikovno gradivo. Google se zavzema za hitrejši splet in to redno dokazuje z dejanji, kot je izdaja programskega pripomocka z imenom Squoosh. Slednji deluje na vseh vecjih brskalnikih. Ko se enkrat naloži v izbrani spletni pripomocek, omogoca tudi delo brez internetne povezave. Obdelava in optimizacija slikovnega gradiva je namenjena široki paleti graficnih zapisov, od klasic­nih oblik JPG, PNG do MozJPEG in WebP. Ker gre za odprtokodni projekt, je tehnologija v ozadju podrobneje predstavljena na spletišcu GitHub. U Izboljšave Windows 10 Po težavni oktobrski posodobitvi se uporabniki operacijskega sistema Windows 10 nadejamo mirnejše nadgradnje. Microsoft pripravlja novo posodobitev operacijskega sistema Windows 10. Ker je oktobrska nadgradnja uporabnikom povzrocila nemalo pregla­vic, nekaterim celo izbrisala podatke iz racunalnika, bodo sveže zmožno­sti tokrat pred izdajo dobro preizkusili. Windows 10 Insider Preview ima tako že vkljuceno prilagajanje videza namizja z novo preobleko lažjih barv, zacasno ustavljanje manjših posodobitev sistema, izboljšano bra­nje prikazanega besedila, lažje izbiranje tiskalnikov, aktivnih zaslonov in še kaj bi se našlo. Natancnega datuma, kdaj se bodo programske dobro­te znašle v redni produkciji, v Redmondu niso izdali. U Bitcoin praznuje 10 let Satoshi Nakamoto je zadnji dan oktobra pred desetimi leti objavil do­kument, v katerem je razložil, kako deluje njegov digitalni denar z ime­nom bitcoin, nad katerim banke in države nimajo nadzora. Deset let zatem smo preživeli pravo norijo okoli povpraševanja in vre­dnotenja najbolj znane kriptovalute, ki je z leti dobila kopico posnemo­valcev in sprožila pravcato revolucijo, ta še vedno poteka. Prihodnost bit­coina je v marsicem zavita v meglo, ugibanja o njegovi usodi pa so pred­met neskoncnih razprav med navdušenci, ki prav v bitcoinu vidijo priho­dnost, nasprotniki pa vse skupaj oznacujejo kot nateg. Ne glede na usodo, ki ga caka, je bitcoinu treba priznati pomen, ki ga je že doslej imel v poslovnem svetu in širši družbi. U Naprodaj zasebna sporocila z 81.000 Facebookovih profilov Hekerji so odtujili zasebna sporocila vec uporabnikov Face­booka in jih zdaj prodajajo. BBC poroca, da so se jim oglasili he­kerji, ceš da imajo podatke z vec kot 120 milijonov profilov. Face­book trdi, da niso zabeležili no­benega vdora ali drugega inci­denta. BBC ni mogel potrditi, ali imajo hekerji res podatke 120 milijonov uporabnikov. Vecina izmed 81.000 profi­lov, kolikor so jih hekerji zago­tovo uspešno napadli, pripada uporabnikom v Rusiji in Ukraji­ni, manjši delež pa Britancem, Americanom, Brazilcem in dru­gim. Prodajajo jih za 0,10 dolarja po racunu, torej 8100 dolarjev za vse skupaj. Iz Facebooka so sporocili, da so v stiku z organi pregona. Do­segli so umik oglasa za prodajo podatkov, prav tako so preprecili napade na druge racune. Zlikov­ci so najverjetneje okužili racu­nalnike uporabnikov in tako pri­dobili podatke. Glavni krivec so bržkone razširitve za brskalnike, ki jih ljudje pogosto namešcajo. Vecina je neškodljivih, a ce na­mestimo zlonamerno razširitev, ta prestreza podatke iz interneta in ob obisku spletne strani Face­book pobere vso korespondenco in druge osebne podatke. INTERNET U Nigerija preusmerila Googlov svetovni promet na Kitajsko in povzrocila mrk e zavedamo se, kako od­visno je normalno delo­vanje interneta od zau­panja. To se je vnovic pokazalo vceraj, ko je bil Google v neka­terih državah dobro uro nedose­gljiv, ker je zaradi napake v nige­rijskih usmerjevalnikih, ki so jo raztrobili ruski in kitajski opera­terji, velik del prometa tekel po napacnih poteh. Protokol BGP, ki predsta­vlja hrbtenico omrežij, namrec zahteva, da ponudniki pošte­no deklarirajo, do katerih naslo­vov njihova omrežja dostavljajo promet. Malo znani nigerijski operater MainOne je vceraj zve­cer objavil, da so njegova omrež­ja najkrajša pot do kopice na­slovov, med katerimi so bili tudi Googlovi in Cloudflarovi. Ko so to napacno deklaracijo povzeli tudi kitajski in ruski ISPji, cesar tudi ne bi smeli storiti, je promet res zacel teci po teh poteh. In kot kažejo analize, se je vecinoma ustavil na kitajski meji, kjer je tr­cil ob kitajski veliki zid. Podobne manipulacije so se v preteklosti že dogajale z name­nom vohunjenja. Toda v tem pri­meru je šlo zelo verjetno za na­pako, saj je bila posledica nedo­stopnost strani. Ce bi želeli vohu­niti, bi to storili precej manj opa­zno. Pred dnevi je v Nigeriji pote­kalo srecanje tamkajšnjih ISPjev, ki so se domenili za dodatne iz­menjave prometa (peering). Ocitno je nekdo napak nastavil omrežne komponente, te nasta­vitve pa so potem pronicale bi­stveno dlje, kot bi smele. Google sporoca, da ceprav so bili ponekod njihovi strežniki ne­dostopni, sistem nikakor ni kom­promitiran. Ves promet je na­mrec šifriran, zato tudi zablode­li promet ne predstavlja varno­stnega tveganja, ker ga nihce ne razume. Tudi RIPE NCC ocenju­je, da je šlo za napako in ne za zlonamerno dejanje. Kljub temu je precej grozlji­vo videti, kako krhek je internet. Po eni strani je nadvse odporen do prekinitve povezav, saj bo ve­dno našel pot okrog pretrganih povezav. Po drugi strani pa lah­ko z zlonamernimi razglasitva­mi BGP pošteno ohromimo nor­malno delovanje, saj sistem delu­je na zaupanje. N Podjetja, ki z Applom tesno so­delujejo, so objavila slabše rezul­tate od pricakovanih. Se iPhone ne prodaja dobro? Ameriški izdelovalec tehnolo­gije za prepoznavanje obraza Lu­mentum in vecji Applov dobavi­telj je objavil slabše rezultate od pricakovanih ter zmanjšal proi­zvodnjo in dobavo sestavnih de­lov za iPhone, to pa je sprožilo padec Applove delnice. Applova vrednost se je znižala za pet od­stotkov, kar v denarju pomeni – reci in piši – 35 milijard evrov. V Cupertinu medtem vztrajajo pri optimisticnih napovedih za le­tošnjo božicno sezono in se ve­selijo rekordnih zaslužkov, ki so posledica rasti storitev App Sto­re, Apple Pay in Apple Music. Applova delnica je kljub padcu še vedno vredna 12 % vec kot v zacetku leta ... U Slabša prodaja telefona iPhone? Samsung je na dogodku, na­menjenem razvijalcem, pokazal prototip zložljivega telefona. Prototip so pokazali res na hitro, o njem pa povedali bore malo. Ta hip naj bi šlo bolj za preizkusno razlicico, s katero preizkušajo tehnologijo zaslo­na – temu zaslonu so dali ozna­ko »Infinity Flex«. Telefon je si­cer videti razmeroma debel, po obliki oziroma delovanju spo­minja na majhno knjigo, zaslon je torej skrit v notranjosti, doda­ten majhen zaslon je na zunanji strani. Naprava s takim zaslonom naj bi bila nared v prihodnjem letu, podobne telefone naj bi razvi­jali tudi drugi izde­lovalci. Samsung je pri tem pokazal tudi prenovljen vmesnik, imenovan OneUI, te­lefon z možnostjo pri­klopa naj bi imel pri vmesniku še nekaj dodatnih prilagodi­tev. Tako bomo lah­ko na vecjem zaslo­nu upravljali s tremi okni hkrati. Podporo takim zaslonom so napoveda­li tudi v Googlu, torej bo šlo tudi za širšo podporo, vgrajeno v Android, s programskimi dodat­ki izdelovalca. Omenjeni prototip je imel no­tranji zaslon z diagonalo 7,3 palca in locljivostjo 2152 × 1536, zunanji zaslon na pred­nji strani je po diagonali meril 4,6 palca. V prvem letu lah­ko torej pricakujemo telefo­ne, po velikosti podobne tre­nutnim modelom z diagona­lami zaslonov nekaj cez pet palcev. Ti pa se bodo odpr­li in v takem nacinu ponudi­li približno dvakratno površi­no zaslona. U Samsung pokazal zložljivi telefon VKLOP NOWWWO U 10 december 2018 Izdelava spletnih strani Pogosto slišimo, da tistega, cesar ni v internetu, bržkone sploh ni. Tako ima­mo celo posamezniki in obrtniki lastne spletne strani in skrbimo za navzoc­nost v spletu. Preverili smo, kako kar najenostavneje in najceneje do izdela­ve spletne strani. T Skrita potovanja Ponudnik turisticnih aranžmajev Expedia je v svojem spletnem dnev­niku pripravil t. i. skrita potovanja, v katerih opisuje šest najbolj priljublje­nih evropskih destinacij. Podstran Hidden Travel ima namrec poseben vzvod, ki ga uporabnik klikne in pri­kažejo se mu skriti biseri posamezne lokacije. Pogosto gre za manj znane ali po krivici spregledane atrakcije. Kot se za tako stran spodobi, je klik letalske povezave in hotela pri roki. blog.expedia.ie/hidden-travel/ T Ogled orbit eksoplanetov Ameriška vesoljska agencija NASA je priskrbela podatke, nadebudni pro­gramerji pa so ustvarili orodje, ki nam omogoca vpogled v okoli tri ti­soc planetov onkraj soncevega siste­ma. Na ogled so osupljive fotografi­je eksoplanetov in njihovih zvezd, pa tudi podatki o temperaturi, gosto­ti, masi in letu odkritja. V tem digi­talnem posnetku vesolja okoli nas se mimogrede izgubimo. www.exoplanet-explorer.space T Mentalno zdravje na delovnem mestu Tokrat predstavljeno spletno mesto je pomagal splaviti sam princ Willi­am v navezi z dobrodelno ustanovo Mind. Poslanstvo strani je uporabni­ke ozavešcati o pomenu mentalnega zdravja na delovnem mestu, saj stres velja za »prikritega morilca« sodob­ne dobe. Stran premore vrsto izobra­ževalnih vsebin in urjenj za razlicne stopnje zaposlenih in razlicnih tema­tik. Ceprav je stran optimizirana za angleško okolje, bodo njene vsebine koristile marsikomu. www.mentalhealthatwork.org.uk T Aplikacije za vsako priložnost in napravo Spletno mesto Appscope predstavlja nabor na spletnih tehnologijah te­meljecih aplikacij in še najbolj spo­minja na aplikacijsko tržnico. Pre­more namrec zbirko t. i. progresivnih spletnih aplikacij (PWA), katerih do­bra lastnost je predvsem to, da de­lujejo v brskalniku in niso odvisne od operacijskega sistema naprave, niti ne zahtevajo namestitve. Stran ima tudi ustrezne razlicice aplikacij, kot sta npr. Instagram ali Google Ze­mljevidi, sicer pa je vec sto aplikacij pregledno urejenih po kategorijah, uporabnikom pa sta v izdatno po­moc tudi seznama aplikacij z najbolj­šo oceno in novosti. Dodatni odliki aplikacij PWA sta brezplacna raba in enostaven dostop. www.appsco.pe T Potovalni nasveti za vsakogar Ce nacrtujete (po)potovanje po evropskih ali severnoameriških me­stih, vsekakor obišcite spletno stran Touring Bird. Nastala je kot ena iz­med zamisli Googlovega podjetni­škega inkubatorja Area 120, uporab­nikom pa postreže s kljucnimi infor­macijami, kaj si velja v posameznem mestu ogledati. Seznami obsegajo klasicne znamenitosti (glede na iz­brani okus), vodene oglede, krajevno kulinariko in vrsto uporabnih napot­kov. Za vsakim vodnikom stoji ekipa strokovnjakov, ki je preverila ponud­bo, kot se za sodobno stran spodobi, pa lahko nekatere turisticne dejav­nosti zakupimo kar prek spleta. www.touringbird.com T Brskanje po odprtih zbirkah podatkov Google je razvil nov iskalni pogon, namenjen pretežno znanstvenikom in novinarjem, ki omogoca brska­nje po številnih odprtih zbirkah po­datkov, ki so javno dostopne v sple­tu. Tako v enem spletnem orodju združuje iskalnik po vladnih straneh, zbirkah podatkov akademskih usta­nov, javnih knjižnic in drugih zbirkah podatkov. Zajema tudi odprte zbir­ke podatkov organizacij, kot so Met Office, NASA in druge. Spletno orod­je oziroma iskalnik še preizkušajo (beri: je v beta razlicici), a že zdaj de­luje odlicno. toolbox.google.com/datasetsearch T Za ljubitelje cilija Na domacem spletnem prizorišcu so našli stran, ki je, kot namiguje že ime Cili mojster, posvecena vsem ljubi­teljem cili paprik oziroma cilija. Cili je že tisocletja del cloveške prehra­ne, toda slovenska kulinarika ga od­kriva šele zadnje desetletje, saj peko­ci okusi v domaci kuhinji ne prevla­dujejo. Spletno mesto postreže z vr­sto nasvetov, kako gojiti cili, pa tudi kako ga uporabljati v omakah ali v posameznih jedeh. www.cilimojster.si T Vodnik po izdelavi spletne strani Bržkone najenostavnejši in obenem popoln vodnik po izdelavi lastne spletne strani je na pomenljivo po­imenovani strani – Make A Websi­te. Njen avtor pravi, da bomo lahko preprosto spletno stran postavili že v dobri uri in brez znanja programira­nja. To drži, koliko casa bomo pora­bili za njeno lepoticenje in polnjenje z zanimivo vsebino, pa je naša stvar. Vodnik je prirocno razdeljen tudi na razlicna podrocja, saj si lahko po­stavimo osebno spletno stran, sple­tni dnevnik, spletno stran za podjetje itd. Navodila so v anglešcini. www.makeawebsitehub.com Sorodne strani z nasveti o izdelavi spletnih mest so tudi na naslednjih naslovih: www.firstsiteguide.com/make-website/ www.thesitewizard.com www.website.com www.websitesetup.org T Enostavna orodja za izdelavo spletnih strani Strikingly je bržkone najenostavnej­še orodje za izdelavo spletnih stra­ni in predstavitev, saj nam omogo­ca povsem intuitivno delo. Preprosto lahko kliknemo katerikoli del strani in ga uredimo, mu kaj dodamo in vsebi­no takoj objavimo – brez poprejšnjega poznavanja programske kode ali obli­kovalskih izkušenj. Enostavnost je la­stnost orodja Strikingly, ki preprica. Ob pomoci predlog, ki so nam brezplacno na voljo, lahko precej privlacno sple­tno stran izdelamo v vsega pol ure. www.strikingly.com Dodatna orodja za izdelavo spletnih strani najdete še na naslednjih na­slovih: www.godaddy.com/websites/website-builder www.webnode.com www.yola.com T Graficni elementi dobrih spletnih strani Ce bi radi s spletno stranjo obisko­valce prepricali, mora biti privlac­na za oko. Pri tem velja upoštevati vec graficnih elementov, kot so pisa­ve, barve, ozadje, menuji, slike in vi­deo posnetki … Podrobne razlage in nasvete o tem, kako katere izmed njih pametno uporabiti (in cesa se na vsak nacin izogibati), najdemo v spletnem dnevniku HubSpot, kjer so opisani elementi sodobnega obliko­vanja spletnih strani in trendi obliko­vanja v prihodnosti. blog.hubspot.com/marketing/elements-of-modern-web-design-list T Do mobilnih naprav prijazne strani Vedno vec uporabnikov obiskuje spletne strani prek svojih mobilnih naprav – tudi na naši spletni stra­ni je tako. A vecina (predvsem sta­rejših) spletnih strani ni prilagoje­na drugacnim lastnostim zaslonov in brskalnikov mobilnih naprav. Ce kla­sicno spletno stran že imamo, ne bo odvec, ce si preberemo Googlov vo­dnik, kako jo narediti prijazno še do mobilnih naprav oziroma v njeni mo­bilni razlicici. developers.google.com/search/mobile-sites/ Ob prenosu namestitve Chroma z Edgem velja biti previden Nekakšen interni hec med pozna­valci je, da se Microsoftove sple­tne brskalnike, ki so vgrajeni v Win­dows, uporablja le za namestitev alternativnih brskalnikov, najpogo­steje Googlovega Chroma. Celo Microsoft se je odlocil za oglaševanje, ki take iskalce alternative prepricuje, naj raje uporabljajo Edge, ceš da je hitrejši, varcnejši, skratka: boljši. In tako zelo, da se tega zavedajo tudi zlonamerneži, ki v iskalniku Bing uspejo prikazovati povezave, ki uporabnika speljejo do spletne strani, ki ponuja vse kaj drugega kot Chrome in/ali Firefox. Vsaj tako poroca Forbes, ki hkrati ugotavlja, da se to, kot kaže, dogaja le v ameriškem delu interneta (mi smo ob preizkusu dobili le prave, legalne po­vezave). Microsoft je bil že obvešcen in je te povezave že odstranil. IZVIDNICA IZVIDNICA 7 7 december 2018 13 14 december 2018 IZVIDNICA Zapestni dvoboj Huawei Watch GT in Samsung Galaxy Watch sta nekje vmes med športnimi zapestnicami in pametnimi urami, poudarjene pa so predvsem športne in vadbene dejavnosti. Obenem je tudi cena nižja, kot smo jih bili vajeni do sedaj. 14 Ucinkovitost pred vsem Pred casom so na naše ceste zapeljali Hyundaievi modeli Ioniq – preizkusili smo tako elektricnega kot hibridnega. Fotoaparat brez fotoaparata Razpravljati o tem, ali so fotoaparati v telefonih dobri ali ne, je izguba casa. Ce nic drugega, številke, predvsem prodajne, povedo vse. Kaj pa ergonomija le teh? 16 20 12 december 2018 primerjavi z drugimi iz­delovalci telefonov ima Apple v prodajni ponud­bi res malo razlicnih naprav. Na­mesto da bi razširili prodajni pro­gram, so doslej vedno ponujali še naprave nekaj preteklih genera­cij po znižanih cenah. V zadnjih letih smo tako lahko racunali na dve novi napravi na leto, navadni iPhone in malenkost povecani model Plus. Lani so nekoliko pre­senetili, saj so takemu dvojcu do­dali še zmogljivejši model iPho­ne X, prvi njihov telefon z zaslo­nom OLED. Letos pa so to formu­lo obrnili na glavo, saj so poleg dveh »rednih« telefonov (mode­la XS in XS Max, oba z zaslonom OLED) dodali še tretjega, malen­kost cenejšega – iPhone XR. Zacnimo kar pri najpomemb­nejšem, kar locuje ta telefon od obeh sorodnikov, vsaj za vecino kupcev – pri ceni. O iPhone XS in XS Max, oba smo preizkusili prejšnji mesec, smo zapisali, da gre za res dragi napravi. V prosti prodaji je cena prvega v osnov­ni razlicici (torej z 64 GB prosto­ra) 1200 evrov, cena vecjega mo­dela pa 1300 evrov. No, vstopni model XR se zacne pri 899 evrih, spet za 64 GB prostora, razlicica z 128 GB velja 949 evrov, tista z 256 GB pa 1099 evrov. Cene se sicer malo razlikujejo od ponu­dnika do ponudnika, a ne veliko. Za primerjavo – lanski iPhone 8 je, ko so ga ponudili uporabni­kom, stal 836 evrov. Cena je tako res za kar 300 evrov nižja od zacetnega mode­la XS, a devetsto evrov še vedno nikakor ni malo denarja. Še po­sebej za »vstopni model«, ki pa se, roko na srce, kar dobro meri z androidnimi predstavniki po­dobnega cenovnega razreda. Cena obenem še bolj poudari, kako draga sta v resnici modela XS in XS Max. Vecja hiba modela XR, hkra­ti tudi kljucno podrocje, kjer je Apple varceval, je zaslon. Za raz­liko od drugih dveh letošnjih ja­bolcnih telefonov (in lanskega modela X) je tu namesto zaslo­na OLED v uporabi klasicni LCD. Resda odlicen LCD, a kljub temu, ko ga postavimo ob bok prave­mu OLEDu, je razlika kar vi­dna, predvsem na temnih prede­lih, kjer LCD ne more doseci ta­kih crnin, kot smo jih vajeni pri OLED. Obenem so znižali tudi locljivost, s 2436 × 1125 pik pri (manjšem) XS, na 1792 × 828 pik. Priznati moramo, da tega ni­smo opazili, tudi po tem ne, ko smo prebrali specifikacije, saj je gostota pik še vedno povsem do­volj visoka (vec kot 300 pik na palec). Je pa ta zaslon izgubil možnost »3D touch«, torej odloc­nejši pritisk za doseganje neka­terih dodanih zmožnosti. 3D do­tik se sicer ni prevec prijel in ga sami nismo pogrešali – namesto njega še vedno lahko uporabimo možnost daljšega pritiska. Osrednja strojna oprema je ostala nespremenjena – tu je novi procesor, imenovan A12 Bi­onic, z dvema hitrima in štirimi pocasnimi/varcnimi jedri. Tele­fon je tako enako hiter kot dražja brata, kar pomeni, da na sintetic­nih testih obcutno premaga tudi vso androidno konkurenco (celo najdražje naprave). Ima sicer en GB pomnilnika manj (3 GB) kot dražja modela, a tega res ni opa­ziti, telefon je zelo hiter in odzi­ven, ne glede na opravilo. Po velikosti se telefon umesti med modela XS in XS Max, di­agonala zaslona meri 6,1 palca (manjši, XS, ima zaslon z diago­nalo 5,8 palca, vecji, XS Max, pa s 6,5 palca). To se seveda pozna tudi pri merah, s tem, da je tudi tu zaslon potisnjen cez prakticno vso prednjo stranico, na zgornji strani je dodana tudi zdaj že zna­na zareza. Namesto nerjavecega jekla so tu za rob uporabili alu­minij, zaradi cesar je telefon ma­lenkost debelejši in težji od mo­dela XS. Zadnja stran je še vedno steklena. Kakovost izdelave je vr­hunska, je pa stopnja zašcite vo­dotesnosti malenkost slabša. Gre za standard IP67, ki v primerjavi z IP68, ki ga zmoreta dražja mo­dela, pomeni, da lahko telefon potopimo za pol ure na globi­no enega metra, namesto dveh. Po našem mnenju sklicevanje na ta standard velja bore malo, saj Apple glede vodoodpornosti ne jamci nicesar, enako velja tudi za druge izdelovalce. Še ena manjša razlika je pri fo­toaparatu, kjer je XR zgubil ene­ga izmed objektivov – tu imamo eno, navadno leco, ki ponuja raz­meroma širok kot, nimamo pa ti­ste ožje, tele-foto alternative. Ka­kovost fotografije je sicer še ve­dno odlicna, ceprav so tu nekate­re zmogljivejše naprave z Andro­idom kljub temu v prednosti. Novi iPhone XR se nam zdi za navdušence nad Applovimi na­pravami povsem solidna izbi­ra. Razlika v ceni je glede na na­slednji dražji model kar velika, kompromisi pa niso prehudi. Sami smo najbolj pogrešali za­slon OLED, a to bolj zato, ker imamo pogosto v rokah take za­slone, sicer pa je tudi uporabljeni LCD zelo dober. Po našem mne­nju bo vecina uporabnikov bolj pogrešala zmogljivejši fotoapa­rat, predvsem izbiro razlicnih objektivov – konkurenti ponuja­jo tudi že tri objektive (nekateri ob tem dodajajo še dodatni apa­rat za boljše globinske ucinke). Ob androidni konkurenci se nam zdi telefon glede na to, kar ponu­ja, kljub vsemu kar drag. . Vstopna alternativa Z manjšo zamudo je Apple zacel prodaja­ti svoj tretji letošnji tele­fon, iPhone XR. Ta prina­ša skoraj vse, kar pozna­mo z modelov XS in XS Max, po malenkost niž­ji ceni. Jure Forstneric V APPLE iPhone XR Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: od 899 EUR (64 GB). X Hitrost delovanja, kakovost izdelave. Z Cena, priložen pocasen napajalnik, le enojna kamera. HITROST DELOVANJA 10 KAKOVOST IZDELAVE 10 Zapestni dvoboj rg bolj ali manj pame­tnih naprav, ki jih nosi­mo na zapestju, se raz­teza od dragih in zmogljivih pa­metnih ur na eni in športnih ozi­roma »fitnes« zapestnic na drugi strani. V dražjem segmentu kra­ljuje Apple s svojo Apple Watch, ta je zdaj že v cetrti generaciji. Konkurenco predstavljajo pred­vsem razlicne naprave s siste­mom Android Wear, a je ta del trga bistveno bolj fragmentiran (enako kot pri telefonih). Apple ima mocno zaledje v obliki vseh uporabnikov svojih te­lefonov, to so tudi prakticno edi­ni potencialni kupci omenjene ure, a jih je po eni strani povsem dovolj, po drugi pa so tudi pripra­vljeni placati Applove dokaj vi­soke cene. Na drugem skrajnem koncu trga so omenjene zapestni­ce, osnovne modele ponujajo ne­znana kitajska podjetja tudi po nekaj evrskih desetakov. Te ure ponujajo predvsem štetje kora­kov, vcasih tudi štetje pulza, sin­hronizacija s telefonom pa pote­ka prek Bluetootha in namenske aplikacije. Vmes pa najdemo kar nekaj razlicnih pametnih ur. Nekoliko obširnejši pregled tega trga smo sicer opravili lani poleti. Neka­teri izdelovalci s pridom upora­bljajo Googlov sistem Android Wear, med zanimivejšimi taki­mi napravami sta LGjeva Watch Style in Huaweijeva Watch 2 (in Watch 2 Classic). Pomemben je tudi Samsung, ki že nekaj let namesto Android Wear upora­blja svoj operacijski sistem, ime­novan Tizen. Te ure tržijo pod imenom Gear, tako kot Apple imajo zaledje pri uporabnikih njihovih telefonov, v nekaterih paketih so uporabniki ob telefo­nu dobili tudi pametno uro. Ve­lja sicer omeniti, da vecina na­štetih ur deluje tudi z Applovimi telefoni (ceprav z manjšimi omejitvami), a so ti kupci pra­viloma kar zvesti jabolcnim na­pravam. Tokrat preizkušeno Prakticno hkrati smo dobi­li na preizkus par novih pred­stavnikov, konkretno Huaweije­vo Watch GT in Samsungovo Ga­laxy Watch. Obe se uvršcata ne­kje vmes med športne zapestnice in pametne ure, izdelovalca pa poudarjata predvsem športne in vadbene dejavnosti. Obenem je tudi cena obeh naprav nižja, kot smo bili vajeni pri novih pame­tnih urah doslej. Obe uri imata okroglo številc­nico, Huaweijev model je malen­kost vecji, v širino sicer le za mi­limeter, v višino pa za slabega pol centimetra. To se sliši malo, a se pri urah kar opazi. Pomemb­no je tudi to, da ima Huawei za­radi tega vecji zaslon – diagona­la je 1,39 palca, pri Samsungu pa 1,2. Oba zaslona sta sicer podob­no dobra, v obeh primerih je v rabi AMOLED. Kakovost izdelave je pri obeh urah odlicna, zdržali naj bi po­top do 50 metrov globine, upo­rabljamo ju lahko torej tudi med plavanjem. Huawejeva deluje nekoliko bolj stilsko, ohišje je iz nerjavecega jekla (na voljo je v sivi in crni barvi), preizkušeni model je imel gumijasti pašcek z usnjeno prevleko. Samsung po drugi strani meri bolj na športni videz, tudi tam je ohišje iz ner­javecega jekla. V našem prime­ru je bila ura crna, v tej veliko­sti je na voljo tudi v rožnato zlati, vecji model (torej 46 milimetrov širine) pa v srebrni barvi. Preiz­kušeni model je uporabljal udo­ben, nekoliko raztegljiv gumijast pašcek. Pri obeh imamo na vo­ljo razlicne pašcke, te lahko tudi brez poseganja po kakem orodju sami zamenjamo. Glede na velikost nas je Hu­awei malo presenetil z nizko težo, konkretno 46 gramov. Sam­sungova ura tehta 49 gramov (obe brez pašckov). Pri slednji bi si sicer želeli še kak milimeter manj v debelino, meri namrec 12,7 milimetra, Huawei pa 10,6 milimetra. Pri daljši rabi se nam je Huaweijeva ura zaradi nižje teže in debeline zdela nekoliko udobnejša, a so razlike razmero­ma majhne, tudi na Samsungove mere se hitro privadimo. Že prej smo omenili, da Sam­sung pri teh napravah uporablja lasten sistem Tizen, zanimivo, da so tokrat na lastni sistem preklo­pili tudi pri Huaweiju. Vgrajen je namrec njihov (sicer odprtoko­dni) LiteOS, lahkotnejši sistem, ki namesto aplikacij, napisanih v javi, uporablja javascript. Posle­dici uporabe tega sistema sta dve – na uro ne moremo namešcati dodatnih aplikacij (kot pri Sam­sungovem Tiznu) in Huawei nas je res mocno presenetil z vzdr­žljivostjo akumulatorja. Uri smo uporabljali hkrati, to­rej s povsem enakimi aktivnost­mi. Obe sta imeli (pac po privze­tem) ugasnjen zaslon, ta se je prižgal z zasukom zapestja. Obe sta imeli vkljuceno obcasno mer­jenje srcnega utripa, obe sta bili prek Bluetootha povezani s pa­metnim telefonom. Cez dan smo zagnali še par vadb (hitrejša hoja in telovadba po plezanju) in Huaweijeva je v enem dne­vu porabila okoli 10 % energije, Samsungova pa 30 %. Povedano drugace, pri Samsungu lahko ra­cunamo na približno tri dni upo­rabe med polnjenji, pri Huawe­iju pa na dober teden, ce uga­snemo redno preverjanje utripa, pa vec kot deset dni (v Huaweiju obljubljajo dva tedna). Te števil­ke je potrdila tudi naša vecdnev­na raba. Obe uporabljata majh­ne plošcice za brezžicno polnje­nje, Huaweijeva plošcica se na napajalnik priklopi s kablom USB-C, Samsungova pa Micro­USB. Omenili smo že Tizenovo prednost dodatnih aplikacij, ce­prav jih pravzaprav ni ravno ve­liko na voljo. Lep zgled je navi­gacija, kjer ni Googlovih zemlje­vidov, tako da se moramo sprija­zniti z uporabo aplikacije Here WeGo (najlaže v navezi s telefo­nom, kjer se navodila preselijo na uro). Po našem mnenju te ure sicer ne potrebujejo prevelikega nabora aplikacij, saj z njimi ne bomo zares nadomestili pame­tnega telefona, temvec ga bomo le dopolnili. Obe uri ponujata notifikacije. Samsung sicer po­nuja tudi nekaj vecji odziv (de­nimo pošiljanje SMSja), pri Hu­aweiju pa bomo morali za kar­koli vec iz žepa potegniti telefon. Programska oprema ni na no­beni uri prav res hitra, gre pac za omejene naprave s procesor­ji, ki merijo predvsem na var­cevanje z energijo. Samsungo­va ura je sicer za trohico odziv­nejša, zaradi manjšega števi­la funkcij in aplikacij pa je spre­hajanje po Huaweijevih meni­jih nekoliko preglednejše. Je pa Samsung obdržal res odlicno luneto, obroc, postavljen oko­li urne številcnice. Ta omogoca res prijetno upravljanje tako pri izbiri aplikacij kot pri sprehaja­nju po menijih. Obe uri imata si­cer na strani tudi po dve tipki in zaslon, obcutljiv za dotik, a je uporaba Samsungovega obroc­ka res prijetna – veckrat smo se povsem podzavestno zaceli igrati z njim, deluje kot odlicen »fidget toy«. Obe uri torej merita bolj na preprosto rabo in na športne funkcije. Tu se odlicno obneseta, med pomembnejšimi meritvami omenimo korake, srcni utrip in lokacijo oziroma prehojeno (pre­teceno, prekolesarjeno, prepla­vano) razdaljo. Obe imata vgra­jen modul GPS, med vadbo nam tudi sporocata dolocene razdalje (denimo vsak preteceni kilome­ter). Koncano vadbo pri sinhro­nizaciji preneseta v aplikacijo, bodisi Huawei Health ali Sam­sung Health. Merjenje srcnega utripa je bilo pri obeh dovolj po­dobno, odstopanj je bilo le nekaj odstotkov. Enako velja za merje­nje razdalje. Tu se je Huaweijeva ura obnesla malenkost bolje, to­rej je bilo pri njej nekaj manj od­stopanja (v primerjavi z meritva­mi iz Google Maps). Obe uri merita tudi kakovost našega spanja, ceprav moramo priznati, da niti ne vemo, kaj bi lahko s temi podatki zares poce­li. Seveda to deluje le, ko imamo uri na zapestju, tega pa sami ni­smo ravno vajeni. Koristnejši se nam zdijo obcasni opomini, da po predolgem casu za racunal­nikom kljub vsemu malo vsta­nemo in naredimo korak ali dva – to je sicer ena izmed klasicnih funkcij tudi pri športnih zape­stnicah. Obe novi uri sta se na preiz­kusu dobro obnesli, v primerja­vi s starejšimi modeli pa so tudi cene nekoliko nižje. Huawejeva Watch GT je po naboru funkcij resda nekoliko bolj omejena, a se za to vec kot oddolži z res vzdr­žljivim akumulatorjem, enostav­no rabo in dokaj ugodno ceno – stane namrec 250 evrov, to pa je primerljivo z zmogljivejšimi športnimi napravami. Samsung pa nadaljuje s svojim sistemom Tizen, kar pomeni tudi možno rabo dodatnih aplikacij, pohva­limo lahko tudi odlicno upravlja­nje prek lunete. Obenem je tudi ta ura nekoliko cenejša od pred­hodnic. Preizkušeni model, širok 42 milimetrov, stane v casu pisa­nja 310 evrov, nekoliko vecji mo­del pa 330 evrov. . Pocasi srecujemo vedno vec uporabnikov pame­tnih ur in zapestnic, a trg je še vedno mlad, podje­tja raziskujejo, kaj se bo prijelo in kaj ne. Jure Forstneric s Kakovost izdelave je pri obeh urah odlicna, zdržali naj bi potop do 50 metrov globine, uporabljamo ju lahko tudi med plavanjem. T HUAWEI Watch GT Kaj: Pametna ura. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 250 EUR. X Vzdržljivost akumulatorja, teža, vi­dez. Z Nima samostojnih aplikacij. SAMSUNG Galaxy Watch 42 Kaj: Pametna ura. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 310 EUR (42 mm), 330 EUR (46 mm). X Upravljanje prek lunete okoli šte­vilcnice. Z Cena, vzdržljivost akumulatorja. s Programska oprema ni na nobeni uri prav res hitra, gre pac za omejene naprave s procesorji, ki merijo predvsem na varcevanje z energijo. . Številcnico na uri lahko menjavamo, pri Samsungu tudi v telefonski aplikaciji. Samsung sicer ponuja tudi vec prilagoditev posameznih številcnic. . Obe uri omogocata tudi zaznavanje lokacije prek GPS, pri tem je Huaweijeva res presenetljivo natancna. Ucinkovitost pred vsem ` Video Z Ioniqom EV smo posneli tudi video posnetek, ki si ga lahko ogledate na. www.monitor.si/ioniq. yundai Ioniq je na vo­ljo v treh razlicicah – kot povsem elektricno vo­zilo, kot hibrid z možnostjo pri­klopa na elektricno omrežje (t. i. »Plug-in hybrid« ali »PHEV«) in kot klasicni hibrid, ki uporablja elektricni motor kot pomoc pri nižanju porabe. Preizkusili smo prvi dve razlicici, najprej povsem elektricno, nato pa še PHEV. Na dalec jih skorajda ne mo­remo lociti, saj je oblika avtomo­bila v vseh treh primerih skoraj enaka. Locijo jih razlicne majh­ne podrobnosti, denimo pov­sem gladka prednja maska elek­tricnega modela, nekateri napi­si in druge manjše podrobnosti. Oblika je pri Ioniqu kar kljucne­ga pomena, saj gre za enega iz­med najbolj aerodinamicnih av­tomobilov. Koeficient upora (Cd) je 0,24, med zanimivosti v tej smeri omenimo aktivne lopu­te na maski hibridnega modela, ki se lahko samodejno zaprejo in s tem še znižajo zracni upor (ele­ktricni model teh loput seveda nima, saj nima motorja, ki bi ga bilo treba toliko hladiti). Pri obliki vidimo kar nekaj vzporednic s Toyotinim Priusom, najuspešnejšim hibridnim avto­mobilom doslej. To seveda ni na­kljucje, saj so si v Hyundaiu že v casu razvoja ocitno postavili zelo jasen cilj – izdelati avtomobil, namenjen ekološko ozavešcenim kupcem. To, da ponujajo tri soro­dne pogonske sklope, je vseka­kor dobrodošlo. Avtomobil je sicer pripadnik nižjega srednjega razreda, med tekmeci najdemo tudi VWjev Golf in Nissanov elektricni Leaf. V tej družbi gre za enega najve­cjih avtomobilov, vsekakor pa je tudi najvecji elektricni avtomo­bil, ki smo ga doslej preizkusili. V dolžino meri 4,47 metra (medo­sna razdalja je 2,7 metra) in po­nuja presenetljivo prostorno ka­bino. Tudi na zadnjih sedežih je kar veliko prostora za kolena in noge, aerodinamicna oblika pa narekuje nekoliko nižji strop, ki se spušca proti zadku. Tudi prtljažnik je med vecji­mi, vsaj kar zadeva elektricne avtomobile. Glavni akumulator za pogonski skop je namrec na­mešcen pod zadnjimi sedeži in prtljažnikom, kar le dvigne spo­dnjo površino prtljažnega pro­stora. V osnovi imamo na voljo 350 litrov prostora (do mehkega prekrivala, ki šciti prtljažnik pred pogledi mimoidocih), ob podr­tih zadnjih sedežih (te lahko po­deremo v razmerju 1 : 2) pa se prostor poveca do 1410 litrov. Pod dnom je skrit še odlagalni prostor za obvezno opremo, ka­mor lahko pospravimo tudi oba polnilna kabla. Prtljažnik je v osnovi tako malo vecji od Golfo­vega (tam meri od 341 do 1231 litrov). Prikljucni hibrid ima ena­ko prostora kot povsem elektric­ni model. Oba testna avtomobila sta soli­dno opremljena, pri elektricnem sta na voljo dva paketa opre­me, pri hibridnem pa trije. Že v osnovnem ponujajo kar veliko koristnih dodatkov, med zanimi­vejšimi velja omeniti prostor, na­menjen brezžicnemu polnjenju telefonov, sistem za pomoc pri ohranjanju voznega pasu, radar­ski tempomat itd. Obdelava no­tranjosti je odlicna, enako velja tudi za kakovost izdelave, le tu pa tam je uporabljena trda pla­stika, ki daje nekoliko slabši ob­cutek. Postavitev sicer digitalnih me­rilnikov je povsem klasicna – na sredini armaturne plošce je 5-palcni barvni zaslon na dotik, prek katerega upravljamo z radi­jem in vgrajeno navigacijo, tam lahko tudi spremljamo stanje elektricnega oziroma hibridne­ga pogona (temu je namenjenih kar nekaj razlicnih menijev, sami smo si najveckrat nastavili po­gled na pretok energije). Pohva­limo lahko to, da pri Hyundaiju niso opustili fizicnih stikal in ko­lesc za upravljanje s klimatsko napravo in radijem (za slednjega imamo tudi stikala na volanu). Ta namrec zahtevajo manj po­zornosti kot upravljanje prek za­slona, obcutljivega za dotik. Elektrika Podrobni tehnicni podatki o obeh preizkušenih vozilih so si­cer zbrani v okviru, v grobem pa elektricni Ioniq ponuja podoben pogonski sklop, kot smo ga vaje­ni tudi iz drugih takih avtomo­bilov. Spredaj je namešcen elek­tricni motor z mocjo 88 kW (120 konjskih moci), navora je 295 Nm, poldrugo tono težak avto tako do hitrosti 100 km/h potre­buje 9,9 sekunde. Velja seveda poudariti, da do takega pospe­ška pridemo brez resnega truda – pri navadnih bencinskih ali di­zelskih avtomobilih pa terja do­seganje najboljšega pospeška na­tancno prestavljanje in držanje motorja na pravih obratih. V praksi je vožnja s tem mo­delom zelo mirna in prijetna. V kabini motorja ne slišimo, zunaj slišimo nekaj malega brnenja, pri nižjih hitrostih je tudi ume­tno dodan zvok, namenjen opo­zorilu mimoidocim. Najvišja hi­trost je omejena na 165 km/h, kar je po našem mnenju povsem dovolj. Ena vecjih težav elektricnih avtomobilov je seveda njihov domet. Elektricni Ioniq ima li­tij-ionski akumulator z 28 kWh, ob prej omenjeni varcni zasno­vi lahko z njim racunamo na do­brih 200 kilometrov dometa. Po evropski oceni NEDC (»New Eu­ropean Driving Cycle«, nazadnje sicer dopolnjeni leta 1997) naj bi avtomobil imel domet 280 km, po ameriški EPA 200 km, po juž­nokorejski oceni pa 169 km. Na našem preizkusu se je ame­riška ocena pokazala za najreal­nejšo, vsaj pri tipicni, sorazmer­no varcni vožnji. Z res varcno vo­žnjo lahko dosežemo približno 250 kilometrov, z agresivno vo­žnjo pa seveda prevozimo obcu­tno manj. Vsaj v teoriji (glede na prikazano porabo pri res mirni vožnji) bi lahko prišli tudi do 300 kilometrov, a je to v praksi zelo težko izvedljivo. Pri hitrih pol­nilnicah, ki jih je po naših krajih že kar veliko, se akumulator na­polni v dobrih treh urah, v do­macem omrežju pa cez noc – je pa res, da bomo avtomobil veci­no casa priklapljali, ko bo imel še vedno nekaj elektricne zaloge, torej bodo casi polnjenja krajši. Avtomobil sicer zna lepo pri­kazati tudi pricakovani cas pol­njenja glede na vrsto polnilnice. Koristna je tudi možnost, da na­stavimo, kdaj naj stece polnjenje. Tako avto priklopimo, ko prispe­mo domov, a se polnjenje zac­ne šele ob doloceni uri (recimo takrat, ko je v veljavi nižja cena elektrike). Cene elektrike se pri nas sicer razlikujejo glede na po­nudnika, a v primeru, da avto­mobil polnimo v casu nižje tari­fe, lahko racunamo na strošek okoli 70 centov na 100 kilome­trov oziroma malenkost vec kot en evro, ce polnimo v casu višje tarife (tu smo predvideli porabo po EPA 15,7 kWh/100 km, pri­bližno tolikšno smo imeli tudi na našem preizkusu). Prikljucek je namešcen na zadnjem delu voz­nikove strani, tam, kjer sicer pri­cakujemo loputo za gorivo v na­vadnih avtomobilih. Kombinacija Po preizkusu povsem elektric­nega Ioniqa smo presedli še na prikljucno-hibridnega. Ta zdru­žuje bencinski motor z manjšim elektricnim, za razliko od veci­ne klasicnih hibridov (torej teh, ki ne ponujajo prikljucitve v elek­tricno omrežje) ima tudi soliden povsem elektricen domet – kon­kretno okoli 50 kilometrov. Bencinski motor GDI (Gaso­line Direct Injection) z 1,6 li­tra prostornine je sicer že sam po sebi zelo varcen, v Hyunda­iu pravijo, da je njegov toplotni izkoristek 40 %. To pomeni, da gre okoli 60 % porabljene moci v toploto, torej je to eden ucinko­vitejših bencinskih motorjev (ti­picni izkoristek je namrec oko­li 25 %). Ponuja 77,2 kW (105 KM) pri 5700 vrtljajih na minu­to in 170 Nm navora pri 4000 vr­tljajih. Dodan je še manjši elektricni motor, ki doda še 44,5 kW moci (60,5 KM) in 100 Nm navora. Akumulator tokrat zmore 8,9 kWh. Moc se do koles prenese prek šeststopenjskega robotizira­nega menjalnika z dvojno sklop­ko, do hitrosti 100 km/h pospeši v dobrih devetih sekundah. Kot receno, avtomobil lahko deluje tudi le z elektricnim po­gonom. Po NEDC je elektricnega dometa za 63 kilometrov, po na­ših preizkusih je 50 kilometrov realnejša ocena. V primerjavi s povsem elektricnim modelom se sicer pozna, da je tu elektricni motor manj zmogljiv, a pri me­stni vožnji med semaforji nas to ni zmotilo. Odlocen stisk peda­la kljub temu vklopi tudi bencin­ski motor. Avtomobil sam upravlja s kom­biniranjem obeh motorjev in se trudi najti cim boljše razmerje med elektriko in bencinom, seve­da z mislijo na cim nižjo porabo. Vcasih se tako vozimo povsem na bencin, kjer se del moci uporabi za napajanje akumulatorja. Spet drugic pa se vozimo na elektriko, a bencinski motor kljub temu ra­hlo hrumi, zaslon pa kaže, da se takrat uporablja le kot generator, torej le za polnjenje akumulator­ja. Pri odlocnejšem pospeševanju pa delujeta oba vzporedno, torej se moc na kolesa prenaša z obeh motorjev hkrati. V praksi imamo torej predno­sti obeh pogonov – izredno varc­nost elektrike, združeno z do­metom bencina. Skupni domet (spet po NEDC) je 1335 kilome­trov, kar seveda niha tako gle­de na vrsto vožnje kot tudi na to, kako pogosto ga prikljucujemo na elektricne polnilnice, a po na­šem preizkusu bi domet ocenili na okoli 1200 kilometrov (poso­da za gorivo drži 43 litrov). Avtomobil je seveda name­njen tistim, ki ga nameravajo re­dno polniti na elektricnih polnil­nicah ali doma na navadni vticni­ci. S tem bomo lahko vecino kraj­ših voženj res opravili le z elektri­ko, to smo prakticirali tudi sami. Odpravili smo se sicer tudi na kako daljšo vožnjo, tam smo ob razmeroma varcni vožnji imeli porabo dobrih treh litrov na sto kilometrov. Konkretno smo se popoldne (torej v najvecji prome­tni konici) odpravili iz skoraj cen­tra Ljubljane proti Slovenskim Konjicam in nazaj, skupaj torej dobrih 200 kilometrov, poraba po potovalnem racunalniku pa je bila 3,2 litra na 100 kilometrov. Vožnja tega prikljucnega hi­brida sicer terja nekaj navajanja, saj se avtomobil po svoje odloca, kdaj in kako bo uporabil kateri motor. Izjema je nacin »Sport«, tam lahko sami prestavljamo (bodisi z volanskimi prestavni­mi rocicami ali s premikom pre­stavne rocke gor in dol), pogon­ski sklop pa deluje v bolj agre­sivnem nacinu. Avto je pri tem kar poskocen in daje obcutek športnosti, ceprav, roko na srce, temu niti ni pretirano namenjen – ozko grlo so tudi varcne gume, ki ne ponujajo ravno obilo špor­tnega oprijema. Na splošno je vožnja s hibri­dnim modelom enako prijetna kot z elektricnim, seveda pa tu odpadejo tiste bojazni, da morda kje ne pridemo vec do (delujoce) elektricne polnilnice. Tako res združuje najboljše iz obeh sve­tov, obenem je tudi malenkost cenejši od elektricnega Ioniqa. A po drugi strani prinaša tudi slabost obeh svetov, konkretno v obliki vecje kompleksnosti. Ele­ktricni avtomobili imajo namrec presenetljivo dolg servisni inter­val, oziroma potrebujejo razme­roma malo servisnih posegov – imajo manj gibljivih delov kot bencinski in dizelski avtomobi­li, nimajo raznih filtrov, ne potre­bujejo menjave olja, nimajo pra­vega menjalnika itd. Hibridni av­tomobili pa imajo vse to, povrh pa še dodatno kompleksnost za­radi (vsaj v primeru tega Ioniqa) tako vzporednega kot zapore­dnega delovanja obeh motor­jev. Pri novem avtomobilu to si­cer ne predstavlja tako velikega dodatnega stroška, a na nekoliko daljši rok, denimo po petih letih, lahko ta dodatna kompleksnost za seboj potegne tudi dodatne stroške oziroma težave. Koncni vtis Oba avtomobila sta nas pre­pricala, saj ponujata udobno in varcno vožnjo, vsak pa meri na nekoliko drugacen krog kupcev. Elektricni model je namenjen ti­stim, ki želijo brezkompromisno elektricno vožnjo, v primerjavi s konkurenti pa bi si želeli tudi malenkost vec prostora. Hibridni model pa je za vse, ki si sicer že­lijo varcen avtomobil, a pri tem potrebujejo tudi možnost klasic­nih dosegov. Glavna ovira pri obeh avto­mobilih pa ostaja cena. Racuni, kakšen avtomobil se splaca do­locenemu vozniku, so sicer pre­vec zapleteni, da bi lahko poda­li enolicno oceno, enostavno je v igri veliko prevec dejavnikov. A avtomobile redko kdo kupu­je po nacelu golih številk, vedno je zraven tudi kar veliko custev. Po našem mnenju je lahko tak umirjen, varcen avto enako za­nimiv kot kak bolj divji, športni model. . Pred casom so na naše ceste zapeljali Hyundai­evi modeli Ioniq – preiz­kusili smo tako elektric­nega kot hibridnega. Jure Forstneric H 16 december 2018 HYUNDAI Ioniq EV Motor: elektricni sinhroni, 88 kW (120 KM), 295 Nm Akumulator: 28 kWh Domet: 280 km (po NEDC), 200 km (po EPA) Cena: 35.000–37.500 EUR (odvisno od paketa opreme, garancija na aku­mulator 8 let ali 200.000 km), brez upoštevanja subvencije Eko Sklada, ki je 7500 EUR HYUNDAI Ioniq PHEV Motor: bencinski, 1580 cm3, 77,2 kW (105 KM) pri 5700 vrt./min, 170 Nm pri 4000 vrt./min, elektricni sinhroni, 44,5 kW (60,5 KM), 100 Nm Akumulator: 8,9 kWh Domet: 1335 km (skupni, po NEDC), 63 km (elektricni, po NEDC) Cena: 28.990–34.490 EUR (odvisno od paketa opreme, garancija na aku­mulator 8 let ali 200.000 km), brez upoštevanja subvencije Eko Sklada, ki je 4500 EUR s Oblika je pri Ioniqu kar kljucnega pomena, saj gre za enega izmed najbolj aerodinamicnih avtomobilov. . Na sredinskem zaslonu lahko spremljamo tudi pretok energije. Ta je še posebej zanimiv pri hibridnem modelu, kjer se vcasih vozimo na elektriko, drugic na bencin, v dolocenih trenutkih pa bencinski motor le polni akumulator. . Kot smo pri elektricnih in hibridnih avtomobilih že vajeni, tudi Ioniq ocenjuje varcnost vožnje. . Možnost urejanja urnika za polnjenje je izredno dobrodošla – dolocimo lahko dva razlicna termina (denimo cez teden dni in cez konec tedna). Fotoaparat brez fotoaparata ravzaprav se je plaz usul že pred leti, pogovarja­mo se lahko le še o tem, kateri telefon ima boljši fotoapa­rat oziroma, v zadnjem casu je bolj vprašanje, katera »umetna inteligenca« bolje sestavlja po­snetke. A kakorkoli se odlocimo, na koncu pridemo do ergo­nomije, ki je resda uporab­na za upravljanje aplikacij v telefonu, za fotografijo pa je bolj kot ne neuporabna. Za zacetek, osnova vsa­kega fotoaparata, sprožilec. Le redki izdelovalci so tele­fonu dodali poseben gumb, vecina je ali uporabila kate­rega od obstojecih, veliko­krat za spremembo glasnosti, ali vse skupaj prepustila doti­ku na zaslonu. Slednje pome­ni, da moramo najveckrat foto­grafirati z obema rokama, kar si­cer ima nekatere prednosti, kot je boljše umirjanje slike, a mo­ramo kljub vsemu prakticno vse nastavitve opraviti prek zaslona. Nekaj, kar je na skoraj vsakem malenkost boljšem fotoapara­tu le obrat gumba v eno ali dru­go smer, je na telefonu dodaten pritisk ali vec na zaslonu. Tudi druge možnosti imajo fotoapa­rati hitreje dostopne, kar bistve­no pohitri delo. Koncni udarec telefonom pa fotoaparati zadajo z boljšim držanjem, saj ima veci­na vsaj malo odebeljen desni del, katerega prsti lepše objamejo. V to nišo je vstopilo izraelsko zagonsko podjetje, ki je naredi­lo dodatek za telefon, ki ima vse, cesar telefoni praviloma nimajo. Po domace, fotoaparat brez fo­toaparata. Pictar, kot se imenu­je podjetje, ponuja dve razlicici držala, prva je že naprodaj in smo tudi preizkusili, druga pri­haja naslednje leto. Ker imajo te­lefoni razlicno višino, širino in debelino, da postavitve gumbov niti ne omenjamo, tudi Pictarje­vo držalo prihaja v razlicnih iz­vedbah. To pomeni le, da se bo­lje prilagaja telefonu, ne vpliva pa na samo uporabnost, ki je pri vseh razlicicah enaka. Mi smo Pictar preizkusili s telefonom Samsung Galaxy S8+. Za napajanje skrbi posebna baterija, ki naj bi zadostovala za do pol leta rabe, nato jo je treba zamenjati. Poleg sprožilca so na voljo še trije vrtljivi gumbi, ki jim lahko spre­minjamo, kaj bomo z njimi upra­vljali. Napravica ima še dve po­membni možnosti, na spodnji strani najdemo klasicni navoj za stojalo, zgoraj pa klasicni nasta­vek za bliskavico. Slednje pravi­loma ne bomo mogli uporablja­ti, kajti bliskavic, združljivih s te­lefoni, je zelo malo, pride pa na­stavek prav za stalno osvetlitev, k cemur sodijo luci LED. Za ko­nec še odebeljen desni del, ki je dobro zastavljen, tako ergonom­sko kot estetsko. Dodatno gumi­ran del skrbi za boljši oprijem, za piko na i manjka le še prostor za palec na zadnji strani. Ker držalo nima nobenega kontakta, prek katerega bi upra­vljali fotoaparat na telefonu, je prva misel bluetooth. Snovalci so našli drugo rešitev, ultrazvok. Telefoni Pictar »slišijo«; verjetno zna tudi kakšen pes ali macka rahlo zastrici z ušesi, za nas na­vadne smrtnike pa je ta zvok ne­slišen. Razloga za tako komuni­kacijo sta dva, glavni je prepro­stost povezave, bluetooth naj bi bil po besedah zastopnika bolj zapleten. Drugi, poraba ener­gije, ki je pri ultrazvoku še niž­ja kot pri modrozobni povezavi. Dodamo lahko še tretji element, težo in ceno naprave. Litijeve ba­terije bi držalo na eni strani po­dražile, na drugi pa mu poveca­le težo, zato postane klasicna ba­terija zelo smiselna izbira. Po­leg tega že omenjeno trajanje do 6 mesecev ni prav bole­ce za denarnico, ce za primerjavo vzamemo druge na­prave, ki so prav tako odvisne od klasicnih baterij. Zadnji del sestavljanke je se­veda aplikacija, ki izkorišca vse možnosti držala. Preizkusni Ga­laxy S8+ se je izkazal za konkre­tno podhranjenega, da bi lah­ko dobro izkoristil držalo. Kljub temu, da je bil pred letom in pol to vrhunski telefon/kamera! Najdaljši cas je omejen na 1/10 sekunde, video nacin še caka na­slednjo razlicico (po domace je zaklenjen), zaslonka je strojno omejena le na eno vrednost in še bi lahko naštevali. Ampak to je seveda težava telefona, ki tudi v lastni razlicici programske opre­me za krmiljenje fotoaparata ne ponuja cesa vec. So pa zato tu na voljo hitri dostopi do rocnih nastavitev, kot so pod/nadosve­tlitev, ki je tako ali tako na prvem mestu, sledijo obcutljivost, za­slonka in seveda sprememba go­rišcnice, ce vaš telefon to omogo­ca. Obcutek upravljanja se zelo približa tistemu na klasicnem fo­toaparatu, s to razliko, da je za­slon seveda krepko vecji. Po Pictarjevi aplikaciji bi se lah­ko zgledovali tudi nekateri izde­lovalci fotoaparatov, ki dolocene možnosti zakopljejo nekam glo­boko v menije, oziroma slednje naredijo nepregledne in zahtevne za uporabnike. Tako lahko hitro vklopimo histogram, vodno teh­tnico ali shranjujemo slike v naci­nu RAW. Pozna tudi obdelavo po­snetkov v realnem casu, od preti­ranega temnenja robov do raznih ucinkov obracanja barv. Ce odštejemo strojne omejitve telefona, postane slednji s Pictar­jevim držalom klasicni fotoapa­rat, kot smo jih vajeni. Pogreša­mo malo vec odzivnosti, aplika­cija se nam je obcasno samodej­no zakljucila (da, »crknila« je), a to so stvari, ki jih bo snovalec scasoma bržkone odpravil. Kot zanimivost, aplikaci­ja deluje tudi s telefoni, ki niso na seznamu podpr­tih, recimo Nexus 5X, le da je tu slika vztrajno obr­njena na glavo. S ceno do­brih 100 evrov je še ravno v tistem dosegu, ki je dose­gljiv brez vecjega odreka­nja. Ce torej imate spodo­ben fotoaparat v telefonu, a vam hodi narobe ergono­mija, Pictar to napako odpra­vi. A po drugi plati, ce bi še ve­dno radi fotografirali na pravi fo­toaparat, raje kupite cenejši tele­fon in za razliko katerega od spo­dobnih kompaktnih malckov, kot je, recimo, Fujifilm XF10 ali Sony RX100, še vedno boste prišli sko­zi ceneje kot z najnovejšim ajfo­nom, kakovost posnetkov pa bo neprimerno boljša. . Razpravljati o tem, ali so fotoaparati v telefo­nih dobri ali ne, je izgu­ba casa. Ce nic drugega, številke, predvsem pro­dajne, povedo vse. Kaj pa ergonomija le teh? Alan Orlic P PICTAR Dodatek, ki telefonu doda »fotografsko« držalo Kje: www.pictar.si Cena: 110 ali 120 EUR, odvisno od velikosti/modela telefona. Cena: (Vito mi ni odgovoril) X Dodatni gumbi, ergonomsko držalo. Z Odzivnost aplikacije, obcasno sesuvanje. modelom 200GE je tudi družina procesor­jev AMD Athlon vstopi­la v moderno dobo, saj je ome­njeni procesor prvi primerek svo­je vrste, ki gradi na arhitektu­ri Zen, zato ima podnožje AM4. Glede na nizko ceno, proce­sor stane manj kot 60 evrov, so ga morali inženirji ustrezno za­vreti, da ne bi hodil v zelje pro­cesorjem Ryzen, predvsem mo­delu 2200G. Tokrat preizkušeni procesor je namenjen nezahtev­nim uporabnikom in racunal­nikom, ki bodo opravljali prete­žno pisarniško delo, obenem pa je zelo posrecena izbira tudi za domaci racunalnik, kjer otroci še niso razvili apetita za zahtev­ne igre in se zadovoljijo s sple­tnimi igrami. Procesor Athlon 200GE ima le dve procesorski jedri, a sta ti sposobni obdelovati po dve niti ukazov hkrati, zato ga ope­racijski sistem vidi kot štirijedr­nik. Delovna frekvenca je 3,2 GHz, za razliko od procesorjev Ryzen pa je novi Athlon »izgu­bil« tehnologijo, ki bi mu zna­la ob vecjih obremenitvah zaca­sno dvigniti delovni takt. A ti­sto, kar naredi ta procesor tako zelo privlacno, je nova graficna arhitektura, saj premore Rade­on Vega grafiko s tremi proce­snimi enotami in taktom okro­glega gigaherca. Vega 3 seveda ni sposobna graficnih cudežev, a ker strojno podpira predvajanje video posnetkov, je s tem pro­cesorjem opremljeni racunal­nik lahko tudi osrednja naprava v domacem kinu, saj brez težav predvaja videe ultra visoke lo­cljivosti (4K). AMD si je upal na­pisati trditev, da je procesor kos spletnim igram v visoki locljivo­sti 720p, kar sicer drži za manj zahtevne naslove, kakršna sta League of Legends in Rocket League, priljubljeno igro Fortni­te pa lahko poganja celo pri lo­cljivosti 1920 × 1080 pik na na­stavitvah »Low«, ceprav nam je bila bolj všec kombinacija »Me­dium in 720p«. Procesorju je priložen nizko­profilni hladilnik, ki svoje delo vecino casa opravlja povsem ne­slišno. S procesorjem, katere­ga »temperaturna ovojnica« je postavljena pri 35W, in ki veci­no casa porablja še precej manj elektricne energije, seveda nima težkega dela. Athlon 200GE je za posledicami krnitve (žal) ostal tudi brez možnosti navijanja, zato zmogljivejšega hladilnika sploh ne potrebuje.. AMD Athlon 200GE Mali mišicnjak Kaj: Osrednji procesor z vgrajeno grafiko. Cena: 59 EUR. X Zmogljivosti glede na ceno, nizka poraba energije, tih hladilnik. Z Ni možnosti navijanja. Od vstopnih modelov osrednjih procesorjev ra­cunalniški zanesenjaki ni­koli ne pricakujemo ve­liko. Se pa tu in tam naj­de kakšen, ki nas nadvse prijetno preseneti. To je uspelo tudi AMDjevemu prvemu Athlonu, grajene­mu na arhitekturi Zen, ki je bila doslej rezervirana za procesorje Ryzen. Miran Varga Z VKLOP NA KRATKO NA KRATKO VKLOP U U 22 december 2018 december 2018 23 Digitalizacija vinilnih plošc Monitor DVD Na tokratni Monitorjev DVD smo priložili še: • film Rdeca želva • MonitorTV – Hyundai IONIQ • arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDFin še 3 GB najrazlicnejših programov! Programi, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD. riznajmo si, glasbene CDje smo si verjetno že vsi prenesli v datotec­no ali celo oblacno obliko MP3, saj je to opravilo zelo enostavno. Kaj pa storiti z množico vinilnih plošc, ki jih imamo starejši med nami še vedno na policah? Nic lažjega – vsak osebni racunalnik ima danes zvocni vhod, prek ka­terega jih je mogoce »presneti« na disk. Toda kaj storiti z množi­co prask in luknjic, ki so se v le­tih nabrale na vinilu? Rešitev je v programski opremi, ki zna od­praviti njihove posledice. . Spin It Again. Najosnovnej­ši program, ki nam bo poma­gal presneti stare vinilne plošce, je Spin It Again. Že ob prvem zagonu je ocitno, da je namenjen vsem, saj ima vklopljeno celo glasovno vodenje po svojih zmo­žnostih, vgrajena pa sta tudi ca­rovnika, ki pomagata pri priklo­pu gramofona na racunalnik in pri nastavljanju primerne gla­snosti zajemanja zvoka iz njega. Tudi uporabniški vmesnik je dovolj preprost, da ga bo razu­mel vsakdo – ko zajamemo plo­šco (ali v program neposredno naložimo glasbeno datoteko, ki smo jo zajeli kako drugace), nam izriše njeno frekvencno predsta­vitev, nato se lotimo urejanja. Zajete datoteke lahko združuje­mo ali razbijamo, lahko jih po­hitrimo ali upocasnimo (ce smo, denimo, prastaro plošco z 78 vr­tljaji na minuto predvajali na 45 vrtljajnem gramofonu) in, se­veda – na njih lahko poženemo razlicne filtre, ki naj bi odpravili znacilno pokanje in prasketanje vinilnih plošc. Na voljo je kar nekaj filtrov, od obicajnega odstranjevanja po­kanja in prasketanja do »popra­vila« poškodovanih plošc. Filtre lahko tudi minimalno rocno op­timiziramo, ce imamo cas in vo­ljo. Koncni rezultat je … še kar. Testno vinilno glasbo smo sicer res ocistili pokanja, a je bil zvok zaradi tega obcutno »globlji«, saj so filtri porezali prevec visokih tonov. Spin It Again Acoustika www.acoustica.com/spinitagain Acoustica-Spin-It-Again-Installer.exe Cena: Preizkusna razlicica, nato 35 dolarjev. . Golden Records. Program Golden Records je edini med pre­izkušenimi na voljo tudi zastonj. Placati moramo le, ce si bomo za­želeli naprednih zmožnosti. Nje­gov uporabniški vmesnik je pre­prost, ko plošco presnamemo na disk, jo lahko samodejno popra­vimo ali pa odpremo v resnem urejevalniku zvocnih datotek WavePad istega izdelovalca. Nas je zanimala avtomatika, ki ji le povemo, ali gre za analogno kaseto ali vinilno plošco, hitrost vrtenja plošce (ce smo plošco vr­teli pri neoriginalni hitrosti), in nato izberemo, katerega izmed filtrov naj uporabi. Na voljo jih je šest, za naše namene pa je upo­rabno odstranjevanje pokanja in prasketanja. Ta žal ne omogoca rocnega nastavljanja, zato smo obsojeni na to, kar so si zamisli­li avtorji. In zamislili so si prevec radikalno brisanje napak, saj je koncni rezultat precej drugacen od originala. Prasketanja resda ni vec, a tudi marsikaterih dru­gih tonov ne. Golden Records NCH Software www.nch.com.au/golden grsetup.exe Cena: Zastonj, na voljo placljiva razlicica. . VinylStudio gre korak na­prej od prej omenjenih progra­mov. Še vedno je enostaven za uporabo, a uporabnika hkrati ne podcenjuje. Na voljo mu da ena­ke možnosti, toda opremi jih z veliko vec rocnimi nastavitvami in se obenem zaveda, da je manj bolje. Testno vinilno datoteko, ki smo jo ocistili z njim, je namrec veliko lažje poslušati – manj je »globoka« in ima vecjo širino, z vec visokimi toni. Res je sicer, da je zato obcasno še vedno slišati nekaj prasketanja, a se mu lahko izognemo, ce izberemo mocnej­ši filter ali pa se obstojecemu roc­no posvetimo. Mimogrede, med prednastavljenimi filtri so na vo­ljo loceni za klasicno glasbo, za pop, pa tudi za okvarjene plo­šce. Zanimivo, da po »cišcenju« datoteke program izpiše, koliko »prask« oz. »pokov« je zaznal, koliko jih je odpravil in koliko jih je nalašc pustil, da ne bi trpela kakovost koncnega izdelka. Mi­mogrede, naša testna datoteka je imela kar 1614 »prask« … VinylStudio AlpineSoft www.alpinesoft.co.uk VinylStudio_Download.exe Cena: Preizkusna razlicica, nato 30 dolarjev. . Goldwave je eden starejših urejevalnikov glasbe, kar se mu vidi predvsem po uporabniškem vmesniku, po zmogljivostih pa niti ne. Omogoca zajemanje zvo­ka in zelo zmogljivo urejanje, ceprav se bomo med njegovi­mi malce cudnimi ikonami vsaj v zacetku nekoliko izgubljali. Za naše namene lahko med množi­co filtrov najdemo tudi takega, ki je namenjen odpravi praske­tanja. Žal je zelo osnoven, roc­nih nastavitev skorajda ni, v re­snici lahko nastavljamo le njego­vo »moc«. Ugotovili smo, da pri­vzeta nastavitev svoje delo opra­vi malce premocno, saj je poleg prasketanja pobrisal tudi nekaj drugih tonov, z nekaj rocnega poskušanja pa smo bili na koncu vendarle zadovoljni. Kljub temu menimo, da je za tako specializirano opravilo, kot je digitalizacija »vinilk«, smisel­no poseci po katerem izmed dru­gih, bolj specializiranih progra­mov. Goldwave Goldwave www.goldwave.com InstallGoldWave635.exe Cena: Preizkusna razlicica, nato 45 dolarjev. P . Soundforge Pro je bolj ali manj standard med urejeval­niki glasbenih datotek, program, ki ga uporabljajo tudi pro­fesionalci. Glede na to, da stane 300 dolarjev, verjetno ni sli­šati nenavadno, da med množico filtrov vsebuje tudi take, ki so specializirani za restavracijo starih in morda celo okvarje­nih vinilnih plošc. Ta paket je sicer na voljo kot dodatek (plugin), a je po splo­šnem mnenju najboljši skupek filtrov za te namene. Teža­ve ima le z zares zelo okvarjenimi in spraskanimi plošcami, z obicajnimi pa prav dobro delujejo že privzete nastavitve. Naša testna »vinilna datoteka« z množico prask in pok je bila po obdelavi slišati skorajda kot original, le brez prasketanja. Soundforge Pro lepo pokaže, kaj je mogoce, ce se zadeve loti­jo profesionalci, verjetno pa bodo smrtniki vendarle raje privar­cevali 300 dolarjev in se proglasili za malce manj zahtevne … Soundforge Pro Magix www.magix.com trial_soundforgepro12.exe Cena: Preizkusna razlicica, nato 300 dolarjev. D D 24 december 2018 december 2018 25 MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc . Migrate – custom ROM migra­tion tool (Unreleased). Uporabni­kom, ki na telefonu veckrat menjajo razlicice operacijskega sistema Andro­id s prilagojenimi ROMi, lajša življenje program Migrate. . BestCrypt Explorer. Digitalni trezor BestCrypt Explorer vse obcutlji­ve datoteke shrani na posebno mesto in jih zašciti z mocnim šifriranjem. . 1.1.1.1: Faster & Safer Internet. Uradna aplikacija ameriškega ponu­dnika zasebnih omrežnih storitev Clo­udflare s povezavo na imenski strežnik 1.1.1.1 poskrbi tako za zašcito podat­kov kot za hitrost brskanja po spletu. . AutoWeb (Unreleased). Razvi­jalec odlicnega programa za avtoma­tizacijo opravil Tasker predstavlja do­polnilni pripomocek za povezavo z aplikacijskimi programskimi vmesni­ki API. . AirForShare – Virtual Desktop for your Wi-Fi je zanimiv program­ski pripomocek, ki omogoca preprosto deljenje besedila med napravami v is­tem brezžicnem omrežju. . Feedly Classic. Odlicen zbiral­nik novic Feedly je splavil aplikacijo, ki je namenjena nostalgikom z željo po klasicnem uporabniškem vmesniku. . SwiftTask – Your smart todo list je pameten seznam opravil, ki laj­ša vnos z uporabo simbolov: # upora­bimo za dodajanje kategorije, * za da­tum, @ za vnos lokacije. . Three.do — the quickest rem­inders/tasks/to-do. Samooklicana najhitrejša aplikacija za ustvarjanje opomnikov in opravil omogoca hiter vnos zgolj s tremi dotiki zaslona. . Meme stickers. Zbirka nalepk Meme Stickers je namenjena uporab­nikom programa za neposredno spo­rocanje Whatsapp, ki želijo brezplacno popestriti svoje pogovore. .. Personal stickers for WhatsA­pp. Ce z zbirko nalepk za Whatsapp Meme Stickers nismo zadovoljni, si z aplikacijo Personal stickers for What­sApp ustvarimo svoje. .. Crabhands: new music rele­ases & festival lineups. Ljubitelji glasbe bomo s programom Crabhan­ds lažje sledili najljubšim izvajalcem in ne bomo nikoli vec zamudili njihovega koncerta v bližini. .. Heritage Scanner - Your Ethni­city & Family Origins. Brezplacna aplikacija Heritage Scanner z izbrane ali posnete fotografije razbere poreklo in geografsko zgodovino cloveka pred objektivom. .. My Board Game Collection (Unreleased). Ljubiteljem namiznih iger z bogato zbirko fizicnih izvodov je namenjen digitalni seznam My Board Game Collection. .. Blizzard Esports. E-šport je ve­dno bolj priljubljen, e-športniki pa so bogate in slavne osebnosti. Dogajanju na sceni iger podjetja Blizzard sledimo z aplikacijo Blizzard Esports. .. PlayJ (beta) je družabno omrežje japonskega podjetja Sony, namenjeno predvsem igranju iger s prijatelji. .. Switch List – Nintendo Switch Games eShop Database. Igralna konzola Nintendo Switch je uspešni­ca in je zanjo iz dneva v dan na voljo vec iger. Najlažje jim sledimo z aplika­cijo Switch List. .. Flipflop Solitaire znano igro s kartami združi z lastnimi pravili, nav­dušujocim videzom, glasbo in zvoki ter ustvari zelo užitno zmes, ki nas bo v prostem casu dobesedno okupirala. .. Badland Brawl. Se spominja­te uspešnice Badland? Svet iz odlicne igre se vraca v spletni pretepaški igri Badland Brawl, ki si s predhodnico ra­zen videza ne deli dosti. .. Hungry Dragon. Priljubljena igra z Applovih naprav prinese v Googlov svet lacnega zmaja, ki ga moramo na­hraniti. .. Running Labyrinth predstavlja zabavo v obliki vodenja krogle s pre­mikanjem telefona po zapletenih labi­rintov, posejanih z izboljšavami in ško­dljivimi snovmi. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA ANDROIDU MOBILNO . . . . . Googlov božic Božicni prazniki so dan za družino, pocitek, dobre želje, jedaco in pijaco in tudi zabavo. Ne glede na osebne preference ga težko cakamo vsi. Z božicnimi mobilnimi aplikacijami med drugim odštevamo dneve do zimskega vrhunca, izdelamo nepozabne vošcilnice in razpošljemo vabila na zabavo leta. Boris Šavc ajprej je na vrsti pro­gramski odšteval­nik Christmas Count­down 2018 ., ki bo poskrbel, da bomo na praznik cakali v slo­gu. Za osebno noto poskrbijo šte­vilne drobne nastavitve in raz­licna ozadja, ki podobo aplika­cije prilagodijo posameznikovim željam. Ne manjkajo niti božic­na glasba, zamisli za obdarova­nje in darilo v podobi ozadja za telefon. Placljiva razlicica osnov­nemu naboru doda par lebdecih pripomockov in še vec možnosti prilagajanja ter širši nabor božic­ne glasbe. Oglasov ni v nobeni od razlicic. Božic je zabaven praznik, ki nas navdaja z dobro voljo. Sle­dnjo lahko že prej širimo z apli­kacijo ElfYourself By Office De­pot ., ki poskrbi za salve sme­ha. Unikatno božicno vošcilo ustvarimo z izbiro fotografij in plesa, nato program doda malo škratje carovnije in postreže z vi­deo posnetkom, ki ga prejemniki še dolgo ne bodo pozabili. Punchbowl — Online Invita­tions . sicer ni izkljucno božicu namenjena aplikacija, a nam po­maga izdelati najboljša vabila, ki bodo pricakovanja pred božicno zabavo dvignila do vrelišca. Po­vabljence izberemo z imenika ali jih dolocimo rocno, nato va­bila neposredno iz aplikacije po­šljemo po elektronski pošti ali s sporocilom. Ustvarjena vabi­la Punchbowl shrani skupaj s se­znamom povabljencev, ki jim po želji tudi sledimo. Tako bomo v vsakem trenutku vedeli, kdo vse bo prišel. Poleg božicnega drevesca lah­ko okrasimo tudi pametni te­lefon. Najbolje se mu bo prila­gajalo ozadje Christmas Live Wallpaper Free .. Kot izda­ja že ime aplikacije, gre za ani­mirano božicno jelko, ki poživi tudi najdolgocasnejšo napravo na svetu. Ozadje je popolnoma brezplacno, ce pa želimo doda­tne prilagoditve, 3D snežinke, lucke, ognjemet, uro in še kaj, razvijalci zahtevajo dva evra. Zadnja predstavljena aplikaci­ja je Google Santa Tracker ., ki za zdaj domuje le na spletišcu santatracker.google.com. Gre za najboljšo aplikacijo za slede­nje božicku in njegovi odpravi, ki vsako leto zaživi v zacetku de­cembra. Aplikacija ponuja vrsto iger in dejavnosti za najmlajše. Vrhunec nastopi 24. decembra, ko se škratje in debelinko od­pravijo na pot okoli sveta. Je po­polnoma brezplacna in v njej ni oglasov.. N MOBILNO NOVO NA IPHONU Naš izbor na iPhonu Jure Forstneric . Microsoft Planner. Microsoft se vsekakor spozna na poslovne aplika­cije, ta je namenjena lažji organizaciji dela s poudarkom na sodelovanju. . GO4Jobs. Aplikacija slovenskega podjetja GO4 Jobs d.o.o., z njo se lah­ko iskanja zaposlitve lotimo kar prek telefona. . join.me. Nadvse enostavna apli­kacija za skupinske pogovore oziroma sestanke, vgrajena je tudi funkcija de­ljenja in prikaza dokumentov. . WIREX je denarnica za hrambo Bitcoina in drugih kripto valut, vpe­ljujejo pa tudi placevanje povsod, kjer lahko placujemo z brezsticnimi placil­nimi karticami. . Resistor Code Calculator. Vsem, ki se navdušujejo nad domaco elektroniko, aplikacija omogoca eno­stavno preverjanje upornosti doloce­nega upora. . TeamViewer QuickSupport. iOS je pred casom dobil možnost, da delimo zaslon z drugimi, in to s pri­dom izkorišca Teamviewerjeva aplika­cija za pomoc na daljavo. . Spending Tracker. Zmogljiv pro­gram za spremljanje naših financ, omogoca tudi dodajanje ponavljajo­cih se stroškov in narocnin. . The Economist Classic (EU). Aplikacija enega boljših tednikov, v njej imamo dostop do nekaj brezplac­nih clankov vsak teden, seveda pa si lahko omislimo tudi digitalno na­rocnino. . Hopscotch. Prijetna aplikaci­ja, namenjena otrokom, ki jih zanima programiranje, v njej si lahko ob po­moci video predstavitev in primerov sprogramirajo lastno igro. .. Panels – Custom UI Builder. Odlicna aplikacija, v kateri si lah­ko sestavimo lasten vmesnik za nad­zor programov v racunalniku – name­njena je predvsem dodatnemu nadzo­ru pri igrah. .. Apollo for Reddit. Pregledna aplikacija za lažje in ucinkovitejše spremljanje spletišca in družabnega omrežja Reddit. .. Enlight Pixaloop. Presenetlji­va fotografska aplikacija, ki nam v do­locene dele fotografije vnese gibanje, denimo prelet oblakov. .. RNI Films. Aplikacija za navdu­šence nad klasicno, analogno foto­grafijo, s poudarkom na filtrih in dru­gih ucinkih, znanih z analognih foto­aparatov. .. infltr. Še ena fotografska aplika­cija, k nam prinese predvsem izredno širok nabor zabavnih filtrov, lahko si ustvarjamo tudi svoje. .. Runtastic Running App. Aplika­cija za zahtevne tekace, v njej si lah­ko zapisujemo vse parametre našega teka in se primerjamo oziroma tekmu­jemo z drugimi uporabniki. .. SHINE – Journey of Light. Pri­jetna igra z res cudovito grafiko je po­casna, skoraj pomirjujoca igra s pou­darkom na zgodbi in odkrivanju. .. Slydris 2. Novodobni klon tetrisa, seveda s svojimi domislicami in do­datki, ponuja tudi odlicno grafiko in zvocno podlago. .. Questland: Turn Based RPG. Klasicna potezna igra tipa FRP, v njej si ustvarimo lik in se odpravimo v boj s pošastmi in drugimi igralci. .. Words of Wonders. Besedne igre imajo svoj krog privržencev, ena izmed zanimivejših zadnje case je Words of Wonders. .. PUBG Mobile. Ena izmed naj­bolj priljubljenih iger zadnjega leta ali dveh, Player Unknown’s Battlegroun­ds (bolj znana kot »PUBG«), je na vo­ljo tudi za iOS. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA IPHONU MOBILNO . . . . . Applov božic Bliža se najboljši praznik v letu, ki je letos za namecek med tednom, kar pomeni vec dela prostih dni. Da bi v božicu uživali kot še nikoli, si na telefone in tablice z operacijskim sistemom iOS namestimo naslednje aplikacije. Boris Šavc er ni božica brez božic­ne glasbe, je prva apli­kacija, ki si jo namesti­mo s tržnice App Store, Christ­mas RADIO .. Vec kot osem­deset radijskih postaj bo po­skrbelo za širok nabor božic­nih pesmi najrazlicnejših glas­benih zvrsti. Preprosto upora­bo v brezplacni razlicici progra­ma prekinjajo reklame, ki jih odstranimo s placilom narocni­ne. Leto božicnega veselja nas olajša za devet evrov in pol, dva evra pa nam zagotovita zgolj mesec praznicne glasbe. Naslednja skorajda nujna de­javnost ob božicu je pisanje vošcilnic. Z aplikacijo Merry Christmas Card Maker . izbi­ramo med razlicnimi motivi, ki vabijo k barvanju po lastnih že­ljah. Na voljo je 256 živahnih barv in predloge v vec jezikih. Ce smo ljubitelj bolj odraslih vošcilnic, si omislimo program Christmas Photo-effects, fra­mes, pic filters editor ., ki iz starih fotografij ali ob pomo­ci v napravo vgrajene kamere ter priloženih okvirjev, filtrov in ucinkov ustvari izdelek z osebno noto, ki ga bodo veseli tako soro­dniki kot prijatelji. Najboljša božicna digitalna knjiga po mnenju uporabnikov Christmas Tale HD . je kljub tujemu jeziku priporocljiva tudi za družinske užitke v Sloveniji. Gre za bogato zbirko interaktiv­nih vecpredstavnih užitkov, ka­tere osrednja zvezda je simpatic­na zgodba o božicu. Med drugi­mi zmožnostmi najdemo pisa­nje pisma Božicku, ki ga otrok pošlje na sever kar prek aplika­cije, okraševanje božicnega dre­vesa, barvanje, igranje s sesta­vljanko in podobno. Slabost apli­kacije je poleg zaslona, ki ni pri­lagojen novim telefonom iPho­ne, molzenje denarja. Ceprav gre v osnovi za brezplacen iz­delek, nas program na vsakem koraku nagovarja, naj mu izroci­mo nekaj denarja, evro za brisa­nje oglasov, dobra dva za celotno božicno zgodbo in sedem za od­klep vseh božicnih dobrot. Božic je družinski praznik, za­kaj ne bi skupaj z najmlajšimi zaigrali igre Toca Hair Salon – Christmas Gift ., kjer se frizer­sko izživljamo bodisi nad Božic­kom bodisi nad božicno jelko? Igra je ustvarjena za veckratni dotik, kjer se prsti po želji spre­menijo v škarje, brivnik, glavnik ali katerega od številnih drugih pripomockov, ne manjka niti cu­dodelni napoj za rast las, ki po­skrbi, da zabave ne zmanjka.. K 5G FOKUS FOKUS 5G X X december 2018 29 30 december 2018 FOKUS 5G X Peta generacija že trka na vrata 28 december 2018 Prava komercialno delujoca omrežja pete generacije (5G) resda pricakujemo po letu 2020, a lahko brez težav recemo, da so nekatere storitve, ki jih bo omrežje 5G z dolocenimi tehnološkimi nadgradnjami gotovo še izboljšalo, na voljo uporabnikom že zdaj. Internet stvari (IoT) in brezžicna krajevna omrežja (WLAN) po definiciji Svetovne telekomunikacijske zveze (ITU) že spadajo v peto generacijo, ki jo ITU imenuje IMT-2020. dr. Tomi Mlinar emelji naslednje ge­neracije mobilnih komunikacij so bili s strani ITU postavlje­ni že leta 2012. Vodilo IMT-2020 je, da se zgradi bolj prilagodljivo, varnejše in zanesljivejše omrež­je od prejšnjih razlicic IMT (In­ternational Mobile Communica­tions). Omogocalo naj bi delova­nje številnih storitev. IMT-2020 tako ni nova samostojna gene­racija v vrsti »G-jev«, temvec je odprta za integracijo obstojecih tehnologij, kot sta npr. 4G LTE­-Advanced in Wi-Fi. Omrežja bo mogoce graditi v veliko razlicnih kombinacijah, ki bodo primerne za dolocena okolja. Storitve »Trikotnik storitev 5G«, kot ga predvideva ITU, predvideva, da se bodo storitve, ki bodo zažive­le v letih po uvedbi prvih omre­žij 5G, delile v tri vecje skupi­ne – izboljšane širokopasov­ne komunikacije (eMBB), mno­žicne komunikacije med napra­vami (mMTC) in zelo zaneslji­ve komunikacije z majhnimi za­kasnitvami (URLLC). Ce si ogle­damo trikotnik storitev pobli­že, vidimo, da so med storitva­mi, ki potrebujejo zelo zanesljivo delovanje omrežja in majhne zakasnitve, samovozeca vozi­la in kriticne komunikacije, npr. zdravstvena oskrba, bliže dru­gemu oglišcu trikotnika (eMBB) pa so storitve videa ultra visoke razlocljivosti (npr. video igre ali obogatena resnicnost), ki zahte­vajo zelo velike prenosne hitro­sti. V tretjem oglišcu trikotnika (mMTC) so množicne komuni­kacije med napravami, ki ne po­trebujejo niti visokih prenosnih hitrosti niti majhnih zakasnitev, pomembno je, da je omrežje zmožno pokriti potrebe velike­ga števila tipal na omejenem ge­ografskem obmocju in da deluje tako, da je energetska poraba teh naprav cim manjša. ITU je že pred casom spre­jel priporocila, da morajo imeti uporabniki omrežij 5G na razpo­lago enake storitve, ne glede na to, ali so mobilni ali nemobilni, in ne glede na to, kje so. Priporo­cila nadalje dolocajo, da je jedr­ni del skupen obstojecim fiksnim in mobilnim omrežjem in dostop do omrežja poljuben (npr. 4G LTE, 5G NR ali Wi-Fi). Tudi ele­menti, ki se ticejo uporabnika, so poenoteni, npr. enotna identite­ta, enotno zaracunavanje, kon­tinuiteta storitev in kakovost sto­ritve. Omrežje 5G bo zaradi svojih lastnosti uporabno tudi za t. i. kriticne storitve, npr. za omrež­ja javne varnosti in zašcite (s tuj­ko PPDR-Public Protection and Disaster Relief), ker omogocajo hitro vzpostavitev zveze, majh­ne zakasnitve, visoko razpolo­žljivost, zanesljivo delovanje, ve­liko zmogljivost, visoko stopnjo varnosti in prednostno komu­nikacijo. Temu sledimo tudi pri nas – slovenski regulator AKOS je pred dvema letoma dal pobu­do za vseslovenski testni projekt, ki bi združil 5G in PPDR. Tehnologija Gradniki omrežja 5G so poi­menovani nekoliko drugace kot pri prejšnjih generacijah: sis­tem imenujemo 5GS, jedrni del 5GC, radijski vmesnik pa je 5G NR. Bazna postaja pri 5G se ime­nuje gNB, glede na možne po­vezljivosti pa se dodajo še dru­ge pripone, tako da je na koncu poimenovanje »bazne postaje«, kot smo ji preprosto rekli v prvi generaciji, lahko precej komple­ksno. Številne delovne skupine se že dobrih šest let posvecajo razvoju minimalnih tehnicnih zahtev za IMT-2020. Minimalnih radijskih zahtev je tako osem in so že za­pisane v priporocilih sektorja za radijske komunikacije ITU-R in v razlicnih tehnicnih porocilih. Najvecje dosegljive prenosne hitrosti pri zvezi od bazne posta­je proti uporabniku morajo do­segati 20 Gb/s, v nasprotni sme­ri pa 10 Gb/s. Takšne hitrosti so seveda dosegljive v idealnih raz­merah, ko je prenosni radijski kanal povsem brez motenj in ima en uporabnik na voljo vse proste radijske vire, ki jih lahko dobi. Postavljene so za operaterje, da imajo ti podlago za nacrtovanje omrežja. Naslednja zahteva je izkorišce­nost radijskega spektra in govo­ri o tem, koliko bitov informaci­je lahko prenesemo v eni sekun­di v frekvencnem pasu, širokem en Hertz. Za peto generacijo je idealna zapisana vrednost 30 bit/s/Hz pri povezavi do upo­rabnika in 15 bit/s/Hz v smeri od uporabnika proti bazni posta­ji. Ker pa so najvecje možne vre­dnosti dosegljive le v idealnih razmerah, so v tehnicnih zah­tevah za 5G postavili tudi vre­dnosti, ki jih uporabniki nepo­sredno obcutijo, zato je zahteva­na hitrost 100 Mb/s pri poveza­vi do uporabnika in 50 Mb/s od uporabnika proti bazni postaji. Marsikdo bo pomislil, da te hi­trosti prenosa niso nic drugacne od teh, ki jih že ponuja LTE. Drži, a so takšne hitrosti v omrežju LTE namenjene vsem uporabni­kom skupaj (posameznik je de­ležen precej manjših hitrosti), pri 5G pa bo takšne hitrosti dele­žen vsak uporabnik, in to v 95 % primerov v zelo prometnih urba­nih središcih. Ce podobno zahte­vo predstavimo še na geografsko površino, mora biti prometna zmogljivost po IMT-2020 na kva­dratni meter površine 10 Mb/s/m2 in velja za pokrivanja v notra­njosti stavb s številnimi zahtevni­mi uporabniki. Za mnoge aplikacije široko­pasovnih komunikacij (eMBB) in zelo zanesljivih komunikacij (URLLC) so izjemnega (vcasih tudi življenjskega) pomena za­kasnitve pri komunikaciji. To po­meni, da mora biti cas od takrat, ko pošljemo paket informacije, do takrat, ko ga uporabnik sprej­me, izjemno kratek. Za širokopa­sovno skupino aplikacij je meja 4 milisekunde (ms), za zelo zane­sljive komunikacije pa 1 ms. Te vrednosti veljajo za neobreme­njeno omrežje in za mobilno po­stajo v aktivnem stanju. To po­meni, da je slednja v pripravlje­nosti za sprejem podatkov ali celo v fazi sprejemanja/pošilja­nja podatkov. Upoštevati pa mo­ramo, da se najvec casa porabi za »prebujanje« mobilnega ter­minala iz faze spanja in za izme­njavo drugih kontrolnih infor­macij. Zato je skupna dovoljena zakasnitev malo vecja – 20 ms. Za skupino storitev komunika­cij med napravami (mMTC) je v 5G predvidena minimalna gosto­ta takšnih naprav na površino, ki jim mora biti zagotovljena dolo­cena kakovost storitve. To števi­lo je milijon naprav na kvadratni kilometer, pri cemer mora vsa­ka naprava dobiti sporocilo do­locene dolžine v dolocenem casu z doloceno verjetnostjo. Pri tem velja omeniti, da so te naprave vecinoma tipala, ki pošiljajo krat­ka sporocila in zasedajo ozek fre­kvencni pas, podoben tistemu pri omrežjih druge generacije (npr. GSM). Še zadnja zahteva je minimal­na širina prenosnega kanala, ki ga mora sistem nameniti komu­nikaciji enega uporabnika. Ta je za skupino širokopasovnih ko­munikacij 100 MHz, ce deluje sistem na nižjem frekvencnem obmocju (vsi današnji sistemi delujejo na frekvencah pod 6 GHz), in 1 GHz, ce je v rabi višje frekvencno obmocje (predvideva se, da bo vedno vec komunikaci­je na frekvencah nad 6 GHz ozi­roma celo nad 24 GHz). Tehnološko gledano se za­dnja generacija LTE (LTE-Advan­ced) in 5G dopolnjujeta. V pet­najsti razlicici priporocil organi­zacije 3GPP (Third Generation Partnership Project), v katero so vclanjene vse svetovne standar­dizacijske ustanove, je zapisa­na prva faza tehnicnih podlag za 5G. Nekatere novosti se upora­bljajo že pri LTE, npr. modulaci­je višjega reda (ki bodo nomad­skim prenosnikom oz. drugim prenosnim terminalom omogo­cale visoke prenosne hitrosti), kombiniranje licencnih in neli­cencnih frekvencnih pasov, pod­pora storitvam za komunikaci­jo med vozili ter vozili in infra­strukturo (npr. vodenje konvojev vozil, napredno daljinsko vode­nje) in izboljšave na podrocju oz­kopasovnih komunikacij interne­ta stvari (NB-IoT). V prvi fazi 5G so v petnajsti razlicici priporocil 3GPP zapi­sani deljenje omrežja na rezine, souporaba omrežja, dostopanje naprav, ki ne spadajo pod okrilje 3GPP (predvsem Wi-Fi), med­sebojno sodelovanje elementov omrežja, prehajanje in gosto­vanje. Omrežja pete generacije se bodo postavljala postopoma, tako da bo velik del jedrnega in radijskega omrežja LTE deloval tudi v prihodnje, dodajale pa se bodo funkcije 5G. Pomembna sprememba 5G je nova strategija »vse v oblaku«. Omrežje temelji na podatkov­nih centrih, ki so, glede na potre­be, centralizirani ali razpršeni po omrežju. Omrežje se deli na rezi­ne, vsi segmenti omrežja (jedro, radio, prenos) pa se logicno de­lijo na dva sloja: uporabniški in nadzorni. To omogoca prilago­dljivo dimenzioniranje in spre­minjanje omrežja ter posledic­no storitve, ki zahtevajo npr. zelo majhne zakasnitve, majhno po­rabo energije ali zelo zanesljivo delovanje omrežja vedno in pov­sod. Radijski del 5G se imenuje »novi radio (NR)« in zajema sto­ritve do frekvenc 70/80 GHz. V prvi fazi 5G je predvideno, da bo osnovni radijski dostop 4G LTE in sekundarni 5G NR, pozneje pa se bo to spremenilo. Prednost omrežij 5G je ravno v tem, da lahko jedrno omrežje 5G krmi­li vec dostopovnih omrežij, po­leg 5G NR tudi LTE, Wi-Fi in dru­ga. V 5G poznamo dvojno pove­zljivost – mobilni terminal ima hkrati dve zvezi, primarno s 5G NR in sekundarno z LTE ali obr­njeno. Tako ima terminal precej vecjo prenosno hitrost in zane­sljivo zvezo. Kompleksnost siste­ma in velika prilagodljivost 5G se najbolj kažeta v povecanem šte­vilu parametrov na fizicnem slo­ju – kar 600, to je sedemkrat vec kot pri LTE. Prilagodljivost omrežja 5G dosežemo s programskim na­stavljanjem omrežnih elemen­tov (SDN), virtualizacijo omre­žnih funkcij (NFV) in delje­njem omrežja na rezine. To, da je omrežje virtualizirano, pome­ni, da vse namenske naprave na­domestimo s standardno stroj­no opremo. Programska nasta­vljivost omrežja omogoca di­namicne spremembe omrežnih elementov. Omrežje se hitreje prilagaja zahtevam, zato ni vec potreb po zamenjavah ali nad­gradnjah namenske strojne opre­me, ko se potrebe po zmogljivo­stih povecajo ali se dodaja nova storitev. Vsako navidezno omrežje (re­zina) omogoca doloceno vrsto storitev. Primer deljenja omrežja na rezine je, denimo, naslednji: prva rezina je namenjena široko­pasovnim komunikacijam – do­stopanju do interneta, video sto­ritvam 4K ali navidezni resnic­nosti, druga rezina je namenje­na ozkopasovnim komunikaci­jam – tipalnim omrežjem in tre­tja rezina zanesljivim komunika­cijam z majhnimi zakasnitvami – samovozecim vozilom. Po potre­bi lahko dodamo poljubno števi­lo rezin. Frekvencni spekter Peta generacija potrebuje do­daten frekvencni spekter, pred­vsem zaradi potreb dolocenih storitev, ki zahtevajo velike pre­nosne hitrosti (npr. navidezna ali obogatena resnicnost). Svetovno koordinacijo frekvencnega spek­tra opravlja radijski sektor ITU (ITU-R), pri 5G pa je pomem­ben še telekomunikacijski sektor ITU (ITU-T), ki izdaja priporoci­la za telekomunikacijske tehno­logije, predvsem žicnih (neradij­skih) elementov. 5G namrec za­jema tudi opticne povezave, saj so te silno pomembne za zaledne povezave med elementi omrež­ja. Hiter izracun pravi, da ce 5G predvideva prenosne hitrosti do 20 Gb/s na uporabnika, mora­jo biti prenosne zmogljivosti do koncnih agregacijskih vozlišc ne­kaj 100 Gb/s. Danes standardi za opticne komunikacije že omo­gocajo prenosne zmogljivosti 400 Gb/s. Uporaba frekvenc pri 5G je od­visna od storitev, seveda pa se vse izvaja samodejno, tako kot pri predhodnih generacijah. Fre­kvencni spekter za uporabo v 5G na splošno delimo na dva ve­cja segmenta: pod 1 GHz in nad 24 GHz, vmes pa je še pas med 1 in 6 GHz, kjer že danes deluje­jo mobilne komunikacije (GSM, UMTS, LTE). Na slednjem se ne bo veliko spremenilo, oziroma ga bodo operaterji uporabljali v skladu s potrebami in seveda po nacelu tehnološke in generacij­ske nevtralnosti, ki je glavno vo­dilo EU. Na svetovni radijski konferen­ci, ki bo naslednje leto (WRC-19), se bodo za 5G potrjevali trije frekvencni pasovi: 700 MHz, 3,4 GHz in 24 GHz. Britanski regu­lator Ofcom predlaga tudi spre­membo dodeljevanja dovoljenj v pasu med 57 in 66 GHz. ITU pri­poroca, da nacionalni regulatorji podeljujejo nižje frekvencne pa­sove za 5G po odlocitvah prete­klih svetovnih radijskih frekvenc WRC-07 in WRC-15, za višje fre­kvencne pasove pa naj se ravna­jo po smernicah, ki bodo sprejete na WRC-19. Storitve, ki zahtevajo vecji do­seg in ožji frekvencni pas, kar je neposredno povezano z manj­šimi prenosnimi hitrostmi (npr. storitve IoT), uporabljajo fre­kvence pod 1 GHz. Evropska komisija je oznacila pas okrog 700 MHz za tisti, ki naj bi pokri­val široka geografska obmocja (podeželje) in s krovnim pokri­vanjem notranjosti stavb. Na niž­jih frekvencah se signal razširja veliko dlje, zato so te frekvence namenjene pokrivanju, je pa na njem sorazmerno malo prostora. Storitve, ki zahtevajo majhne zakasnitve in delujejo na kratkih razdaljah (npr. kriticne komuni­kacije v zdravstvu ali dostopanje do internetnih storitev v gosto naseljenih obmocjih), bodo upo­rabljale frekvence nad 24 GHz (milimetrski del spektra). Na teh frekvencah (vse tja do 100 GHz) imamo še zelo veliko prostora, a sta dve fizikalni omejitvi – prva je ta, da signal z razdaljo od od­dajnika zelo hitro oslabi, druga pa ta, da so doloceni deli spektra zelo neprijazni za razširjanje ra­dijskih valov. Operaterji s frekvencami, ki jih kupijo na dražbah ali kako drugace placajo pristojbine, skrbno nacrtujejo. Današnja omrežja (GSM, UMTS in LTE) uporabljajo frekvencne paso­ve do 3 GHz, nekaj frekvencne­ga prostora, ki je namenjen mo­bilnim komunikacijam, je še na 700 MHz, 3,5 GHz in 5,8 GHz. Vcasih se nelicencni pasovi kom­binirajo z licencnimi, tako da se uporabnikom lahko ponudi ši­rok pas, s tem pa tudi vecje pre­nosne hitrosti. Za storitve, ki zahtevajo res velike prenosne hi­trosti, pa so primerne frekven­ce precej nad 6 GHz (med 30 in 100 GHz – t. i. podrocje milime­trskih valov). Na teh frekvencah je dovolj prostora, da lahko operaterji svo­jim uporabnikom ponudijo pre­nosne hitrosti tudi do 20 Gb/s proti uporabniku in 10 Gb/s od uporabnika (po zahtevah 5G). Na frekvencnem obmocju nad 30 GHz imajo radijski valovi kra­tek doseg, slabo prodirajo sko­zi ovire in hitro slabijo. Doseg je nekaj sto metrov, zato so te fre­kvence primerne za pokrivanje obmocij z veliko gostoto uporab­nikov (npr. mestna središca, ve­like športne dvorane ali stadioni in podobno). Obmocja z veliko gostoto upo­rabnikov ali naprav rešujemo z malimi celicami. Antene teh celic pritrdimo na ulicno infrastruktu­ro, npr. na cestne svetilke, av­tobusne nadstreške, semaforje in podobne objekte javne infra­strukture, ki so cim bliže uporab­nikov. Po številnih frekvencnih draž­bah po Evropi, ki so se zvrstile v zadnjih letih, vemo, da je fre­kvencni spekter naravna, omeje­na in, v nekaterih primerih, tudi draga dobrina. Zato ga mora dr­žava primerno razdeliti, opera­terji pa cim bolj ucinkovito izko­ristiti. Stališce mocnega kitajske­ga izdelovalca telekomunikacij­ske opreme Huawei je, da je le cist frekvencni spekter pogoj za kakovostne storitve. To pomeni, da kakršnakoli delitev spektra med razlicnimi operaterji (taki­mi z licenco in brez nje) ni smi­selna. Nadalje menijo, da se je najbolje držati nacela tehnološke in storitvene nevtralnosti – ope­rater svoj frekvencni prostor iz­koristi za tiste tehnologije in ti­ste storitve, ki se mu zdijo najpri­mernejše. Nacelo nevtralnosti že nekaj casa velja v EU in operater­ji svoja frekvencna obmocja de­jansko izkorišcajo po svoje. To je seveda mogoce predvsem zato, ker jih podpira industrija termi­nalne opreme (npr. pametnih telefonov), ki vgrajuje v en ter­minal vec tehnologij (npr. GSM, UMTS, LTE, Wi-Fi), te pa delu­jejo na petih ali vec frekvencnih obmocjih (npr. 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz, 2400 MHz, 5000 MHz). Omrež­ja 5G bodo podpirala vsa pred­hodna frekvencna obmocja, do­dali pa bodo še tista nad 24 GHz. 5G v Sloveniji Slovenija se je aktivno pri­družila razvoju omrežij 5G ko­nec leta 2016, ko je podprla ak­cijski nacrt 5G COM (2016) 588 Evropske komisije. Nacionalni regulator AKOS je videl prilo­žnost v izboljšanih storitvah za sisteme javne varnosti, zašcite in reševanja (omrežja PPDR) in je povabil k sodelovanju za­interesirane deležnike. Pozivu so se poleg uporabnikov odzva­li še izdelovalci opreme, ope­raterji elektronskih komunika­cij in raziskovalna institucija. Poziv je AKOS objavil v zacet­ku leta 2017 in za namene testi­ranj tehnologij 5G namenil dele radijskega spektra med 3,4 in 3,8 GHz. Testiranjem tehnolo­gij 5G so namenjeni še deli fre­kvencnih pasov na 700 MHz, 1400 MHz, 2300 MHz, 26 GHz in 42 GHz. Pasova na 700 MHz in 3,4–3,8 GHz bosta za storitve 5G zanesljivo potrjena na priho­dnji Svetovni radijski konferen­ci WRC-19. Zacasne odlocbe o dodelitvi radijskih frekvenc za potrebe pre­izkusov radijske opreme, meritev in drugih testiranj tehnologije 5G je dobilo pet slovenskih institu­cij (AMZS, BTC, Telekom Slove­nije, Elektro Gorenjska in Inter­net Institute), ki sodelujejo ali pri evropskih ali domacih razvojnih projektih 5G. Testi se izvajajo na dveh frekvencnih obmocjih, 700 MHz in 3,4–3,8 GHz. Ker je na voljo še nekaj testnih frekvenc, pa tudi evropskih projektov 5G, se bodo v prihodnje gotovo našli novi interesenti. V Sloveniji je lahko prva javna dražba za podelitev frekvenc 5G na frekvencnem pasu 700 MHz že v zacetku naslednjega leta, javna dražba za frekvencni pas med 3,4 in 3,8 GHz pa bi lahko bila leto zatem, ko bodo potekla veljavna dovoljenja za brezžicno tehnologijo WiMax, ki trenutno uporablja omenjene frekvence. Raziskave za naprej Raziskave, ki bodo podlaga za šestnajsto razlicico priporocil 3GPP, potekajo že nekaj let, nji­hov izid pa je predviden za ko­nec leta 2019. Trenutno pribli­žno 25 študij raziskuje vecpred­stavne storitve s prednostjo, storitve med vozili in vsem dru­gim (V2X), dostop do 5G prek satelita, podporo krajevnim omrežjem v 5G, zlivanje žicnega in brezžicnega segmenta v 5G, lokalizacijo terminalov in dru­go. Najpomembnejša so podro­cja varnosti, deljenja omrežij na rezine in IoT, delo na kodekih in pretocnih storitvah ter podobno. Rezultat vsake raziskave je teh­nicno porocilo (TR), ki je dosto­pno javnosti. Podrocje radijskih dostopov­nih tehnologij 5G se širi še nad zemeljsko površje (satelitske ko­munikacije, nizko letece plošca­di) in na morje (komunikacije med ladjami, komunikacije med ladjami in obalo ter komunikaci­je na ladji).. T . Trikotnik storitev 5G (Vir: ITU News 02/2017) Se bo digitalna locnica povecala? Evropska komisija (EC) ocenjuje potrebne investicije v omrežje 5G vseh 28 clanic EU na 56 milijard evrov, letne koristi pa na 113,1 milijar­de evrov. Po predvidevanjih bo ustvarjenih okrog 2,3 milijona delovnih mest, uporaba omrežja bo prinesla vecjo produktivnost v avtomobilski industriji. Najvec koristi bodo imela urbana naselja, le 8 % oz. 10 mili­jard evrov pa podeželje. Ta podatek je skrb zbujajoc, saj predstavlja ne­varnost za povecanje digitalne locnice, tega se zaveda tudi EC. Vedeti moramo, da se investitorji obnašajo predvsem tržno in da bodo sredstva vlagali tja, kjer se bodo povrnila najprej, to je v gosto naseljenih mestih in v poslovnih središcih. Skrb zbuja predvidevanje, da bo razvoj na po­deželju spet slabši kot drugje. s Omrežje 5G je podrejeno storitvam. Vsak uporabnik ali naprava dobi tocno tisto storitev, ki jo potrebuje, ne glede na to, kje je. . Osnovne tehnološke zahteve IMT-2020 ali 5G Frekvencni spekter 5G NR Pas NR Frekvencni pasovi za UL Frekvencni pasovi za DL Nacin dvosmerne komunikacije n77 3300-4200 MHz 3300-4200 MHz TDD n78 3300-3800 MHz 3300-3800 MHz TDD n79 4400-5000 MHz 4400-5000 MHz TDD n80 1710-1785 MHz N/A SUL n81 880-915 MHz N/A SUL n82 832-862 MHz N/A SUL n83 703-748 MHz N/A SUL n84 1920-1980 MHz N/A SUL n257 26,5- 29,5 GHz 26,5- 29,5 GHz TDD n258 24,25- 27,5 GHz 24,25- 27,5 GHz TDD n260 37-40 GHz 37-40 GHz TDD UL - prenos od uporabnika; DL - prenos k uporabniku s Organizacija GSMA je leta 2017 predvidela, da se bo globalni ekonomski odtis mobilnega sektorja, predvsem zaradi 5G, do leta 2020 povecal na 4200 milijard dolarjev (s 3300 milijard leta 2016). . Deljenje omrežja 5G na rezine . Trinivojska uporaba spektra: A. Pokrivanje (pod 2 GHz) – široko pokrivanje in pokrivanje znotraj stavb; B. Pokrivanje in zmogljivost (2 do 6 GHz) – najboljši kompromis med zmogljivostjo in pokrivanjem; C. Hiter prenos podatkov (nad 6 GHz in mm valovi) – za prenos velikih kolicin podatkov in visoke prenosne hitrosti . Spekter za 5G v podrocju mm-valov s Evropska komisija ocenjuje potrebne investicije v 5G vseh 28 clanic EU na 56 milijard evrov, letne koristi pa na 113,1 milijarde evrov. . Molekule vode in/ali kisika v ozracju signal s frekvencami okrog 22 GHz in 60 GHz zelo oslabijo. TU približno vsaka štiri leta organizira svetovno radij­sko konferenco (WRC), na kateri sodelujejo vse države, ki so clanice Organizacije združenih naro­dov (OZN). Na tej konferenci se po­trjujejo razdelitve frekvencnih pasov za posamezne storitve, dolocijo pa se tudi pogoji, pod katerimi se lahko te storitve uporabljajo. Nekatere storitve (predvsem tiste, ki so pomembne za nacionalno var­nost in zašcito) imajo prednost, ce­prav jim je dodeljen frekvencni spek­ter, ki ga lahko souporabljajo tudi druge storitve. Nekaj delov frekvencnega spek­tra je vedno namenjenih prosti rabi – nelicencni spekter (brez pla­cila pristojbin). Primera sta paso­va 2,4 GHz in 5 GHz, kjer je da­lec najvecja gostota naprav za do­stop do brezžicnega interneta (Wi­-Fi). Ta dva pasova in še mnogi dru­gi spadajo na podrocje ISM (Indu­stry, Science, Medicine). Kot pove že ime, so ti pasovi namenjeni raz­iskavam ter uporabi v medicini in industriji, imajo kratek lokalni do­seg in morajo uporabljati majh­ne moci. Na teh frekvencah velja­ta dve osnovni pravili – ne povzro­camo motenj drugim uporabnikom tega pasu in sami poskrbimo za za­šcito naših sistemov pred motnjami drugih sistemov. Kljub precej omejitvenim in stro­gim pogojem rabe so zaradi omeje­nosti frekvencnega prostora (pred­vsem v delu spektra pod 6 GHz) ti pasovi zanimivi tudi za profesional­ne mobilne komunikacije. Že v prej­šnjih razlicicah priporocil 3GPP (13 in 14) je na frekvencnem pasu 5 GHz predvidena souporaba tehnologije LTE z drugimi tehnologijami. SVETOVNA RADIJSKA KONFERENCA Razdelitev frekvenc I Kaj sledi? Izsledki nekaterih raziskav bodo zajeti v razlicicah 17 priporocil 3GPP: • Podpora aplikativni ravnini za storitve V2X. • Sledenje premoženju – zgledi rabe. • Produkcija avdiovizualnih storitev. • Komunikacijske storitve za kriticne medicinske aplikacije. • Izboljšani podaljševalniki z ucinkovitejšo porabo energije in podaljša­nim pokrivanjem. • Izboljšava brezpilotnih zracnih plovil (UAV-Unmanned Aerial Vehi­cles). • Študija Razširjena resnicnost v 5G (XR-eXtended Reality). • Študija Omrežno nadzorovane interaktivne storitve v 5GS. s Omrežja pete generacije se bodo postavljala postopoma, tako da bo velik del jedrnega in radijskega omrežja LTE deloval tudi v prihodnje, dodajale pa se bodo funkcije 5G. . Deljenje omrežja na male celice. 5G v praksi itko omrežij 5G je, vsaj v teoriji, dobil ameriški operater Verizon Wire­less, saj je s prvim oktobrom za­gnal storitev mobilnega interne­ta prek omrežja 5G v štirih me­stih. Na voljo je prebivalcem mest Houston, Indianapolis, Los Angeles in Sacramento. S tem je, vsaj zacasno, prehitel konku­renta AT&T, ki je napovedal, da bo svoje omrežje 5G še pred kon­cem leta zagnal v 19 ameriških mestih. Za razliko od Verizona, ki omrežja ni postavil na global­nem standardu, na katerega si­cer namerava preiti naslednje leto, naj bi AT&T svoje omrež­je, ki bo delovalo v frekvencnem pasu 38 GHz, zasnoval skladno z dogovorjenim standardom za omrežja 5G. Trenutno drugi ve­likan v ZDA, družba T-Mobile, je sporocila, da bo svoje omrež­je 5G prihodnje leto zgradila na frekvencnih pasovih 600 MHz 28 GHz, širšo pokritost prebival­stva s signalom 5G pa nacrtuje za leto 2020. Sprva le mobilni internet Prvi prakticni zgledi rabe omrežja 5G se osredotocajo na zagotavljanje pokritosti z mobil­nim signalom in njegovo rabo v namene nudenja storitev širo­kopasovnega dostopa do inter­neta. Omrežja 5G so za to nalo­go precej primernejša od omrežij 4G, saj ponujajo boljšo odzivnost in višjo hitrost prenosa podatkov – tako v smeri k uporabniku kot od njega. Posebej v luci rastoce porabe gospodinjstev, ki pred­vsem zaradi povecanega obsega rabe storitev pretocnega videa mocno povecujejo mesecni pro­met – in se bližajo povprecnemu mesecnemu prometu okoli 200 gigabajtov. Omrežja 5G pa bodo okrepila konkurenco med ponu­dniki dostopa do interneta, saj bodo omenjene kolicine podat­kov lahko zagotavljala po kon­kurencni ceni, poleg tega je »go­spodinjski« internet prek omrež­ja 5G bistveno lažje vklopiti tudi ponudnikom, saj odpade pola­ganje opticnih in koaksialnih ka­blov ali bakrenih paric. V Slove­niji »že od nekdaj« uživamo v ne­omejenih kolicinah fiksnega in­ternetnega dostopa, omrežja 5G pa ga obljubljajo tudi po mobilni plati. Med napravami, ki se bodo kot prve ponašale z logotipom 5G, bodo torej internetne mobil­ne dostopne tocke. Na telefone bo treba pocakati do 2019. Kakšne so/bodo dejanske hi­trosti prenosa podatkov v pra­ksi? Gigabitnih hitrosti vsaj v za­cetku še ne gre pricakovati, pri T­-Mobile so namignili, da se bodo hitrosti prenosa podatkov v pri­merjavi s trenutno ponudbo v omrežju 5G v zacetku potrojile, torej lahko v najboljših primerih uporabniki pricakujejo hitrosti nekaj 100 Mb/s, gigabite na se­kundo pa bodo prinesla šele pri­hodnja leta. V mestih in na dru­gih podrocjih z odlicno zale­dno infrastrukturo bodo omrež­ja 5G sicer superhitra in odziv­na, standardi zaenkrat zgornje meje zmogljivosti postavljajo pri 20 Gb/s pretocni hitrosti ob 1 ms odzivnem casu. Tudi družba Qualcomm je za prve implemen­tacije omrežij 5G postavila re­alno napoved, da bodo njihove zmogljivosti zaradi vecje pasov­ne širine in naprednih antenskih tehnologij okoli 4-krat višje od trenutnih omrežij 4G. Evropa in Japonska ne želita zaostajati Eden najvecjih evropskih te­lekomunikacijskih operaterjev, Deutsche Telekom, je konec ok­tobra predstavil svoje nacrte gra­dnje omrežja 5G. Na leto želi po­staviti vec kot dva tisoc novih oddajnikov, ki jim bo v pomoc okoli deset tisoc manjših oddaj­nih postaj v vecjih objektih ali na gosto poseljenih oziroma obi­skanih podrocjih, za kar bo vsa­ko leto odštel okoli 5,5 milijarde evrov. V duhu sveže sklenjene­ga zavezništva z družbo Telefo­nica je Deutsche Telekom svojim tekmecem tudi predlagal deli­tev infrastrukture – predvsem na ruralnih obmocjih – kar so poz­dravile številne obcine. Omrežje 5G bo Deutsche telekom komer­cialno zagnal predvidoma leta 2020, do leta 2025 pa želi doseci 99-odstotno pokritost prebival­stva s signalom 5G. Svojevrstno »zmago« je dose­gel tudi Telecom Italia, ki je sep­tembra v kneževini San Marino postavil prvi oddajnik 5G in tako v celoti pokril vso državo. Pro­jekt ima v nacrtu postavitev »zu­nanjega« laboratorija za rešitve s podrocij pametnih mest, javnih varnostnih sistemov in iniciativ digitalnega turizma. Tudi na Japonskem so se vse napovedi okoli omrežij 5G vrtele okoli letnice 2020, ko bo ta oto­ška država gostila poletne olim­pijske igre v mestu Tokyo. A tam­kajšnja velikana, NTT Docomo in KDDI, naj bi se pospešeno pri­pravljala na splavitev ponudbe že do septembra 2019, ko bo Ja­ponska gostila svetovno prven­stvo v ragbiju. Kitajska vlada v želji, da bi po­spešila prehod na omrežja 5G, celo razmišlja o možnosti, da bi združila dva izmed treh najve­cjih telekomunikacijskih opera­terjev. Družbi China Unicom in China Telecom sta namrec v nje­ni lasti, skupaj imata skoraj 600 milijonov uporabnikov, vodil­ni ponudnik China Mobile pa jih ima vec kot 900 milijonov. Kitaj­ska je postavitev omrežja 5G po­stavila za eno razvojnih priori­tet, saj nanj gleda kot na global­no konkurencno prednost. Še ena velika svetovna država, Indija, se bo pridružila »mobilni eliti« z omrežjem 5G predvidoma leta 2020. Nanjo gre skrajno re­sno racunati, saj ji je v preteklosti uspel skorajda neverjeten skok – v vsega dveh letih je s 155. mesta na svetovni lestvici splezala na sam vrh po prenosu podatkov po mobilnih omrežjih – povprecen uporabnik v mobilnem omrežju 4G že danes prenese 11 gigabaj­tov podatkov na mesec! Prihodnje leto le pešcica telefonov Naveza ameriškega operater­ja Verizon in izdelovalca Motoro­la (ki je sicer v lasti kitajske druž­be Lenovo) bi znala postreci tudi s prvim mobilnikom za omrež­ja 5G v praksi. Za pametni tele­fon Moto Z3 je namrec že nared dodatek, ki ga naredi sposobne­ga delovanja v omrežju 5G. Tudi ponudnik Sprint je že avgusta napovedal zanimiv telefon la­stne blagovne znamke – šlo bo za nekakšen 4G/5G hibrid, izde­loval ga bo LG, uporabnikom pa ga namerava družba ponuditi v prvi polovici prihodnjega leta. Zanimivo bo opazovati tudi ra­zvoj samih mobilnikov za omrež­ja 5G. Ker bodo slednja dveh vrst – s frekvencnimi pasovi nad 6 GHz in pod to mejo, bodo upo­rabljali tudi razlicne antene. Telefoni, ki bodo delovali le v fre­kvencnem pasu pod 6 GHz, bi lahko po zaslugi manj zahtevne konfiguracije anten celo shujša­li v primerjavi z današnjimi pri­merki in nasprotno – 5G telefo­ni, ki bodo delovali v frekvenc­nih pasovih med 28 in 39 GHz, se utegnejo nekoliko odebeliti. Kar zadeva velikane iz sveta mobilne telefoni­je, so izdelovalci mo­bilnikov še zelo skopi z informacijami. Apple in Sam­sung nista napovedala še nobe­nega 5G telefona, strokovnja­ki tudi sicer pricakujejo, da bo Apple tokrat med »zamudniki« in naj bi prvi iPhone za omrežja 5G ugledal luc sveta šele 2020. Podjetje OnePlus je v izjavi za javnost zagotovilo, da bo leta 2019 izdelalo vsaj en pametni mobilnik za omrežja 5G. Sredi oktobra je tehnicni javnosti vrgel zanimivo kost za glodanje tudi direktor družbe Huawei, ko je dejal: »Delamo na upogljivih te­lefonih, upogljivih telefonih 5G!« Sicer pa je pricakovati, da bo prav Huawei tisti izdelovalec, ki bo med prvimi ponudil vec mo­delov telefonov za omrežja 5G. Ne le izdelovalci telefonov, služili bodo tudi izdelovalci po­sameznih komponent in lastniki patentov. Nokia, ki ima med vse­mi podjetji, ki so oblikovala stan­dard 5G, najvec intelektualne la­stnine, je že predstavila svoj »ce­nik« – izdelovalcem telefonov bo za kljucne patente 5G New Ra­dio racunala tri evre po napra­vi, s cimer sledi podobni cenov­ni politiki tekmecev, družbama Qualcomm (2,2 % cene napra­ve 5G) in Ericcson (zahteval bo 5 dolarjev po napravi). Mobilni internet stvari Omrežja 5G so ustvarjena tudi z mislijo na povezovanje bistve­no vecjega števila naprav, kot jih je v rabi danes. Trenutni moduli 4G so razmeroma dragi in ener­gijsko potratni, zato niso prevec priljubljeni niti med izdeloval­ci naprav, operaterji in podjetji/uporabniki, ki se za poslovne ali domace projekte s podrocja in­terneta stvari pretežno zanaša­jo na brezžicna (Wi-Fi) omrež­ja in druge tehnologije. Omrež­ja 5G pa bodo brez težav spreje­mala tudi majhne, nizkoporabne in poceni naprave, zato bo pove­zovanje najrazlicnejših naprav in senzorjev v internet postalo bi­stveno bolj enostavno. Prepricljivi pilotni projekti Ceprav so pregrešno hiter mobilni internet in novi pa­metni telefoni gonilo razvoja omrežij 5G, pa ta kažejo svoj po­tencial na povsem drugih po­drocjih, ki utegnejo v priho­dnje celo prerasti pomen same mobilne povezljivosti. Poveza­na pametna mesta, samovoze­ci avtomobili (in druga vozila), obogatena resnicnost – vse z nji­mi povezane tehnologije mocno racunajo na zanesljiva mobilna omrežja 5G. Na omrežja 5G bo v prihodnje stavila tudi industrija – avtomatizirana pristanišca in industrijski roboti obetajo prav­cato revolucijo. Finsko podjetje Oulu ima v svojem razvojnem centru za tehnologije 5G vec zanimivih projektov, ki jih namerava ko­mercializirati v naslednjih le­tih. Med najbolj zrelimi in pre­pricljivimi so, denimo, storitev pretocnih iger, rehabilitacija pacientov, ki so doživeli kap, s pomocjo rešitve za navidezno resnicnost idr. Na prakticno ure­snicitev cakajo tudi pametni obliži, ki spremljajo zdravstve­no stanje (ali okrevanje) paci­enta, in celo rešitev, ki staršem omogoca interakcijo z otrocicki, ki so se rodili prehitro in so »ob­sojeni« na inkubator. Samovozeca vozila in pametna cestna infrastruktura Samovozeca vozila si veli­ko obetajo od mobilnih omre­žij 5G, saj so za razliko od trenu­tne (recimo ji 1.) generacije vo­zil še precej »samozadostna«, na­crti za naslednje generacije av­tonomnih vozil pa mocno racu­najo na interakcijo med vozili in pametno infrastrukturo (cesta­mi, semaforji itd.). Omrežja 5G bodo tako omogocila hitro in na­tancno komunikacijo med vo­zili, kar naj bi znatno izboljšalo prometno varnost in zmanjša­lo prometne zamaške. Po zaslu­gi novih omrežij se bo vse v pro­metu pogovarjalo med sabo. Za uresnicitev tega scenarija mora­jo biti odzivni casi izredno nizki. Samovozeci avtomobili si bodo izmenjavali zelo drobne pake­te informacij, to pa bodo poce­li prakticno ves cas – izziv je za­gotoviti skoraj takojšnje pošilja­nje in prejemanje podatkov. Tu bo stopila na prizorišce lastnost omrežij 5G, da se izkažejo z obljubljenimi odzivnimi casi, krajšimi od milisekunde. Obogatena in navidezna resnicnost (AR in VR) Med podrocji, ki si veliko obe­tajo od novih mobilnih omre­žij, sta tudi navidezna in oboga­tena resnicnost. Poleg namen­skih ocal lahko pricakujemo tudi rabo pametnih telefonov v te namene, saj bodo zanesljive širokopasovne povezave v nave­zi z nizkimi odzivnimi casi omo­gocile vrsto uporabnih stori­tev z omenjenih podrocij. Dobi­li bomo pristnejše mobilne pre­tocne igre, brezžicne nadzor­ne kamere, pa tudi mobilno so­delovanje in svetovanje, celo re­habilitacijo po poškodbi ali bo­lezni bomo ucinkoviteje opravi­li s kombinacijo realnega in vir­tualnega sveta. S tem, ko se obo­gatena in navidezna resnicnost osvobodita kablov, bodo zažive­li najrazlicnejši poslovni modeli – od igric, športa pa vse do zdra­vstva. Tehnologije omrežij 5G bodo v veliko pomoc tudi pri po­kritosti s signalom znotraj stavb, v prihodnje pa si lahko obetamo celo scenarij, po katerem bi lah­ko mobilni usmerjevalnik postal kar lastna mobilna celica in tako še pohitril komunikacijo med nase povezanimi napravami in sistemi.. Oktobra 2018 je omrež­je 5G zagnal prvi opera­ter v ZDA. Sledi ucinek domin. Miran Varga s Prvi zgledi rabe omrežja 5G se osredotocajo na zagotavljanje pokritosti z mobilnim signalom in širokopasovni dostop do interneta. B . Ameriški Verizon Wireless je s prvim oktobrom zagnal storitev mobilnega interneta prek omrežja 5G v štirih mestih. itrostnih dosežkov v omrežjih 5G bo v prihodnjih mesecih ve­dno vec. Trkanje po prsih s strani izdelovalcev opreme se je za­celo že pred letom dni, ko je Samsung v navezi z japonskim operaterjem KDDI na vlaku, ki je vozil s hitrostjo vec kot 100 km/h, uspešno prenašal podatke s hitrostjo 1,7 Gb/s, torej tekoce predvajal video posnetek locljivosti 8K in hkrati snemal ter nalagal posnetek lo­cljivosti 4K s kamere, namešcene na strehi vlaka. Tekmeci seveda niso sedeli križem rok, letos je SK Telecom v sodelo­vanju z BMW sprejemnik 5G namestil v vozilo, ki je vozilo s hitrostjo do 170 km/h, podatki pa so se prek mobilnega oddajnika 5G prenašali s hitrostjo 3,6 Gb/s. Šlo bo seveda še hitreje, posebej v okoljih, kjer bo oprema stacionira­na (beri: pri miru). V laboratorijskih okoljih in na krajših razdaljah (npr. 100 metrov) inženirji že presegajo terabitne hitrosti. O tem, kdaj jih bomo deležni v praksi, pa neradi špekulirajo. VLAK Poldrugi gigabit na vlaku H . San Marino je prva država na svetu, ki je v celoti pokrita s signalom 5G. Zadostoval je le en oddajnik. . Lenovo si je 5G zamislil tudi kot dodatek za svoje telefone Moto Z3. Metanje polen pod noge Visoke ambicije kitajskih izdelovalcev telekomunikacijske opreme so letos doživele hladno prho. ZDA so Huaweiju, domnevno zaradi varno­stnih pomislekov, zaprle vrata in preprecile dobavo teleko­munikacijske opreme tamkaj­šnjim ponudnikom, podobno je ravnala tudi Avstralija, ki je družbama Huawei in ZTE pre­povedala sodelovanje na raz­pisih za postavitev omrežij 5G in dobavo ustrezne opreme. Podobno se jima zna zgoditi tudi v Kanadi in morda celo Veliki Britani­ji. To je voda na mlin preostalim ponudnikom, kot so Ericsson, Nokia Ne­tworks, Samsung in drugi. . Nokia ima že cenik - izdelovalcem telefonov bo za kljucne patente 5G New Radio racunala tri evre po napravi. užna Koreja je že v casu zimskih olimpijskih iger v Pjongcangu s ponudbo 360-stopinjskih video posnetkov športnih tekmo­vanj dokazala, da je treba z njo še kako resno racunati, ko gre za postavitve omrežij 5G in uvajanje novih storitev. Tamkajšnje mini­strstvo za znanost in informacij­ske tehnologije je junija objavilo razpis za podelitev frekvenc ope­raterjem (uporabljali bodo fre­kvencna pasova 3,5 in 28 GHz), tem pa se je uspelo z ministr­stvom dogovoriti za socasen za­gon storitev 5G. Tako se želijo v Južni Koreji izogniti nepotreb­ni prisilni konkurenci in inovira­nju ter reklamiranju na silo, ki s seboj vleceta tudi višje stroške (beri: niso si želeli ponovitve sce­narija ob uvedbi omrežij 4G LTE). Ponudniki omrežij 5G bodo v zacetku deležni tudi ustreznih davcnih olajšav, saj je državi v interesu, da cim prej zgradijo celovito omrežje 5G, ki bo s pokritostjo doseglo vse prebi­valce (predvidoma leta 2022). Ponudniki SK Telecom, KT (Korea Telekom) in LG Uplus so se dogovo­rili, da bodo omrežja 5G testno zagnali decembra letos, v komercialne namene pa jih bodo zaceli uporabljati marca 2019. Nenadno »prijatelj­stvo« korejskih operaterjev poznavalci pripisujejo tudi hitremu vzponu in moci kitajskih telekomunikacijskih operaterjev, ki jim predstavljajo vedno vecjo konkurenco. Trenutno je v Južni Koreji vroce predvsem na razpisih okoli omrežne opreme za omrežja 5G, kjer sta glavna tekmeca domaci Samsung Electronics in kitajski Huawei. JUŽNA KOREJA Korejska 5G-enotnost J . Obljubljeni odzivni casi, krajši od milisekunde, bodo kljucni za avtonomna vozila. omace mobilne operaterje smo povprašali po njihovih nacrtih z uvedbo omrežij 5G. Najpodrobneje so nam jih pred­stavili v Telekomu Slovenije. Pred­stavniki za odnose z javnostmi pod­jetij A1 in Telemach so bili namrec precej kratki in jedrnati. Njihove od­govore na naša vprašanja povzema­mo v celoti: A1 »V A1 trenutno izvajamo pilo­tni projekt v enem od vecjih slo­venskih mest, in sicer nas zanima­jo predvsem nacin gradnje, akvizici­ja in stroški lokacij, porabe energije, uporaba alternativnih prenosnih teh­nik. Prvo komercialno ponudbo opre­me in terminalov lahko pricakujemo leta 2020, sprva v urbanih središcih, kasneje pa v omejenem obsegu tudi drugod. Ker smo še vedno v testni fazi, je v tem trenutku še nemogo­ce podati ocene vložka za prihodnja leta. Prav tako je v tem trenutku tež­ko napovedati, ali bo omrežje 5G do­seglo takšno pokritost prebivalstva kot obstojeca mobilna omrežja.« Telekom »V Telekomu Slovenije se na uved­bo 5G že aktivno pripravljamo. Pri uvajanju mobilne tehnologije pete generacije gre namrec za dolgo­rocen tehnološki razvoj, skladno s tem pa skrbno nacrtujemo in izvaja­mo vmesne korake razvoja omrežja. Da je razvoj pete mobilne generaci­je tehnološko zahteven, dokazujejo tudi evropski razvojni projekti – v Te­lekomu Slovenije smo kot edini slo­venski operater sodelovali pri dveh evropskih projektih, namenjenih ra­zvoju 5G. Prvi je bil projekt iCIRRUS, drugi pa projekt CHARISMA, oba v okviru programa »Obzorje 2020«. Ob tem smo se odzvali tudi na jav­ni poziv Ministrstva za javno upra­vo (MJU) in Agencije za komunikacij­ska omrežja in storitve za sodelova­nje pri projektu 5G PPDR, tj. vertika­le 5G za širokopasovna omrežja za sistem za javno varnost ter zašcito in reševanje. V sklopu aktivnosti na projektu 5G PPDR aktivno sodeluje­mo pri vec projektih, in sicer 5G Var­nost, 5G FIRST in 5G-AUTONOME. Projekta 5G Varnost in 5G FIRST sta evropska projekta, ki se osredotoca­ta na rešitve 5G PPDR, prvi na slo­venski in drugi na mednarodni ravni, projekt 5G-AUTONOME pa se nana­ša na podporo omrežja 5G za samo­vozeca elektricna vozila. Akcijski nacrt EU sicer predvide­va postopno uvedbo tehnologije 5G od leta 2020 naprej. Prve pilo­tne ali omejeno komercialne posta­vitve 5G so bile letos že predstavlje­ne, verjetno pa bodo uporabniki teh­nologijo 5G v pravem pomenu lah­ko dejansko izkusili nekje okoli leta 2020, kar je mejnik, ki mu sledimo tudi v Telekomu Slovenije. Pri uved­bi 5G bo najvecji zalogaj transforma­cija tradicionalnega mobilnega jedra na t. i. oblacno tehnologijo. Ob tem bo v prvi fazi prišlo do razmeroma enostavne nadgradnje baznih postaj na prvi t. i. 5G standard NR v naci­nu NSA. Temu bodo okoli leta 2021 sledile vecje nadgradnje zmogljivo­sti na novih višjih frekvencah in nato izvedbe SA okoli leta 2023 oz. 2025 ter uvajanje e2e rezinjenja (ang. ne­twork slicing) oziroma implemen­tacije namenskih omrežij v nacinu NWaaS. Tehnologija 5G bo omogocala iz­redno raznolike zglede rabe (napre­dne mobilne širokopasovne stori­tve, množicne storitve interneta stva­ri, visoko zanesljive in odzivne ko­munikacije za poslovno kriticne zgle­de rabe), ki pa so prav zato še toli­ko bolj odvisni od posameznih fre­kvencnih spektrov. Terminalna opre­ma napreduje in bo postopno, ver­jetno pa ne pred letom 2020, dovolj zmogljiva in dostopna za postopen prehod na 5G v naslednjem desetle­tju. Pri tem je pomembno, da so fre­kvencni spektri sicer tehnološko nev­tralni. Tako imamo v Telekomu Slo­venije že zdaj najsodobnejše in zmo­gljivo omrežje 4G+ na temelju teh­nologije LTE-A, a to ne omogoca sa­mega vzpona in prehoda prometa in uporabniških primerov na 5G. Evropska komisija z akcijskim na­crtom 5G spodbuja države clanice, naj pravocasno zagotovijo nove po­trebne spektralne pasove za 5G, k cemer so dolocene države (Finska, Italija …) že pristopile. Od dodelitve teh spektrov do nadgradnje omrež­ja za celostno komercialno rabo bo nato minilo še vsaj leto dni. Ob tem bo treba zagotoviti tudi bistveno ve­cje zmogljivosti pokritosti glede za­gotavljanja prenosnih hitrosti v bit/s na kvadratni kilometer, kar bo poleg novih spektralnih pasov zahteva­lo gostejše dostopovno omrežje ba­znih postaj. Realne možnosti ume­šcanja (dodatnih) objektov v prostor bodo zahtevale vecje sodelovanje deležnikov (tudi države in lokalnih skupnosti). Poleg tega bosta ekono­mika in kompleksnost obvladova­nja tehnologij privedla do tega, da bo smiselno implementirati manj in­frastruktur, kot jih uporabljamo da­nes. Ker pa bo tehnologija 5G omo­gocala raznolike zglede rabe za raz­licna podrocja (na primer zdravstva, energetike, avtomobilizma, turizma, tovarn in prostega casa) in lažji do­stop do virtualnega omrežja 5G raz­licnim uporabnikom, pricakujemo pestro storitveno konkurenco, ki bo za svoje delovanje uporabljala našo infrastrukturo, s tem pa tudi doda­ten vzgon gospodarskih dejavnosti in digitalizacije in razvoja družbe. Glede na navedeno trenutno še ne moremo napovedati, kdaj bo možna 95- ali 99-odstotna pokritost prebi­valstva 5G. Uvedba 5G bo zahtevala znatne investicije, a postopoma. V Skupi­ni Telekom Slovenije za investicije že vrsto let namenjamo vec kot 100 mi­lijonov evrov na leto, od tega veliko vecino prav za razvoj omrežja. Nacr­tujemo, da naš poslovni nacrt nad­gradnje omrežja na 5G ne bo bistve­no odstopal od dosedanjih vložkov.« Telemach »Telemach pozorno spremlja nove tehnološke standarde in nacrtuje ra­zvoj omrežja v skladu z razvojem tehnologij. 5G je kot nova tehnolo­gija, ki bo v prihodnosti omogoca­la nadaljnji razvoj storitev, vsekakor v strateškem interesu Telemacha. In­frastrukturi, ki bo podpirala 5G, zato namenjamo milijonske investicije, saj je za nas bistvenega pomena, da se prilagajamo potrebam naših upo­rabnikov. Še naprej se bomo trudili in jim omogocali najsodobnejšo teh­nologijo.« OPERATERJI V Sloveniji omrežij 5G pred 2020 ni pricakovati D NAJBOLJŠI 38 december 2018 december 2018 39 DECEMBER 2018 Poplava podatkov Preteklo noc sem spal 8 ur in 15 minut, povprecni utrip je bil tam nekje okoli 60 utripov na minuto. Danes sem prehodil že 5502 koraka, to naj bi bilo 3,7 kilometra, vmes prehodil tudi 9 nadstropij. Telefon sem aktivno uporabljal približno eno uro, kar je osem minut vec od povprecja, v eni uri pa ga v povprecju dvignem štirikrat. Jure Forstneric se to mi pridno spremlja in popisuje moj telefon, nekatere podatke pa še ena izmed dveh pametnih ur, ki sem jih imel ta mesec na preiz­kusu (clanek o njiju si lahko pre­berete nekaj strani nazaj). Po­datkov o mojem življenju oziro­ma o meni je v mojih telefonih še veliko, še sam si ne predsta­vljam, kaj vse se tam najde. Za­dnje case sem ob iPhonu zacel uporabljati še en Android, da vi­dim, kakšen je svet na tisti strani (konkretno Huaweijev Mate20 Pro), na obeh imam (spet zara­di preizkusov) namešcene apli­kacije Samsung Health, Huawei Health, na iPhonu pa še privzeti Apple Health. Ce povzamem, aplikacije se strašansko zanimajo za moje zdravje, oziroma za vse podatke o nas. Izdelovalci pa se vse bolj trudijo še nas same navdušiti za vse te podatke. Samsung je k ne­katerim svojim telefonom za­cel dodajati pametne ure ali za­pestnice že kar zraven, kot do­datek. Malenkost zmogljivejši telefoni pa že sami od sebe zna­jo šteti vsaj korake, ce ne še kaj drugega. Sprva se je to tudi meni zde­lo izredno zabavno in zanimi­vo. Ampak dobro, sem clovek, ki ima svoje življenje do neke mere urejeno, kar po Excelovih tabe­lah. Med bolj ezotericnimi pri­meri je, recimo, nakup nahrbtni­ka, kjer sem si (res) sestavil ta­belo z vsemi merami in tehnic­nimi specifikacijami, zraven pa še (subjektivnimi) ocenami, kot to pocnemo pri naših neneh­nih preizkusih telefonov. V pre­teklosti sem si že sestavljal ta­bele z možnimi dopustniškimi možnostmi – ena ponuja, de­nimo, cenejšo nastanitev, a je daljša vožnja, druga je bolj mir­na, a ima slabšo ponudbo resta­vracij in zanimivosti. Želim po­vedati, da zelo cenim natancne podatke. A hkrati moram priznati, da nimam pojma, kaj naj pocnem z vsemi podatki, nanizanimi v uvodu. Huaweijev telefon je po­hvalil moje vcerajšnje spanje in povedal, da je bilo boljše od spa­nja en dan prej (glede na po­datke, pobrane iz ure). Prvi tre­nutek sem se pocutil ponosne­ga, ceš kaj mi je uspelo, a na to sem imel približno tak vpliv kot tisti, ki gledajo nogometno tek­mo pred televizorjem. Ne, nismo zmagali, zmagalo je ducat fantov tam nekje na nekem igrišcu. In ja, danes sem pac slucajno pre­hodil eno nadstropje vec kot pov­precno. Super. Kot receno, je kolicina teh po­datkov, ki jih prejemamo s stra­ni naših vse pametnejših naprav, res velika, a vecina ljudi nima z njimi kaj poceti. Edina res kori­stna raba pametnih ur in zape­stnic, vsaj kot jo vidim sam, je to, da te malo spodbudijo k aktiv­nosti, ko predolgo sediš za mizo (racunalnikom). Nabiranje takih biometricnih podatkov je sicer izredno koristno za vse, ki imajo bolj tvegano zdravstveno stanje, a brez neke smiselne obdelave in razumevanja (denimo s strani zdravnika) so vsi ti podatki le iz­guba casa in energije. . V s Huaweijev telefon je pohvalil moje vcerajšnje spanje in povedal, da je bilo boljše od spanja en dan prej. Pocutil sem se ponosnega. MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > PRENOSNI RACUNALNIKI Acer Nitro 5 AN515-42-R2MH Kaj se zgodi, ko procesor Core i5 zamenjamo za AMD Ryzen 5, nVidiino grafiko GTX 1060 pa z Radeon RX 560X? Racunalnik je enako hiter, grafika nekaj manj, racunalnik pa okoli 30% cenejši. 40 DIGITALNI FOTOAPARATI Nikon Z7 Tudi Nikon ima brez-zrcalne fotoaparate s tipalom polnega formata. Preizkušeni model Z je manjši, vitkejši in predvsem lažji od enakovrednega DSLR. 42 NAJBOLJŠI PRENOSNI RACUNALNIKI PRENOSNI RACUNALNIKI NAJBOLJŠI > > 40 december 2018 december 2018 41 ? Ocenjevanje prenosnikov Pri preizkusu vse prenosne racunalnike, ki jih je ta hip mogoce dobiti na sloven­skem trgu, razvršcamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Pri prenosnikih ocenjujemo: zgradbo in opremo, kakovost in locljivost zaslona, kakovost tipkovnice in sledilne plošcice, hitrost delovanja, cas trajanja akumula­torja, velikost in maso prenosnika, ceno in garancijske pogoje. Ocenjevani parametri so pri razlicnih kategorijah razlicno obteženi (npr. pri ce­nejših prenosnikih igra cena vecjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih). Ocene so od­visne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spreme­njenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 50  PRENOSNIH RACUNALNIKOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki   20 lahkih • 13 cenejših • 17 dražjih. AMD pridobiva tudi v prenosnikih Monitorjevi bralci gotovo veste, da se Intelov monopol že nekaj casa maje, saj so AMDjevi procesorji Ryzen marsikje boljša izbira. Izkaže se, da to velja tudi za prenosnike. . Acer Nitro 5 AN515-42-R2MH. Pred kratkim smo pre­izkusili Acerjev igricarski preno­snik iz serije Nitro, model z In­telovim procesorjem i5, 8 GB pomnilnika in Nvidiino grafic­no kartico GTX 1060. Preno­snik smo pohvalili, saj ponuja zelo dobro razmerje med ceno in zmogljivostjo, sploh grafic­no zmogljivostjo. Nvidiina GTX 1060 je ena izmed najbolj prilju­bljenih graficnih kartic med igri­carji, preostali komplet (skupaj s pogonom SSD) pa je poskrbel za solidno hiter prenosnik tudi pri vseh drugih opravilih. Zapovrh je ponujal tudi možnost enostav­ne vgradnje dodatnega pomnil­niškega modula, s cimer pri­demo do prijetno zaje­tnih 16 GB pomnilnika. Tokrat smo preizkusi­li še njegovega sorodnika, pri katerem Intelov procesor in Nvidiino kartico nadomešcajo AMDjeve komponente. Procesor­sko breme tako prevzame AMD Ryzen 5 2500U, za grafiko pa sta na voljo graficna kartica, vgra­jena v procesorsko vezje (znano pod imenom Vega 8), in samo­stojni Radeon RX 560X s 4 GB lastnega pomnilnika GDDR5. Hiter in varcen AMD se je pri poimenova­nju nove generacije procesorjev Ryzen zgledoval po Intelu, tako so procesorji trenutno razdelje­ni med Ryzen 3, 5 in 7, merijo pa na enake tržne segmente kot Intelovi Core i3, i5 in i7. Ome­njeni Ryzen 5 2500U je bil prvic predstavljen že lani, s tokratnim Acerjem pa smo ga prvic dobi­li v roke tudi sami. Tako kot pri Intelu je crka »U« v imenu tudi tu namenjena varcnejšim proce­sorjem. Ponuja 4 jedra in vec­nitno tehnologijo, skupaj torej osem niti. Po zmogljivostih je pri­merljiv z Intelovim i5-8250U, ki smo ga že preizkusili v nekate­rih novih prenosnikih, prekaša pa nekatere malenkost starejše procesorje, denimo prenosniške i5-7200U ali i7-7500U. Bolj za­nimiva pa je graficna moc vgra­jenega graficnega procesorja, omenjenega Vega 8. Ta je po pre­izkusih vsaj dvakrat zmogljivejša od Intelovih vgrajenih rešitev. Pri preizkušenem Acerjevem preno­sniku to sicer ne bo igralo omem­be vredne vloge, saj je na voljo tudi samostojni Radeon RX 560X z lastnimi 4 GB po­mnilnika, a velja kljub temu omeniti, da lah­ko prenosniki z omenjenim procesorjem veliko ponudijo tudi brez diskretne graficne kartice. Ob tem je solidna tudi pora­ba energije. Nominalna toplo­tna ovojnica procesorja (nomi­nal TDP), torej srednja pripo­rocena vrednost izdelovalca, je 15 W, glede na hladilno rešitev jo lahko izdelovalec racunalni­ka nastavlja med 9 in 25 W. To je prakticno enako kot prej omenje­ni Core i5-8250U, glede na velik zaostanek, ki so ga nekoc ime­li pri AMDju s svojimi prenosni­škimi procesorji, je to kar soli­den dosežek. Preizkušeni preno­snik je zdržal približno uro dlje kot njegov Intelovski sorodnik, ki je sicer manj varcen procesor i5­-8300H s TDPjem 45 W. A to, da so AMDjevi procesor­ji po zmogljivostih tako podob­ni Intelovim modelom, samo po sebi seveda še ne pove veliko. Pomembno je namrec tudi to, da so obcutno cenejši. Preizku­šeni Acerjev prenosnik je s tem procesorjem namrec kar za 280 evrov cenejši od modela z Inte­lovo rešitvijo. Tu moramo sicer takoj poudariti, da je ta graficna rešitev, torej samostojni Radeon RX 560X, nekoliko manj zmo­gljiva od Nvidiine GTX 1060, a je cenovna razlika kljub vsemu kar velika. Razlika v graficnih preiz­kusih 3DMark je vecinoma ne­kje okoli 30 %, kar je sicer veli­ko, a bo tudi Radeon brez težav poganjal vecino iger v locljivosti FullHD. Spodoben igricarski prenosnik Druge lastnosti Acerjevega Ni­tra so prakticno enake že preiz­kušenemu modelu. Gre za crn prenosnik z rdecimi podrobnost­mi, ohišje je debelejše od obicaj­nih prenosnikov, tudi teža je ne­koliko višja. Zaslon meri po dia­gonali dobrih petnajst palcev, lo­cljivost je klasicna FullHD (1920 × 1080 pik), v rabi je matrika IPS, cez zaslon pa matirana pre­vleka. Zadnja stran zaslona bi resda lahko bila nekoliko trša, drugace pa je prenosnik kakovo­stno in natancno narejen. Plasti­ka simulira videz karbonskih vla­ken, kar je po našem mnenju pri­jetna podrobnost, napisa Acer in Nitro sta zadržana, na trenutke skoraj neopazna. Zadaj je tudi razmeroma velika reža za odvajanje vrocega zraka, kar je pri igricarskih prenosnikih nuj­no. Tipkovnica je od zadaj osve­tljena z rdeco barvo, tipke ponu­jajo zelo dobro povratno infor­macijo in dobro kolicino hoda. Tudi vpetje je dovolj trdno, bi si pa nemara želeli nekoliko bolj locene tipke za premik kazal­ca (torej pušcice, ki so v desnem spodnjem vogalu tipkovnice). Te so po našem mnenju preblizu nekaterim drugim tipkam, deni­mo tipki »Shift« na desni strani, hkrati je zaradi tega tudi tipka za številko »0« na desni številcni­ci zamaknjena pod številko »2« namesto pod »1«, kot je bolj obi­cajno. Sledilna plošcica je glad­ka in dovolj velika in natancna. Tudi vgrajena stereo zvocnika sta dobra, tako pri globokih kot pri visokih tonih, to je pri teh ne­koliko debelejših prenosnikih si­cer pricakovati. Tudi vmesniki so enako kot pri že preizkušenem modelu, soli­den nabor smo že takrat pohva­lili. Vse veckrat dobimo na pre­izkus kakšne tanke prenosnike z res omejenim naborom vme­snikov, v zadnjem letu so to ti­picno kak USB-C ali dva ter en ali dva navadna vmesnika USB. Tu imamo tri navadne vmesnike USB, dva na desni strani in ene­ga na levi, zraven pa še USB-C. Ob tem sta na voljo tudi klasicni omrežni vme­snik in izhod HDMI, ob njem je tudi bralnik pomnilniških kartic SD. Morda bi si želeli še kak do­daten navaden USB na levi stra­ni, a smo z vmesniki kljub vsemu zadovoljni. Prenosnik kljub de­belini nima opticnega pogona, a tega res redko potrebujemo in ga res nismo pogrešali (sicer pa so na voljo tudi zunanji opticni po­goni, ki jih priklopimo na USB in veljajo par evrskih desetakov). Seveda je vgrajena tudi brezžic­na kartica s podporo standardu 802.11ac, zraven je tudi modul za povezave Bluetooth (po stan­dardu 5.0). Varcnost = tiho delovanje O strojnih zmogljivostih smo sicer že govorili, velja omeniti, da je ta model nekoliko tišji od tistega s kombinacijo Intelovega procesorja in Nvidiine graficne kartice. Hladilna rešitev je sicer enaka, a je AMDjev procesor pac ravno toliko manj zmogljiv in energijsko požrešen, pa tudi gra­ficna kartica je tu nekoliko manj zmogljiva. Sta pa tokrat vgraje­na dva pogona, poleg SSDja ve­likosti 256 GB je na voljo še kla­sicni HDD velikosti 1 TB. Ta je sicer enostavno dosegljiv in ga lahko tudi sami zamenjamo, de­nimo še za kak pogon vrste SSD. Zelo enostavno je tudi priti do pomnilnika, preizkušeni model je imel eno palcko pomnilnika DDR4 velikosti 8 GB, ena reža pa je še prosta. To pomeni, da lah­ko cez cas zelo enostavno nad­gradimo pomnilnik. Prenosnik je na našem preizkusu akumulator­ja zdržal slabe štiri ure, ob varcni rabi pa bi to brez težav potegnili še za kako uro ali dve. Pri prvem modelu Nitro smo pohvalili razmerje med zmo­gljivostjo in ceno, sploh glede na vgrajeno graficno kartico. Ta model z AMDjevim procesorjem in grafiko pa prinaša še obcutno nižjo ceno v zameno za nekoli­ko manj zmogljivo graficno kar­tico. Med vsakodnevnimi opra­vili bo enako hiter, dodatna vrli­na pa je nekoliko boljša vzdržlji­vost akumulatorja oziroma ne­koliko varcnejše komponente. Tu je sicer malenkost manjši po­gon SSD, a dobimo zato vgrajen tudi klasicni pogon nekoliko ve­cje zmogljivosti. Tistim, ki kupujejo preno­snik predvsem z mislijo na igre, bomo kljub vsemu raje priporo­cili prvega, torej model z Nvidi­ino kartico GTX1060. Vecini dru­gih uporabnikov pa brez težav priporocamo ta nekoliko cenej­ši model. Tudi pri igrah ne bo te­žav, a se bomo pac sprijaznili z malenkost nižjimi podrobnostmi oziroma s kakšno sliko na sekun­do manj (vsaj pri graficno zah­tevnih igrah). Jure Forstneric ACER Nitro 5 AN515-42-R2MH Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1173. Vecpredstavni indeks SYSMark 2014 (Media Creation): 1050. Trajanje delovanja: 3 ure 49 minut. Mere: 39 × 26 × 2,7 cm., 2,5 kg. Znacilnosti: AMD Ryzen 5 2500U, 2 GHz, 8 GB RAM, 256 GB SSD + 1 TB HDD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Blue­tooth. Zaslon: 15,6-palcni, 1920 × 1080 pik. Operacijski sistem: Windows 10 Pro. Cena: 1000 EUR. Prodaja: Bolje založene trgovine. X Zmogljivost, videz, vmesniki. Z Teža. ZGRADBA IN OPREMA 8 VELIKOST IN TEŽA 6 . Prenosnik ponuja tudi soliden nabor vmesnikov. . Tipke imajo rdeco obrobo, tudi osvetlitev tipkovnice je rdeca. NAJBOLJŠI DIGITALNI FOTOAPARATI DIGITALNI FOTOAPARATI NAJBOLJŠI > > 42 december 2018 december 2018 43 ? Ocenjevanje digitalnih fotoaparatov Pri preizkusu vse digitalne fotoaparate, ki jih je ta hip mogoce dobiti na slo­venskem trgu, razvršcamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Pri digitalnih fotoaparatih ocenjujemo: tehnicno zmogljivost, kakovost fo­tografij, geometrijsko pravilnost fotografij, zasnovo, velikost in maso ohišja, enostavnost in preglednost nastavitev Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najbolj­ših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 56  DIGITALNIH FOTOAPARATOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki  12 zmogljivih • 6 kompaktinih • 8 žepnih • 13 manj zmogljivih DSLR • 17 zmogljivih DSLR Sony ni vec sam! Tudi Nikon ima brez-zrcalne fotoaparate s tipalom polnega formata. Preizkušeni model Z je manjši, vitkejši in predvsem lažji od enakovrednega DSLR. . Nikon Z7. Nikon je pred ne­kaj meseci napovedal nov foto­grafski sistem, imenovan prepro­sto sistem »Z«. Gre za brezzrcal­ni sistem, ki uporablja povsem na novo razvit bajonet. Glavna tehnicna novost tega bajoneta je njegova velikost, ki omogoca, da je objektiv postavljen res blizu ti­pala, in s tem olajša izdelavo op­ticno zahtevnih objektivov, deni­mo takih z res velikimi oziroma svetlimi zaslonkami. Doslej so taki sistemi že dose­gli kar veliko uspehov. Prve take aparate sta predstavila Olym­pus in Panasonic že pred deseti­mi leti, njihov sistem Micro 4/3 živi že danes. So pa brezzrcalni aparati doslej vecinoma ponujali nekoliko manjša tipala, edini, ki je v taki obliki oziroma v takem aparatu ponudil tipalo polne ve­likosti Leica, je bil Sony. No, zdaj se mu pri tem pridružuje še Ni­kon, dva tedna po njihovi pred­stavitvi pa je konkurencni sistem predstavil še Canon. Nikon je sicer napovedal dva aparata, modela Z7 in Z6, ter ko­pico novih objektivov. Hkrati je tudi orisal nacrte za naprej. Tako lahko v naslednjih letih racuna­mo še na kar nekaj novih objek­tivov. Oba aparata sta pri nas že na voljo, prvi, ki je prišel v naš la­boratorij, je dražji model Z7. Aparat je neka­kšen brezzrcalni ustre­znik nadvse uspešnega in hvaljenega DSLRja D850. Z njim merijo na zahtevne amaterje in tudi na profesionalne fotografe. Zanimivo, da uporablja Z7 zelo podobno tipalo kot prej omenje­ni D850. S tem ni nic narobe, saj gre za izvrstno tipalo res visoke locljivosti 45 milijonov pik. Ob­cutljivost gre pri tem od ISO 64 do ISO 25.600, programsko lah­ko to razširimo do 102.400. No­vost tega tipala je vgradnja doda­tnih pik za fazni sistem samodej­nega ostrenja (enako kot pri DSLRjih, s tem, da imajo slednji za to samostojno tipalo). Nekoliko cenejši Z6 pri tem ponuja enako veliko tipalo z manjšo locljivostjo (24 milijonov pik), a višjo obcu­tljivostjo in vecjimi hitrostmi za­jema. Gre torej za aparat, primer­ljiv s starejšim DSLRjem D750. Z drugimi besedami, Z7 je name­njen tistim, ki potrebujejo pred­vsem visoko locljivost in so zanjo pripravljeni odšteti nekoliko vec denarja. Meri na uporabo v stu­diih in kakšno pokrajinsko foto­grafijo, tam, kjer imamo tudi ma­lenkost vec casa in bomo fotogra­fije po možnosti zelo povecevali. Velika prednost brezzrcal­nih aparatov je njihova velikost in teža, saj so obcutno manj­ši in lažji od DLSRjev. To velja tudi v tem primeru, saj je po teži primerljiv z DSLRji srednjega ce­novnega razreda, torej modeli z nekoliko manjšimi tipali. Njego­vih 585 gramov je dobra tretjina manj od modela D850 (915 gra­mov). Kljub temu aparat odlicno leži v roki, v nasprotju s Sonyje­vim modelom Alpha so se v Ni­konu pri obliki zgledovali po la­stnih DLSRjih in aparatu dodali poudarjen rocaj na desni strani. Aparat še vedno ni ravno maj­hen, a je ohišje glede na velikost tipala in zmogljivosti solidno kompaktno. Je pa pri tem ško­da, da je na voljo le ena reža za pomnilniške kartice – v rabi so nove kartice XQD, te bodo zah­tevale tudi nakup novih bralni­kov. Sami bi si želeli, da dodajo še kako režo za sicer pocasnejše, a bolj razširjene kartice SD (kot ima to D850). Zaradi vecjega ba­joneta so objektivi enako veli­ki (v nekaterih primerih pa celo malenkost vecji) kot enakovre­dni objektivi za že uveljavljene Nikonove DSLRje. Kakovost izdelave je odlic­na, ohišje je iz magnezijeve zli­tine, na dolocenih delih prekri­to z gumo za boljše delo. Aparat je odporen na prah in vremen­ske vplive, enako kot zmogljivej­ši modeli DSLR, to velja tudi za nove objektive. Napovedali so že dodatno baterijsko držalo, s ci­mer bo postal aparat obcutno višji in bo dobil tudi dodatni ro­caj na spodnji strani. Presenetljivo so ostali pri ena­kih akumulatorjih, kot jih upora­bljajo tudi že uveljavljeni DSLR­ji (od D7500 naprej), konkretno akumulatorji EN-EL15. Po oceni CIPA lahko racunamo na 330 fo­tografij z enim polnenjem. To je resda malo, a je poraba energije že na splošno slabost brezzrcal­nih aparatov glede na DSLRje. Za primerjavo – D850 naj bi bil po teh podatkih zmožen 1840 foto­grafij z enim polnjenjem. Po na­ših preizkusih bo Z7 sicer zdržal vec, zanimiv je tudi podatek, da bo akumulator zadostoval za 85 minut snemanja videa, pri D850 pa je isti akumulator ocenjen na 70 minut zajema. Velja omeni­ti tudi možnost napajanja oziro­ma polnjenja akumulatorja ne­posredno v aparatu prek vmesni­ka USB-C – to je izredno koristno pri popotniški fotografiji. Pri upravljanju so se mocno zgledovali po že uveljavljenh DSLRjih. To pomeni, da je pre­hod na ta novi sistem toliko laž­ji. Tipke in kolesca so logicno razporejeni po ohišju, za izbiro programa je na voljo kolesce na levem ramenu aparata, desno imamo kombinacijo dveh kolesc za hitro upravljanje nastavitev. Pod palcem je še vecsmerna kr­milna palicica, ob tem je tudi za­dnji zaslon obcutljiv za dotik. Za­nimiva novost je obroc na objek­tivih, namenjen ostrenju – ker gre za krmiljenje prek vgrajene­ga motorja, lahko obrocu dode­limo kako drugo nalogo. Privze­to je sicer namenjen prevzemu nadzora nad ostrenjem (ce upo­rabljamo samodejno ostrenje), a ga lahko med drugim uporablja­mo tudi za upravljanje z zaslon­ko ali za nadzor osvetlitve. Zadnji zaslon je enako velik kot pri D850, po diagonali meri 3,2 palca. Kot receno, je obcutljiv za dotik. Omogoca tudi nagib, navzgor za dobrih 90 stopinj, navzdol za 45 stopinj, na žalost pa ga ne moremo povsem obr­niti (to je koristno predvsem pri zajemu videa, sploh ce snemamo sami sebe). Dodatni zaslon sta­nja je na zgornji strani aparata, desno od okularja. Okular je sicer ena izmed ve­cjih sprememb glede na DSLRje, saj gre za elektronsko in ne op­ticno iskalo. To ima svoje pred­nosti in slabosti. Prednost je med drugim v tem, da lahko v njem vidimo živi predogled slike, torej se lahko slika že v okularju ustre­zno zatemni ali osvetli glede na naše nastavitve. Prikazuje nam tudi nastavitev beline, celo upo­rabo katerega izmed filtrov (de­nimo crno-belo, živahne barve itd.). V izredno temnih ali svetlih razmerah nam celo pomaga, saj nam lahko v temi toliko dvigne osvetlitev, da lažje kadriramo in dejansko vidimo, kaj bomo zaje­li. Slabost pa je v tem, da gre pac za zaslon, ki se mu na trenut­ke tudi zniža hitrost osveževa­nja. Ko fotografiramo po eno sli­ko naenkrat, je osveževanje oku­larja dovolj visokih 60 slik na se­kundo, ko hitrost zvecamo na 5,5 slik na sekundo, pa se že ob­cutno upocasni. Na splošno pa gre za odlicen okular, s katerim sami nismo imeli nobenih težav, oziroma nismo pogrešali klasic­nega opticnega okularja. Zgoraj smo že omenili novost pri tipalu, konkretno to, da ima med slikovnimi pikami vgraje­ne tudi pike za zaznavo fazne razlike v svetlobi, s cimer pride­mo do enako hitrega ostrenja kot pri DSLRjih. Ostrenje resda de­luje hibridno, torej tako z zazna­vanjem faze kot z zaznavanjem kontrasta. Naceloma je odlic­no, izredno hitro in natancno, tudi pri sledenju premikajocih se objektov, vsaj pri uporabi sredin­ske tocke. Slabše se obnese sledenje objektom po celotnem zaslonu, torej z uporabo vseh tock ostre­nja, med premikanjem objek­ta cez kader. Tam je aparat vec­krat izgubil naš objekt in raje izo­stril kak del ozadja. V primerjavi z D850 smo tako dobili vec slabo izostrenih posnetkov. Sami smo sicer vajeni uporabe sredinske tocke, a je to kljub vsemu podro­cje, kjer bo treba še nekaj razvo­ja. Zanimiv pa je poseben nacin ostrenja v zelo temnih razmerah, denimo pri nocni fotografiji, ko imamo aparat na stativu. Takrat postane ostrenje sicer izredno pocasno, a je obenem tudi pre­senetljivo natancno – v takih raz­merah smo bili sicer vajeni ostri­ti s pomocjo skal, odtisnjenih na objektive (tega ti novi objektivi ne ponujajo). Kakovost zajetih fotografij je odlicna, tako po ostrini kot po dinamicnem razponu. Aparat nima opticnega filtra za glajenje oziroma zmanjševanje t. i. efek­ta moire, enako torej kot D850, po naših preizkusih je ostrina na­celoma primerljiva s tem DSLR­jem (pri obeh smo preizkuša­li s fiksnim objektivom 35 mm). Šum je odlicno nadzorovan, spet je aparat povsem primerljiv z D850. Enako velja tudi za dina­micni razpon. Ena vecjih zanimivosti je tudi vgrajena stabilizacija slike, kon­kretno gre za premikanje tipala po petih oseh, po meritvah CIPA nam pomaga do dodatnih pet za­slonk. Pri uporabi objektivov prek adapterja (torej objektivov z Ni­konovim klasicnim bajonetom) je stabilizacija resda le po treh oseh, a v tem primeru zna sode­lovati tudi s stabilizacijo, vgrajeno v nekatere objektive (sploh daljše objektive višjega cenovnega ran­ga, kjer je ta stabilizacija tako ali tako pomembnejša). Konkretno prepusti dve osi nagiba objektivu, sam pa poskrbi za preostale tri. Pri zajemu videa v locljivosti Ful­lHD je na voljo še dodatna, elek­tronska stabilizacija, pri tem dobi­mo še izrez s faktorjem 1,1. Za video ponuja aparat loclji­vosti do 4K. Pri tem lahko nasta­vimo snemanje z vsemi pikami na srednjem delu tipala v veliko­sti Super 35 (torej APS-C) ali pa snemanje s celotno površino ti­pala, a bo pri tem (zaradi loclji­vosti) izpustil pokoncne crte. Lo­cljivost FullHD pa lahko po no­vem snemamo tudi pri 120 sli­kah na sekundo, to je koristno za izdelavo pocasnejših posnetkov. Zanimiva novost je tudi upo­raba prej opisanega sistema za ostrenje s prepoznavanjem faze (»phase detection«) med snema­njem videa. Novi Z7 je odlicen aparat, tudi sam sistem je zelo dobro zasno­van. Vecina fotografov sicer ta hip še ne bo imela razloga, da bi z DSLRjev prešli na te brez­zrcalnike, a menimo, da je pri­hodnost na strani teh sistemov. Edina resna prednost ta hip je nižja teža oziroma velikost, cena pa je zaenkrat še mocno na stra­ni DSLRjev. Jure Forstneric NIKON Z7 Kaj: Digitalni fotoaparat z izmenljivi­mi objektivi. Locljivost: Do 8256 × 5504 pik. Tipalo: Efektivno 45 milijonov pik. Velikost in vrsta tipala: 35,6 × 23,9 mm, CMOS. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 3700 EUR (ohišje). X Kakovost fotografij in videa, visoka locljivost, vgrajena stabilizacija slike. Z Cena. . Manjše ohišje je za seboj potegnilo tudi le eno režo za pomnilniške karti­ce, konkretno tipa XQD. DOSJE ROCNO DELO NAMESTO RACUNALNIKOV ROCNO DELO NAMESTO RACUNALNIKOV DOSJE P P 44 december 2018 december 2018 45 ajhen otrok z roko po­kaže na avtomobil in mama še trinajstic po­novi: avto. V štirinajstem poizku­su pokaže na naslednjega in sam izusti avto. Ko naslednjic pokaže na tovornjak, ga mama popravi: tovornjak. In tako smo se z opa­zovanjem in ponavljanjem vsi naucili poimenovati svet. Ume­tna inteligenca, od katere pri­cakujemo tudi avtonomna vozi­la, se mora prav tako nauciti tol­maciti sliko in razumeti svet. In zato potrebuje tisoce posnetkov, na katerih so ji »mame« pokaza­le avtomobile, drevesa, plocnike in pešce. O nevronskih mrežah, ki so ena izmed implementacij ume­tne inteligence, smo že pisa­li (Racunalniki se ucijo, Monitor 01/16). Umetna inteligenca po­trebuje za vadbo vhodne podat­ke, ki so že ustrezno oznaceni in razvršceni. Da bi avtonomna vo­zila prepoznavala predmete in ljudi, ki jih med vožnjo vidijo ka­mere, se morajo uciti na milijo­nih posnetkov, na katerih je ja­sno oznaceno, katere pike pripa­dajo kateremu predmetu. To pocetje je za ljudi enostav­no, ker imamo velikanski del možganov namenjen predstavi­tvi in analizi slike. Obenem pa je to zelo dolgocasno opravilo, ki tudi ne terja posebne izobrazbe in sposobnosti. Ni presenetljivo, da sta globalizacija in internet to delo prestavila v najrevnejše dr­žave, kjer so ljudje pripravljeni delati za najmanj. A ni vse tako crno. Samasource Leila Janah je leta 2008 v San Franciscu ustanovila neprofitno organizacijo Samasource, ki je imela kontroverzno poslanstvo. Kompleksne projekte multinaci­onalk je razbila na manjša opra­vila, ki jih lahko opravljajo tudi manj izobraženi ljudje z osnov­nim znanjem anglešcine v deže­lah v razvoju. Ko je Leila Janah postavila Samasource, se je svet prebijal skozi najvecjo recesijo zadnjih desetletij. Izvažanje del za nekvalificirano delovno silo je bilo v zahodni javnosti slabo sprejeto. Zveni kot izkorišcanje, kar organizacije za zašcito dela­vskih pravic pogosto ocitajo tem multinacionalkam, a Samasour­ce ponuja place, ki zagotavljajo preživetje. V desetletju je Leila Janah za svoje delo prejela šte­vilne nagrade, Samasourceove stranke pa so med drugim Goo­gle, Microsoft in Yahoo. BBCjev reporter Dave Lee se je letos mudil v kenijski prestol­nici, kjer si je ogledal enega iz­med Samasourceovih centrov in govoril z delavci (Why Big Tech pays poor Kenyans to teach self­-driving cars, BBC, 03/11/2018). Približno deset kilometrov od središca Nairobija, le streljaj od najvecjega parka v prestolni­ci, ima Samesource svoj kenijski center. V stavbi, ki je od znotraj videti kakor vsaka vecja pisarna sredi kalifornijske Silicijeve doli­ne, dela vec kot tisoc mladih Ke­nijcev. Zjutraj se tja pripeljejo z avto­busi, osem ur pozneje se odpra­vijo domov. Njihov delovnik se­stavlja oznacevanje predmetov, ljudi in drugih informacij na fo­tografijah, ki jih umetna inteli­genca avtonomnih vozil potrebu­je za trening. Do posamezne pike natancno morajo oznaciti, kje so ljudje, vozila, prometni znaki, crte na vozišcu, stavbe, nebo itd. Ce so kalifornijski inženirji mate­re in ocetje umetne inteligence, so mladi Kenijci njene pestunje. Multinacionalke svojega so­delovanja s Samasourcem ne razkrivajo podrobno. Razlogov imajo vec, od varovanja poslov­nih skrivnosti, saj gre tudi za pri­pravo podatkov za urjenje ume­tne inteligence naslednje gene­racije, do skepse javnosti glede premikanja delovnih mest in uporabe cenejše delovne sile. Sa­masource ima namrec urade v Indiji, Keniji, Ugandi in na Haiti­ju. V njih delajo slabo izobraženi delavci z osnovnim znanjem an­glešcine, za katere je to obicajno prva formalna zaposlitev. Delavci v pisarni v Nairobiju na dan zaslužijo okrog devet do­larjev, so povedali BBCjevemu novinarju. Pregled na Glassdo­or.com potrdi, da je povprecna placa približno 20.000 kenijskih šilingov, kar je okrog 200 do­larjev na mesec. Ni ravno boga­stvo, je pa še vedno vec od pov­precne place v državi (in manj od povprecne place v prestolni­ci). Bogate zahodne multinacio­nalke bi seveda zlahka placevale vec, a tega ne pocnejo. Glavni ra­zlog je seveda ta, da jim ni treba. Leila Janah pa je v intervjuju do­dala še, da bi nesorazmerno vi­soke place negativno vplivale na tamkajšnjo ekonomijo, povzroci­le dvig cen nepremicnin in hra­ne ter pod crto škodovale okolju. Zato Samasource placuje placo, ki zagotavlja preživetje (in nic vec) v danem okolju, pa ceprav se nam to z zahodne perspektive zdi hudo malo. Ceprav redno poslušamo, kako je umetna inteligenca za vogalom pametnejša od lju­di, Leila Janah pojasnjuje, da za zdaj nic ne kaže na izumrtje clo­veškega dela. Umetna inteligen­ca je milijardna tehnologija, ki pa bo še lep cas potrebovala po­datke za trening, ki jih lahko za­gotavljajo le ljudje. Google in drušcina uporabljajo storitve Sa­masourcea, ker so poceni, a še vedno dovolj dobre. Ni vse zlato, kar se sveti Samasource placuje spodob­no, a to ne spremeni dejstva, da gre za monotono, ponavljajoce se delo z malo dodane vredno­sti. V Keniji merijo na ljudi, ki za­služijo na dan manj kot dva do­larja (torej živijo pod mejo revšci­ne), za katere je devet dolarjev na dan veliko. Vsem je jasno, da je to delo le prehodnega znacaja in, ko se postavijo na noge, ga zapusti­jo. Tak je tudi namen. Norme so namrec ostre, pri delu ne upora­bljajo ergonomskih stolov, pona­vljajoci se gibi utrujajo roke, oci in telo. Številni delavci izpušcajo od­more, da dosegajo normo. Samasource ocenjuje, da je s svojimi projekti pomagal vec kot 50.000 ljudem, ki so bodisi delali zanje ali pa je to pocel kdo v dru­žini. Kar 84 odstotkov je kariero nadaljevalo z nadaljnjim izobra­ževanjem ali drugimi oblikami formalne zaposlitve. Preden je Samasource zaživel, je bil eden vecjih pomislekov po­manjkanje izobražene delovne sile. Tudi za risanje kvadratov po fotografijah in oznacevanje vse­bin je nujno osnovno znanje, ki ga najrevnejši prebivalci slumov v Nairobiju nimajo. Paradoksal­no ti ljudje obvladajo pametne te­lefone, ki so zelo razširjeni, med­tem ko osebni racunalniki niso. Racunalniška pismenost je afri­ške države bolj ali manj preskoci­la, saj so ljudje takoj dobili pame­tne telefone. Tudi danes informa­cije raje išcejo z brskanjem po te­lefonu kakor po racunalniku. Samasource zato ponuja izo­braževalne tecaje, na katerih lju­di seznanijo z osnovami racu­nalniške pismenosti, da se sploh lahko potegujejo za delo v njiho­vih podružnicah. Taki tecaji sta­nejo pet dolarjev, kar je za rev­ne veliko. Vcasih so jih ponujali brezplacno, a je bil obisk slab, re­zultati pa še slabši. Odkar so pla­cljivi, so ljudje bolj motivirani in angažirani. (To je dobro znan so­ciološki pojav.) Reševanje CAPTCHA Medtem ko delavci, ki na po­snetkih za umetno inteligen­co oznacujejo predmete, pocno nekaj koristnega, tega ne moremo trditi za povsem drugacno izkori­šcanje. Test CAPTCHA, ki je na­menjen razlocevanju med ljudmi in stroji (Preverjamo s CAPTCHA, Monitor 03/08; Jaz nisem robot, Monitor 12/17), je še primitivnej­ši nacin za služenje denarja. Pisali smo že, da lahko kupimo reševa­nje CAPTCHA v paketih (zelo do­delano, kar prek API). Toda tega ne pocne umetna inteligenca, temvec zanikrno placani ljudje. In res, po internetu mrgo­li spletnih strani, ki domnev­no ponujajo placila za reševa­nje CAPTCHA. Vecinoma gre za prevare, za najbolj verodostojno pa trenutno velja 2captcha.com. Registrirali smo se in poizkusi­li, saj potrebujemo le elektronski naslov (ki se ne preverja). Stran preseneti s preglednim oblikova­njem. Ce se prijavimo kot delavec – lahko se tudi kot stranka ali razvijalec – nas pricaka dodela­na stran, kjer si lahko ogledamo lastno statistiko in informacijo o trenutni ponudbi. Ce se odloci­mo reševati CAPTCHA, nas sis­tem najprej »izuri« z 42 prime­ri vseh možnih primerov. Veci­noma gre za reševanje besednih CAPTCHA, ceprav se neredko pojavijo tudi moderne slikovne reCAPTCHA, kjer poklikamo vsa polja z drevesi, na primer. Ko se prebijemo skozi urje­nje, lahko zacnemo »služiti de­nar«. Narekovaji so uporablje­ni zato, ker je to za naše razme­re povsem nerealno. Za 1000 re­šenih CAPTCHA so ob našem testiranju ponujali 0,17 dolar­ja. Ce smo zelo hitri, rešimo eno CAPTCHA v sekundi, toda po­tem traja 5-8 sekund, da se na­loži nova. To pomeni, da jih v uri rešimo kvecjemu dobrih 500. Zaslužek manj kot 0,10 do­larja na uro lahko poenacimo z mednarodnim pragom revšci­ne, ki ga je Svetovna banka leta 2015 definirala pri 1,9 dolarja na dan. Celoten sistem je nastavljen tako, da izkoristi vsako možnost, da ne bi izplacali prisluženega. Tako ob prijavi kakor ob vsaki napaki dobimo zelo resno opo­zorilo, da se ne smemo motiti in da bodo ob vecjem številu napak blokirali naš racun. Sodec po fo­rumskih informacijah, se to tudi dogaja. Na koncu ne moremo še mimo eticnega vidika. Namen CAPT­CHA je prepreciti robotom, da bi množicno dostopali do nekaterih storitev. Bodisi se tako zavaruje­jo pred smetenjem bodisi prek indeksiranjem celotnih zbirk ali kaj tretjega. Ko roboti postaja­jo cedalje pametnejši, se morajo razvijati tudi CAPTCHA. S tem, ko rešujemo CAPTCHA, v resni­ci za nekoga skoraj zastonj poga­njamo botnet. V prihodnosti Moderna tehnologija ni spre­menila dejstva, da še vedno potrebujemo nekaj lopatenja, je pa omogocila, da to pocne kdorkoli. V prihodnosti bodo preprosta dela, kot jih ponu­ja Samasource, ostala, verja­me Leila Janah. Multinacional­ke bodo zaradi pritiska javno­sti verjetno tudi zanje placevala placilo, ki zagotavlja dostojno preživetje. Toda to bodo poce­le v najcenejših deželah na sve­tu v skladu s tamkajšnjim stan­dardom. Tudi pri nas je seveda mogoce zaslužiti z racunalni­kom ali prek interneta, a je tre­ba za to znati veliko vec: pisati kodo, graficno oblikovati, ob­vladati tuje jezike itd.. Cloveški roboti M Od nekdaj je bila potreba po enostavnem, ponavljajocem se, dolgocasnem delu. Razmah tehnologije, racunalništva in interneta tega ni v celoti odpravil. Nasprotno, ponekod je poskrbel za nove primere. Je pa internetna globalizacija ceno takega dela sklestila na absolutni minimum, ker si danes konkurirajo ljudje z vsega sveta. Za uro prepisovanja za OCR slabo berljivega besedila se zasluži deset centov. Toda poznamo tudi spodbudne zgodbe o tem, kako moderna tehnologija dviguje življenjski standard najrevnejših. Matej Huš s Oznacujejo predmete, ljudi in druge informacije na fotografijah, ki jih umetna inteligenca avtonomnih vozil potrebuje za trening. . Leila Janah je ustanovila Samasource, ko je po prostovoljnem delu v Gani videla razmere v Afriki. Slika: Daniel Kokin . Notranjost pisarne Samasource v Keniji je videti kot znacilni zahodni open-space. Slika: Samasource . Zaposleni v Samasource morajo natancno oznaciti vsak predmet na fotografijah. Slika: Samasource/BBC Impact sourcing Temu, kar pocne Samasource, v anglešcini pravijo impact sourcing, lju­dje pa opravljajo mikrodelo (microwork). Gre za družbeno odgovorno narocanje dela pri ljudeh z dna piramide (socially responsible oursour­cing), tako da ti niso podplacani in si lahko ustvarijo boljše življenje. To pocne vec podjetij, poleg Samasourcea še RuralShores, ki v indijskih va­seh z manj kot 20.000 prebivalci placuje približno dvakratnik tamkajšnje place, in Vindhya Infotech, ki zaposluje v glavnem invalide. Racunica je preprosta – narocniki dobijo delovno silo bistveno ceneje kot v maticnih državah, zaposleni pa še vedno zaslužijo vec od krajevnega povprecja. Drugi ponudniki, kot so DDD, CloudFactory, Daproim, iMerit, delujejo še v Južni Afriki in Gani, napovedane pa so širitve v druge države. oogle je sistem reCAPTCHA za preverjanje, ali je uporabnik clovek, kupil leta 2009 in ga odtlej pošteno nadgradil. Name­sto iznakaženih be­sed je kmalu zacel prikazova­ti fraze iz skeniranih knjig, ki jih Google ni zmogel opticno pre­poznati. Kasneje so se pojavi­le tudi hišne številke s fotogra­fij stavb. Ni bilo težko ugoto­viti, da je Google urejal podat­ke za Google Books in Google Street View. Zdaj reCAPTCHA prikazuje fo­tografije, razdeljena na vec polj, na katerih moramo oznaciti po­lja, ki vsebujejo razlicne ele­mente prometa. Druga možnost je reCAPTCHA, ki vsebuje de­vet nepovezanih fotografij, kjer moramo oznaciti procelja trgo­vin ipd. Ceprav Google oziroma njegovo podjetje za avtonomna vozila Waymo ne želi uradno potrditi, da gre za pomoc sistemu avto­nomne vožnje, je to zelo verjetno. Le zakaj bi Google sicer tratil cas lju­di ravno s prepoznavanjem prometnih znakov, avtomobilov, avtobusov, kolesarjev in prehodov za pešce? RECAPTCHA Tudi sami urimo umetno inteligenco G . Placilo za reševanje CAPTCHA je pateticno nizko. s Celoten sistem je nastavljen tako, da izkoristi vsako možnost, da ne bi izplacali prisluženega. . Stran 2captcha.com za reševanja CAPTCHA je presenetljivo dodelana. DOSJE ZANIMIVOSTI IZ SPLETA ZANIMIVOSTI IZ SPLETA DOSJE P P 48 december 2018 december 2018 49 onec leta je cas, ko se noci daljšajo, ljudje pa postanemo cudno raz­posajeni in si skušamo z drobni­mi pozornostmi lajšati cemerne dneve. Ob takem casu v Moni­torju, kot v vsaki spodobni revi­ji, opravimo pregled bolj ali manj tehnoloških izdelkov, ki – ce dru­gega ne – kažejo duha casa. In obenem upamo, da vas bo kateri od njih navdihnil, da boste izbra­li kaj svojevrstnega. Prevoz V Monitorju redno preizku­šamo številna elektricna vozila, predvsem osebna. Toda elektrifi­kacija omogoca nove in drugac­ne oblike vozil. Temu gredo na­proti tudi pravila, ki v Evropi do­voljujejo vožnjo po cestah težkim štirikolesnikom (kategorije L7e). Ta so omejena na motorje z mo­cjo do 15 kW, najvecjo hitrostjo 90 km/h in najvecjo dovoljeno težo (brez baterij!) 450 kg. A do­slej je edino omembe vredno ta­kšno vozilo predstavil Renault s Twizyjem. Resda Twizy nima stranskih stekel in je vožnja po dežju svojevrstno osvežilno doži­vetje, a je treba vedeti, da gre za vozilca, ki so trikrat lažja od da­našnjih avtomobilov, še vedno pa lahko zapeljejo (nezahtevnega) sopotnika. A ocitno se zacenja boj tudi na tem podrocju. Švicar­sko podjetje Micro, ki je zaslove­lo s skiroji, se je odlocilo pred­staviti Microlino (micro-mobility.com/en/experience-micro/microlino, 12.000 EUR), ki je elektricna in posodobljena inacica Isette. Sle­dnjo je po licenci(!) pred šestimi desetletji izdeloval tudi BMW in še danes pricara nostalgicne na­smehe na lica. Micro naj bi prve redne izdelke za švicarske kup­ce predstavil že konec tega leta, naslednje leto pa naj bi izdelki osvojili Evropo. Ce se namesto s štirikolesni­kom zadovoljimo s trikolesni­kom, se lahko Božicek po dari­lo odpravi kar v bližnjo trgovi­no. Podjetje GEM motors iz Ka­mnika namrec sodeluje s züri­ško univerzo uporabnih znano­sti pri razvoju trikolesnika Bicar (gemmotors.si/news/gem-bicar-dri­ve-2018-06-18, cena še ni znana), ki je … težko pojasniti, a videti je zabavno vsaj tako kot Božickove sanke na elektriko, pri cemer je voznik zašciten z velikim kupola­stim vetrobranskim steklom, kar omogoca vožnjo v slabšem vre­menu. Skratka, ubrano vozilce za urbana središca. Med dvokolesi bomo v popla­vi bolj ali manj sofisticiranih (in zategadelj dragih) izdelkov ome­nili Analog Motion AM1 (indie­gogo.com/projects/the-am1-electric­-bike-it-s-a-bike-with-a-motor#/, 700 EUR in vec), ki je minimalisticno ekolo za hitre skoke po opravkih. Okvir kolesa je iz aluminija, obli­ka pa sledi elegantnim fiksijem. Motor moci 200 W vam poma­ga do hitrosti 25 km/h, ce vam srce poželi (in zdrži), pa lahko z lastnimi nogami poženete tudi prek 40 km/h. Za nekaj vec de­narja pa si lahko omislite boljše zavore, širše krmilo in udobnejši sedež ter žensko obliko okvirja. A vcasih si želimo razburlji­ve vožnje, pri tem pa nas štetje koles niti ne zanima. In ce smo pred casom navijali za Googlovo zamisel o modularnih telefonih Ara, si sedaj lahko omislimo mo­dularno prevozno sredstvo po meri. No, ce ste mlajši od 13 let in lažji od 70 kg. Podjetje Infen­to izdeluje sestavljive komplete, ki so na voljo za otroke od dveh let starosti naprej. Skupaj ponu­jajo kar osem razlicnih modelov, pri cemer je najvecji Master Cre­ator Set (infentorides.com/product/master-creator-kit, 650 EUR), iz ka­terega naredite kar 16 modelov (poleg prej omenjenih osmih še dodatnih osem). Ce vam tudi to še ni dovolj, lahko za stotak ali dva kupite dodatno opremo, na primer za zimske radosti ali led osvetlitev. Nedvomno se bo otro­cad ob sestavljanju takih ali po­dobnih vozilc marsikaj naucila, na primer, da je treba zategniti vijake in da prstov ne smemo vti­kati med »šprikle«. Ce se s katerimkoli zgoraj omenjenim vozilcem opravljate v neznano, je pametno vzeti s se­boj tudi kakšno navigacijsko na­pravo. V starih casih smo se za­dovoljili z zemljevidom in mor­da kompasom, zdaj pa prevladu­jejo telefoni. A telefoni in njiho­ve aplikacije niso najprimernej­ši za tako navigacijo, saj številne aplikacije (v mislih imamo tebe – Strava) otresajo z našimi po­datki kot svinja z mehom. Zato pa so primernejše namenske pa­metne kolesarske urice, ki poleg satelitske navigacije omogoca­jo tudi navezavo na številna ti­pala (Ant+ ali Bluetooth). Eden manjših in cenovno ugodnih je Garmin Edge 25 (buy.garmin.com/sl-SI/SI/p/508489, 169 EUR). Dom Lani smo vam predlagali ro­botski hladilnik, ki vam sam prinese pivo. In ce vam ga je Božicek prinesel, zdaj zaradi po­strobotske lenobe ležite med sa­mimi izpraznjenimi plocevinka­mi, kar vas jezi, a sortiranje pred reciklažo je cista môra. Zato pi­šite Božicku za Bin-e (bine.wor­ld, cena še ni znana) – pame­ten koš za reciklažo, ki odpadke uredi in nato tudi stisne. No, naj bi jih, saj je naprava še v razvo­ju, slednjega pa podpira uradni evropski inovacijski inkubator na energetskem podrocju – InnoE­nergy. In ko ste že v fazi cedenja, si lahko privošcite prvi avtomatski zlagalec oblacil in drugega teks­tila – FoldiMate (foldimate.com, 900 EUR). Na žalost zadeva ni cisto avtomatska, vsako oblaci­lo je treba natakniti na posebne vilice, a potem naprava prevza­me pobudo in vam vrne zložen kupcek perila. Vsekakor pomem­ben gospodinjski napredek. Naslednji postanek so nekoli­kanj dolgocasne enobarvne stene vašega doma, kar ne ustreza me­galomanskim nacrtom. Nic lažje­ga, uporabite robota Scribit (indi­egogo.com/projects/scribit-turn-your­-wall-into-a-wonderwall#, 350 EUR), ki vam pripet na dve vrvici poriše vso steno. Uporabljene barve so v nasprotju z malarijami otrok od­stranljive, tako da si lahko vsako jutro na steni omislite novo spo­rocilo, saj risalnik izkorišca pove­zavo s telefonom in internetom. Nedvomno vas bo urejanje doma nekoliko utrudilo, zato vam ponujamo prgišce ur in bu­dilk, ki vam bodo pomagale iz postelje. Pametna ura na ste­roidih je Glance Clock (glan­ceclock.com, 200 USD). Stenska ura prijetnega videza v srebr­ni ali crni barvi je opremljena z zaslonom, ki kaže koristne podatke (na primer tem­peraturo ali vremensko napoved), podpira pa tudi IFTTT, ki omogo­ca, da si na stensko uro izpisujemo pomemb­na obvestila. Obenem je všecna uporaba barv­nih luci LED, ki oblikuje­jo svojevrstne vzorce. Ce pa potrebujete nekoliko intimnejšo inacico pame­ti, je za vas Oboo Smart Clock (getoboo.com, 150 USD), v katero je stlace­na malone vsa elektronska pamet tega sveta: brezžicni zvocnik, povezava s telefo­nom in celo upravljanje gest. A slednje pri nepoucenem de­luje kot cudaško odmikanje posamicnih atomov zraka izpred budilke, zato pro­simo za previdnost pri rabi v javnosti. HiMirror Mini (himi­ror.com, 299 USD) je ogle­dalo, ki prek ka­mere z rabo pametne program­ske opreme podrobno spremlja spremembe na vaši koži – stanje por, gub, materinih znamenj in podobnega – in vam postreže z oceno, kako dobra je vaša izbra­na kozmetika. Verjetno ni naj­prijetneje, sploh za obcutljivejše duše, da preracunljiva napra­va (pre)pozna tudi najmanj­ši dokaz staranja. A pomoc ni dalec, vsak trenutek lah­ko izbrano kozmetiko naro­cite prek vgrajene Amazono­ve Alexe. Izobraževalne igrace Podjetje Anki se je v nekaj letih postavilo kot eden vecjih igrackarskih inovatorjev. Letos so pripravili osvežitev svojega robota Cozma in ga poimenovali Vector (anki.com/en-us/vector, 250 USD). Glavne prednosti so v no­tranjosti. Vgradili so mu lastnega pametnega asistenta, ki upora­blja 4 mikrofone, hkrati pa se ne zanaša vec na pomoc pametnega telefona. Zaslon je po novem ob­cutljiv za dotik, uporablja pa tudi IR laserski skener za ugotavljan­je, kaj je v bližini. O robotskem sistemu Lego Boost Creative Toolbox (shop.lego.com/en-SI/LEGO-Boost, 170 EUR) smo že pisali. V naspro­tju z velikim bratom Lego Min­dstorms je precej enostavnej­ši, zato ljubitelji vseh starosti ne bodo imeli težav s sestavljanjem, pa tudi cena je nadvse ugodna. Zato ni cudnega, da je postal lju­bljenec tudi spletnih okolij, kjer številni že dodajajo svoje mode­le. Ceprav je Lego v zadnjem letu nakazal, da bo spet spremenil svoj standard povezave motorjev s pametnimi kockami, se zdi, da bo uporabljal prav uporabljene vrste prikljuckov, tako da ni po­trebe po skrbi glede zastaranja izdelka. Pravzaprav je edini ra­zlog, da ne preizkusite Boosta, le strah pred (pre)pametnimi lego­kockami. Za radovedne mulce in star­še, ki bi se radi naucili kaj nove­ga, so na voljo razlicni elektron­ski kompleti, kjer je sestavljanje vezij mocno olajšano. Pri nas so bolj znani kompleti podjetja Ko­smos, pri cemer vecji komplet – Electronic Master 615918 (tha­mesandkosmos.com, 100 EUR) vse­buje 143 sestavnih delov in kar 146 eksperimentov, med dru­gim ojacevalec, radio, odšteval­nik casa in alarm. Ryze Tech Tello (ryzerobotics.com/tello, 110-160 EUR) bi lahko bil le-še-en-mini-dron, a združu­je nekaj zanimivih lastnosti. Se­veda je v osnovi precej spodoben dron s klasicnimi pritiklinami – letenje v prvoosebnem pogledu, omogoca snemanje videa in foto­grafij, še posebej je primeren za sebke, vmes pa uganja vragoli­je in akrobacije. Poleg tega omo­goca programiranje kar v Scrat­chu – priljubljenem graficnem programskem jeziku, namenje­nem otrokom in starejšim. Tel­lo poganja komponente prizna­nega izdelovalca DJI, o resnosti namena pa prica tudi to, da so na voljo številni rezervni deli, da vam dron po prvi težavici ne obleži na polici. Rubikova kocka v zadnjih letih spet pridobiva na priljubljenosti, zato ni presenetljivo, da je stara dobra analogna inacica dobila digitalno nadgradnjo. GoCube (indiegogo.com/projects/gocube-the­-classic-puzzle-reinvented—2, od 60 EUR naprej) je kocka, v katero je vgrajeno precej elektronskih možganov. Prek povezave Blue­tooth se poveže z aplikacijo, kjer ste deležni navodil, kako sestavi­ti kocko, ali pa kocko uporabljate kot sofisticiran upravljavec. V hi­trostnem zlaganju se lahko s ko­legi pomerite prek spleta ali pa sestavljate razlicne vzorce. Da se kocka tudi sveti, bržkone ni tre­ba poudarjati. Racunalniške igre GB Boy Colour (razlicne tr­govine, 30 EUR) je cenena ko­pija Nintendove rocne konzole Gameboy Color, skupaj s pro­storom za kartico z igro. Pogla­vitna razlika je vgrajena osvetli­tev zaslona, a kaj, ko je razmer­je le-tega nekoliko bolj cokato, zato Mario deluje, kot da je pri­dobil kak kilogram ali, raje, dva. 8-Bit Boy (gamerztek.com/product­-p/8bbxl.htm, 100 USD) je preno­sni klon Nintendo Enterntain­ment Systema, opremljen s se­dempalcnim zaslonom HD in ne­kaj priboljški. Na žalost ne pod­pira cisto vseh iger, a morda do­volj, da bo zadovoljil najvecje navdušence za NES. Retromini (retromini.com, 50 EUR) s petcen­timetrskim zaslonom se podaja v temno cono piratstva. V naspro­tju s prejšnjimi konzolami so iz­virne Nintendove igre za Ninten­do Gameboy Advance že name­šcene tako v pomnilniku kot tudi na dodatni kartici microSD, ki je priložena konzoli. Na žalost je iz­delovalec ta pišmeuhovski odnos nadaljeval pri izdelavi konzole, tako da je le pogojno uporabna, ce vam ravno pregori original­na. Drugacen pristop je prikazal Hard Kernel, izdelovalec kon­zole Odroid-Go (odroid.co.uk, 48 EUR). Igralski izkušnji je dodal car sestavljanja lastne kon­zole, saj jo dobimo v obli­ki sestavljivega kompleta. Na sreco so navodila zelo dobra in hitro pridete do delujoce konzole. Sama strojna oprema ni ravno biser, a programsko opre­mo, torej posnemovalni­ke, jim je uspelo dovolj iz­piliti, da ponuja solidno igralno izkušnjo za Game­boy in podobne igre. Tudi šestcentimetrski zaslon je soliden, to pa je tudi vse. Retrostone (8bcraft.com/shop/retrostone, 135 EUR) je odprtokodna retro konzola na podlagi Raspberry Pija, ki je pre­cej podobna Nintendovemu Ga­meboyu, toda precej raznovr­stnejša. Poleg igranja retro iger ponuja prikljucitev na sodob­ne zaslone s prikljuckom HDMI, 4 prikljucki USB pa so namenje­ni povezavi 4 zunanjih krmilni­kov, tako da dobite polnokrvno igralno konzolo. Starejše igre po­ganjamo prek posnemovalnikov, ki pa jih je treba namestiti rocno. GPD (GamePad Digital) je podjetje iz kitajskega Šenžena, ki se je specializiralo za majhne, a zmogljive racunalnike. Pred dve­ma letoma je zaslovelo, ko je na Indiegogo uspelo s polnokrv­nim, a miniaturnim in zložlji­vim racunalnikom, opremljenim z intelovim procesorjem in ope­racijskim sistemom Windows 10. Racunalnik so za svojega vzeli ljubitelji manj zmogljivih, a nic manj zabavnih racunalniških iger, kar je verjetno spodbudilo GPD, da je izboljšal svoj model XD. Imenu so preprosto dodali plus, torej GPD XD+ (gpdxd.com/product/gpd-xd-plus-gamepad-black­-32g, 210 EUR), pri cemer ima petpalcni zaslon še vedno loclji­vost 720p, a v notranjosti tiktaka posodobljen (a kljub vsemu dve leti star) šestjedrni procesor Me­diatek MT8176. Racunalniku so podvojili pomnilnik in vgradili novejši Android (7.1) Poleg obi­cajnih androidnih iger sistem po­kaže svojo moc pri retroigracar­stvu. Že vgrajeni posnemovalni­ki podpirajo malo morje iger, od NES in SNES prek N64, Game­boya, Atarija pa vse do original­nih iger za PlayStation (PSX). Xbox Adaptive Controller (xbox.com/adaptive-controller, 100 EUR) je zanimiv Microsoftov iz­delek, namenjen gibalno ovira­nim racunalniškim navdušen­cem. Poleg klasicnih smernih gumbov sta na nekoliko vecji po­vršini še dva superodporna akcij­ska gumba, obenem pa lahko na kontroler z obicajnimi 3,5 mm vtikaci prikljucimo razlicne ku­pljene ali doma narejene gum­be, igralne palice in podobno, pri cemer so gonilniki že vgraje­ni v kontroler. To je eden od pri­merov odlicnega »sestavljalne­ga« izdelka, ki je sicer namenjen manjši skupni navdušencev, a katerega dobrobiti so prav zara­di univerzalnosti lahko deležni tudi drugi, nenazadnje pro­fesionalci, ki radi sestavi­jo kaj svojega, a se jim zdijo sistemi po meri enostavno pre­dragi. Astronomija Letos je bil še posebej opa­zen napredek pri opticnih in­strumentih, ki so podprti s so­dobno elektroniko. Tako sta ne­davno na Photokini najvecja iz­delovalca fotografske opreme – Canon in Nikon – koncno pred­stavila resnejše modele brezzr­calnih kamer, kjer je elektron­ski okular nadomestil opticnega. Podobno pot ubirajo tudi izde­lovalci teleskopov. Prvi so šli po tej poti v podjetju Unistellar, kjer so predstavili pametni teleskop EVscope (unistellaroptics.com, cena še ni znana). Je reflektor­ske vrste, pri cemer ima glavno zrcalo premer 114 mm. Gorišcna razdalja je 450 mm, povecava pa je med 50- in 150-kratna. Seve­da je teleskop motoriziran, opre­mljen je s pospeškomeri in kompasom, za koor­dinate pa se lahko prek Bluetootha ali WiFija pove­že s telefonom. 6,3 mm Sonyje­vo tipalo IMX224 ima sicer loclji­vost le 1,3 megapiksla, toda sen­zor je primeren za dolgotrajnej­še delovanje. Poleg avtomatske­ga usmerjanja in prepoznava­nja zvezd lahko videno opazu­jemo skozi elektronsko kukalo z zaslonom OLED, kar daje vtis pravih astronomskih opazovanj, obenem pa je zaslon po naved­bah 10x ostrejši kot osnovna op­tika. Še korak naprej so naredi­li v italijanskem podjetju Vaonis (vaonis.com/telescopes, 2500 EUR). Njihov teleskop Stellina (Zvezdica) sploh nima okular­ja, temvec sliko projicira nepo­sredno na telefon (kaj ti bo oku­lar, ce ‘maš telefon). Za razliko od EVscopea je Stellina nekoli­ko bolje opremljena, z nekoli­ko vecjim tipalom s 6,4 megapi­ksla. Ob tem pa je premer optic­ne cevi nekoliko manjši, le 80 mm. Obe podjetji sta s tele­skopoma doživeli pozitiv­no kampanjo po družab­nih omrežjih, a jima še ni uspelo izdelati široko dostopnega modela. Prve napovedi so šele za sredino naslednjega leta, zato je mor­da bolje razmisliti o alternati­vi, o kateri smo pred leti že pi­sali – narocnini na Slooh (slo­oh.com), s katero lahko po že­lji usmerjate tudi najvecje te­leskope (sploh primerno za ti­ste, ki jim je velikost pomemb­na), sliko pa tako ali tako do­bite neposredno na racunal­nik ali telefon. Tako vam sploh ni treba vstajati iz tople postelje. Glasba V poplavi cudnih brezžic­nih krmilnikov je Oddball (od­balling.com, 60 EUR) zanimiv na­cin interakcije z glasbo. Verje­tno ste že kdaj iz samega dolgca­sa ali zaradi razdraženosti meta­li žogico ob zid. Ce tej žogici do­date za jakost pritiska obcutljivo tipalo in jo povežete z racunalni­kom ali telefonom, ki razlicnim pritiskom dodeli razlicne zvoke, zanke ali celo ukaze, imate zani­miv izdelek in, roko na srce, niti izdelovalci ne vedo tocno, kaj poceti z njim. Toda ker je clove­ška pamet nagajivo iznajdljiva, je verjetnost izdelave kreativne­ga ali vsaj kratkocasnega precej­šnja. Ce ste racunalniško spretni, lahko v sistem povežete vec takih žog, kar je verjetno nadvse zani­mivo za žonglerje. Traktor Kontrol S2 Mk3 (na­tive-instruments.com, 300 EUR) je didžejevska konzola – osnovno orodje vsakega sukalca plošc. V nasprotju z vinilkami ali CDji tu sukamo mp3je in podobne zvar­ke, konzola pa poleg skrecanja omogoca prilagajanje zvoka z vr­sto fizicnih gumbov in celo lansi­ranja dodatnih samplov ali zank s 16 programabilnimi gumbi. Ker konzolo dobite s polnokrv­no programsko opremo Traktor Pro 3, jo lahko elegantno sparite s prenosnikom ali tablico. Poleg vizualizacije same glasbe je seve­da zaslon v pomoc pri brskanju po glasbeni knjižnici. Vtikanje zvocnikov Bluetooth v obicajne ali pa tudi neobicajne predmete je preraslo meje zdra­vega razuma, a tu in tam se ka­kšnemu izdelovalcu posreci sim­paticen izdelek. Obenem je iz­delovalec tokratnega posebneža – Master Replicas Group – prav posebno podjetje, ki se ukvarja z izdelavo replik za filmske in dru­gacne potrebe. Tako so se nedav­no povezali z muzejem Smithso­nian, da bodo izdelovali zveste kopije okostij dinozavrov (upaj­mo, da brez vgrajenih zvocni­kov). A še prej predstavljamo zvocnik HAL 9000 Command Centre (masterreplicasgroup.com/hal9000.html, 900 EUR) iz filma 2001 - Odiseja v vesolju, ki je po­snetek racunalniške video kon­zole, uporabljene v filmu. Seve­da ima konzola vse pritikline, prepoznaven glas, delujoc zaslon in vgrajeno Alexo. Le ne pritožuj­te se, ce vas bo HAL zaprl ven iz pametnega stanovanja. . Potujemo po spletu in išcemo najboljše za vas. Že spet. Marko Kovac K . Microlino – švicarsko-italijanski elektricni jajcek na kolesih . Slovenski trikolesnik Bicar . Infentov Master Creator Set omogoca zabavo od zibke do pubertete. . Uri Glace Clock je ocitno toplo pri srcu. . Scribitu ni mar, ce visi na nitki. Vmes vam še poriše steno. . Je FoldiMate naslednja velika naprava v našem stanovanju? . Verni je najprepoznavnejši robot Lego. . Veliki brat vas opazuje, no, vsaj vaše gube. . V Oboo Smart Clock je stlacena malone vsa elektronska pamet tega sveta . Zvedavi robot Vector . GoCube – ko Rubikova kocka in racunalnik združita moci. . Na sreco je GPD vec casa posvetil kakovosti XD+ kot pa izbiri imena zanj. . Retromini ima skoraj vse, le uporabnosti ne. . Odroid-Go poganja celo Doom. . Tudi Traktorji niso vec to, kar so bili. . Od kdaj so teleskopi seksi? NOVE TEHNOLOGIJE HELIJ IN APPLOVI TELEFONI O 54 december 2018 december 2018 55 Ko opozorilo ni zgolj teoreticno bolnišnici Morris v ameriški zvezni drža­vi Illinois so zaceli 8. oktobra množicno odpovedo­vati iPhoni. Služba za IT je tisti dan prejela vec kot 40 prijav za­poslenih, da so njihove Applo­ve naprave – v glavnem telefo­ni, nekaj je bilo tudi tablic in pa­metnih ur – nehale delovati. Ker je tistega dne potekalo posta­vljanje nove naprave za magne­tno resonanco (MRI), ki vsebu­je zelo mocne elektromagnete, so bile prijave na prvi pogled ra­zumljive. Ocitno je nekdo neka­ko sprožil manjši elektromagne­tni pulz (EMP) ali pa je bila ele­ktronika izpostavljena izjemno visokemu magnetnemu polju, da se je pokvarila. Toda to, kar bi morala biti preprosta zgodba, se je spremenilo v enega najne­navadnejših primerov v zgodo­vini ITja – kljub temu da teore­ticno ozadje poznamo že skoraj desetletje. Prvi znak, da zgodba ni tako premocrtna, je bila preostala oprema v bolnišnici. Ce bi šlo re­snicno za mocan EMP, bi gotovo odpovedalo še kaj drugega. Toda vsi racunalniki in vsa medicinska oprema so delovali brez težav. Število pokvarjenih Applovih naprav pa se je vecalo in ni bilo omejeno zgolj na telefone. Veci­na jih je povsem ugasnila, tako da jih sploh ni bilo mogoce vec vkljuciti. Celo ob prikljucitvi na omrežno napajanje se ni zgodi­lo nic. Naprave so bile mrtve. Še nenavadnejši je bil razpon okvar. Medtem ko je vecina odpoveda­la, je bil manjši del prizadet spe­cificno. Mnogokrat je sporadic­no odpovedoval sprejem signala, medtem ko težav z Wi-Fi ni bilo. Skrivnost se je še poglobila, ko so ugotovili, da so bile prizadete samo Applove naprave. V istih prostorih ni manjkalo niti pa­metnih telefonov z Androidom, a z njimi ni bilo nobenih težav. Postalo je jasno, da imajo teža­ve nekaj opraviti z napravo za magnetno resonanco in strojno opremo v Applovih napravah. Kaj neki se je zgodilo? Izpust helija Za delovanje v superprevo­dnem režimu, saj so le tako do­segljivi dovolj visoki tokovi za vzpostavitev zadostnega ma­gnetnega polja, je treba tuljave v MRI ohladiti. Za to se uporablja tekoci helij. Ko se tuljave ohla­jajo, helij prevzema odvecno to­plote, zato ga nekaj odpari (in ce sistem ne tesni, se izgubi v oko­lico). Tistega dne je v 5 urah od­hlapelo 120 litrov tekocega heli­ja. Sistem je nekje pušcal, zato je neznan del helija pronical v pro­store. Koncentracije v zraku so bile dovolj nizke, da ni tega nihce opazil. Navsezadnje je helij po­polnoma inerten in nestrupen, zato je nevaren le v kolicinah, ko bi v celoti zapolnil prostor in povzrocil zadušitev. Manjše pu­šcanje je dalec od tega. Toda v navodilih za uporabo iPhona piše: »Izpostavljanje iPhona okolju z visoko kon­centracijo industrijskih kemikalij, vkljucno s hlapljivimi utekocinjenimi plini, kot je helij, lahko poškoduje iPhone ali zmanjša njegovo zmogljivost. Upoštevajte vse znake in navo­dila.« Uradni odgovor iz ameriškega Appla še priporoca, da ob težavah tak telefon pu­stimo na zraku kak teden, da helij v celoti oddifundira, potem ga bomo lahko z veli­ko verjetnostjo spet napolnili in uporabljali. Lov na krivca Zgodba je bila seveda deležna veliko pu­blicitete, saj je onesposobitev telefona s kon­centracijami inertnega plina helija, ki so za cloveka neopazno nizke, zanimiv hrošc. Na­daljnje preverjanje je pokazalo, da so bili med iPhoni prizadeti samo serija 6 in novej­še. Kaj je torej Apple spremenil in cesa drugi izdelovalci ne uporabljajo? Androidi so bili namrec imuni. Da bi resnicno preveril zgod­bo, je ITjevec v bolnišnici Morris vzel iPho­ne 8+, pognal štoparico pri aktivnem zaslo­nu in telefon zaprl v vrecko s cistim helijem. Tako ekstremnih razmer med incidentom seveda ni bilo, a rezultat je kljub vsemu ka­zal v isto smer. Po osmih minutah se je ura ustavila, telefon pa se je nehal odzivati. Za­slon je še vedno svetil, le telefon je bil pov­sem neodziven. Stanje se je rešilo, ko se je v enem dnevu baterija popolnoma izpraznila. Telefon je prikljucil v omrežno napetost in ta je spet cudežno oživel. Ko je isti preizkus ponovil z nekoliko nižjo koncentracijo heli­ja, je telefon zdržal 12 minut, potem pa za­mrznil. To pot je bil toliko odziven, da ga je lahko ugasnil, ni pa ga mogel vec vkljuciti. Podobno se je zgodilo tudi s telefoni pri­zadetih zaposlenih, le da so ti obnemeli ob izkljucenem zaslonu. Zaradi tega je trajalo bistveno dlje, da se je baterija izpraznila, ko jih je bilo mogoce s polnjenjem spet obudi­ti. Vecina telefonov je naslednji teden ožive­la, nekateri pa so imeli trajne posledice. Na pametnih urah je na primer nehal delovati dotik na zaslonu. MEMS V modernih telefonih se uporablja tehno­logija MEMS (mikroelektromehanicni sis­tem). Tako oznacujemo mikroskopske ele­ktricne naprave, ki imajo premicne dele. Posamezne komponente so velike od 1 do 100 mikrometra, celotne naprave MEMS pa so manjše od enega milimetra. V telefo­nih se uporabljajo predvsem v žiroskopih in pospeškomerih, najdemo pa jih še mar­sikje. Imajo jih diski, da zaznajo prosti pad in pravocasno parkirajo bralno-pisalno gla­vo, ima jih vezje za zracne blazine v avto­mobilih itd. Apple je v iPhonu 6 zacel uporabljati po­speškomer MEMS, ki ga helij lahko one­sposobi. Toda zelo podobne pospeškome­re imajo tudi telefoni z Androidom, pa ni­majo težav. Ce bi lahko imel hrošca opera­cijski sistem iOS, ki bi ob napacnem delova­nju pospeškomera ohromil telefon, pa osta­ja nepojasnjen mrk pametnih ur z operacij­skim sistemom WatchOS. Toda razmislek je vodil v pravo smer. Oscilatorji Podrobnejša analiza je pokazala, da je najverjetnejši krivec oscilator. Elektroni­ka za delovanje potrebuje oscilatorje. To so komponente, ki ustvarjajo ponavljajoc se si­gnal stalne oblike in konstantne frekvence. Njihovi predhodniki so kvarcni kristali, ki so še danes najbolj priljubljeni. Brez oscila­torjev je procesor mrtev kos silicija. Kot receno, zgodovinsko so najpomemb­nejši kvarcni oscilatorji, v katerih je glavni del kristal iz kvarca. Za delova­nje izkorišcajo piezoelektricni efekt – ko tak kristal izpostavi­mo elektricnemu polju, tako da na elektrodo v neposredni bližini pritisnemo elektricno napetost, se kristal malce deformira (po­jav imenujemo elektrostrikcija). Ko elektricno polje izgine, se kri­stal vrne v prvotno obliko, pri ce­mer spet ustvari elektricno polje, ki ustvari napetost. Zaradi tega se kristali iz kvarca obnašajo kot vezje RLC (upornik, tuljava, kon­denzator), ki ima natancno do­loceno resonancno frekvenco. Ta je tako stabilna (napaka po­ceni kristalov je 10-5 do 10-6), da jo uporabljamo za merjenje casa v ugasnjenih elektronskih napra­vah in krmiljenje frekvence ci­pov. Kvarcni oscilator sestavlja­ta poleg kristala še ojacevalnik in filtrirno/ojacevalno vezje s pozi­tivno povratno zanko. Novejši iPhoni namesto kvarc­nih kristalov uporabljajo oscila­tor MEMS s frekvenco 32 kHz. Ti se uporabljajo zato, ker so ce­nejši in manjši od kvarcnih osci­latorjev, obenem pa so odpor­nejši za temperaturne spre­membe ter vibracije in mehan­ske šoke. Kvarcni oscilatorji po­trebujejo natancno obdelan in odrezan kristal kvarca, ki mu je potem treba dodati še ustrezno vezje. Oscilatorji MEMS pa da­jejo enak rezultat kakor kristal, a so zgrajeni drugace, njihova pro­izvodnja je enostavnejša. Gre za jedkani silicij v cipu, ki deluje po­dobno kot glasbene vilice. Odpoved oscilatorja MEMS bi pojasnila dogajanje, saj je v iPhonu ta povezan tudi s cipom za upravljanje energijske porabe (PMU). Ta ima vec funkcij, med drugim skrbi za uro in omogoca polnjenje, zagon in zaustavitev telefona. Brez PMU imamo zgolj zelo drag obtežilnik za papir. Da MEMS deluje pravilno, mora biti hermeticno zaprt. Zno­traj mora biti bodisi vakuum bo­disi konstantna atmosfera. Pod­jetje SiTime, ki je razvilo pro­ces EpiSeal za hermeticno zapi­ranje MEMSov, prodaja oscila­tor SiT1532 s frekvenco 32,768 kHz, ki ga najdemo tudi v iPho­nu 8. Na njihovi spletni strani so že zdavnaj zapisali, da so ime­le prve generacije EpiSeala teža­ve pri visokih koncentracijah pli­nov z majhnimi gradniki – to sta vodik in helij. Zaradi tega vsem, ki nacrtujejo rabo v takih razme­rah, priporocajo, da se pri zasno­vi naprav prej posvetujejo z njimi. Tudi v podjetju InvenSense Mo­tion, ki izdeluje cipe MEMS za sta­bilizacijo slike v telefonih Pixel 3, imajo podobne izkušnje. Da­vid Almoslino, ki vodi marketing, je povedal, da so nekateri izdelki lahko obcutljivi za helij, ker ta di­fundira in povzroci nepravilno de­lovanje njihovih senzorjev tlaka, pospeška in položaja (žiroskop). Po prestavitvi v okolje brez helija si naceloma opomorejo. V resni­ci je testiranje tesnjenja MEMS na helij standardni del proizvodnje, je še povedal Almoslino. Cez sedem let vse pride prav Pred petimi leti je bil obja­vljen znanstveni clanek (Ou­tput Drifting of Vacuum Packaged MEMS Sensors Due to Room Tem­perature Helium Exposure), v ka­terem so raziskovalci preverja­li vpliv helija na razlicne MEMS. Ugotovili so, da helij na merilnike tlaka nima vecjega vpliva, na ži­roskope, oscilatorje in tipala ma­snega pretoka pa deluje kvarno. MEMS so obicajno hermetic­no zaprti z oksidnim slojem, ki ga nanesejo s CVD (kemicni na­nos par). Pri 400° C helij in vo­dik pospešeno prehajata to ovi­ro, so odkrili že leta 2009 (Her­meticity and diffusion investigati­on in polysilicon film encapsulati­on for microelectromechanical sy­stems). Ucinek je ociten tudi pri sobni temperaturi. Helij (zani­mivo, ne pa vodik!) pocasi pro­nica tudi skozi to zaporo, so od­krili že v študiji pred šestimi leti (The hermeticity of sealed micro­structures under low temperature helium and hydrogen exposure). Ker se želita tlaka plina na obeh straneh izravnati in ker je v notranjosti MEMS vakuum, helij difundira vanj, to pa onesposobi MEMS. Razlog je preprost. Fre­kvenca nihanja je odvisna tudi od hitrosti zvoka, ta je v heli­ju trikrat hitrejši kakor v zraku. Zato naše glasilke v helijevi at­mosferi oddajajo vrešcec zvok, MEMSova frekvenca pa zaide dalec od pricakovanih vredno­sti. K sreci je helij res prodoren. Napravo zato oživimo prepro­sto tako, da jo odnesemo v pro­stor brez helija, pa bo zaradi te­žnje po izenacitvi tlaka helij od­difundiral proc. Opozorjeni smo bili Izkazalo se je, da gre za pojav, ki je izdelovalcem MEMS dobro znan. Tudi Apple je vedel zanj, zato je v navodilih odsvetoval iz­postavljanje heliju. Toda ker do­slej še ni bilo takega primera v praksi, je veljalo napacno prepri­canje, da gre zgolj za teoreticno nevarnost. Ocitno je imel Apple smolo (ali pa je prevec varce­val) pri izbiri MEMS za svoje te­lefone. In zato jih pokopljejo že majhne koncentracije helija.. V V navodilih za uporabo Applovih telefonov iPhone je zapisano tudi, da jih lahko poškoduje izpostavljanje okolju z visoko koncentracijo industrijskih kemikalij ali pa vecjim kolicinam utekocinjenih plinov, ki hitro hlapijo, na primer heliju. Opozorilo se ne nanaša zgolj na jedke kemikalije, saj telefone resnicno onesposobijo že sorazmerno nizke koncentracije helija. Razlog so nove mikrostrukture, ki so nadomestile kvarcne kristale. Matej Huš . Demonstracija hitrega odparevanja helija (quench), ki se zgodi ob dvigu temperature magnetov nad tocko superprevodnosti. Slika: Medical Outfitters Inc/YouTube NOVE TEHNOLOGIJE O EMS ali mikroelektrome­hanicni sistem je litograf­ska tehnologija za miniatu­rizacijo in proizvodnjo mehanicnih in elekromehanicnih sistemov, ki ima­jo premicne dele. Izdelujejo jih enako kakor cipe, torej avtomaticno z jed­kanjem plasti silicija, iz cesar dobi­mo tridimenzionalne strukture v veli­kosti od nekaj mikronov do nekaj mi­limetrov. Segajo od enostavnih geo­metrij do kompleksnih struktur z vec premicnimi deli, ki jih krmili integrira­na elektronika. Kljucna znacilnost MEMS je, da ima vsaj en del mehanicno funkcionalnost, torej da so pomemb­ni njegova oblika, velikost in položaj. Uporabljamo jih zlasti kot mikrotipala za merjenje najrazlic­nejših kolicin, od elektromagnetnih polj in sevanja do premikanja, pospeškov, tlaka, temperatur in sil. MEMS se uporabljajo tudi kot oscilatorji, kjer zamenjujejo vezja s kristali kvarca. TEHNOLOGIJA Kaj je MEMS M . MEMS žiroskop ST LYPR540AH, ki ga najdemo v iPhonu 4. Slika: iFixIt Difuzija: vodik in helij najbolj neubogljiva Vodik in helij sta plina z najmanjšimi in najlažjimi gradniki (z molski­ma masama 2 oziroma 4 g/mol), drugi imajo vsaj desetkrat težje. Poleg tega sta izrazito nepolarna, helij pa za povrh ne tvori molekul, temvec obstaja v atomarni obliki. Ker so njuni gradniki zelo lahki, imajo tudi viš­jo hitrost od drugih plinov (pri enakih razmerah imajo molekule razlic­nih plinov približno enako kineticno energijo). Zaradi tega imata dalec naj­višji koeficient difuzije. Vodik in helij zaradi svoje majhnosti in hitrosti prodirata skozi ma­teriale, ki so (prakticno) ne­propustni za preostale pline. Njuno hranjenje je zato te­žavno, izdelava nepropustnih materialov pa zahtevna. S he­lijem napolnjeni baloni se že po nekaj dneh spraznijo, he­lij pocasi difundira celo sko­zi steklo in kovino. Enako ve­lja tudi za vodik. Zaradi tega se helij in vodik industrijsko uporabljata tudi za preverja­nje tesnjenja. plin koeficient lastne difuzije (cm2/s) vodik 1,604 helij 1,386 argon 0,157 kisik 0,192 dušik 0,155 ogljikov dioksid 0,106 vodna para 0,276 metan 0,188 amonijak 0,192 Koeficienti lastne difuzije plinov v sobnih razmerah . Vodik (in helij) sta dovolj majhna, da prodreta v MEMS. . Precni posnetek hermeticno zatesnjenega MEMS z vrsticnim elektronskim mikroskopom. Levo: zatesnitev s pasiviranim oksidom nad polisilicijem. Aluminij omogoca elektricno povezavo. Desno: vrzel v polisiliciju za elektricno povezavo med aluminijem in elektrodo. Slika: Kim, B. et al. Journal of Applied Physics, 105, 013514 (2009) IZ TUJEGA TISKA INFORMACIJSKI MEHURCKI INFORMACIJSKI MEHURCKI IZ TUJEGA TISKA 2 2 58 december 2018 december 2018 59 Živeti izven mehurckov Informatiki skušajo rešiti težavo, imenovano informacijski mehurcek, ki so jo pomagali ustvariti sami, a raziskave kažejo, da spletna polarizacija kljub vsemu ni tako preprosta, kot velja med ljudmi. Adam Piore, MIT Technology Review eb Roy, eden najbolj­ših ameriških strokov­njakov za družabne medije, je lani sodeloval na vr­sti okroglih miz v majhnih me­stih srednje Amerike – v krajih, kot sta Platteville v Wisconsinu in Anamosi v Iowi. Cesa takšne­ga Roy, vodja Laboratorija za so­cialne stroje (Laboratory for So­cial Machines), ki deluje v okvi­ru Media Lab na massachuset­skem tehnološkem institutu, ni vajen: v prostorih ni bilo racu­nalniških zaslonov, niso razgla­bljali o objavah po Twitterju in drugih omrežjih, temvec je samo neposredno poslušal vodilne lju­di v lokalnih skupnostih in prebi­valce, kako razlagajo o svojih so­sedih. To, kar je slišal, ga je globoko pretreslo. »Ugotovila sem, kaj so napi­sali na Facebooku,« je Royu po­vedala starejša ženska. »Njiho­va stališca so tako skrajna in ne­sprejemljiva, da se nocem vec družiti in pogovarjati z njimi.« Podobno mnenje je slišal nešte­tokrat. »To so ljudje, s katerimi se v svojem majhnem mestu srecu­jejo vsak dan,« je rekel. »Strinja­li so se, da se ne strinjajo. Ko se razdeljenost in balkanizacija ka­žeta celo na hiperlokalni ravni – da digitalni svet dejansko utiša naše besede in nas locuje v stvar­nem svetu, tudi ko imamo do­stop drug do drugega – je nekaj hudo narobe.« Roy je leta 2014 ustanovil svoj laboratorij, da bi med dru­gim raziskoval, kako je družab­na omrežja mogoce uporabiti za preseganje pristranskega argu­mentiranja, ki pogosto deli ljudi. Njegov izhodišcni položaj za ta­kšne raziskave je nemara idea­len. Med letoma 2013 in 2017 je inženir, sicer rojen v Kanadi, de­lal za Twitter kot glavni medijski strokovnjak in zbiral ter analizi­ral pogovore v družabnih omrež­jih. Ko je odprl laboratorij, mu Twitter ni omogocil le popolne­ga dostopa do cisto vsake objave, in to v realnem casu, temvec mu je tudi pomagal z desetimi mili­joni dolarjev, da bi laže razcle­nil vse te podatke o interesih, že­ljah in dejavnostih ljudi, ter našel nacin, kako jih uporabiti v splo­šno javno korist. Za Roya in vrsto drugih razi­skovalcev, ki preucujejo vpliv in­terneta na družbo, najhujša teža­va, ki so jo razgalile predsedni­ške volitve leta 2016, ni to, da so Rusi izrabili Twitter in Facebook za širjenje propagande in da je svetovalno podjetje Cambridge Analytica nezakonito dobilo do­stop do zasebnih podatkov o vec kot 50 milijonov Facebookovih uporabnikov, temvec da smo se vsi, in to cisto prostovoljno, uma­knili v hiperpristranske virtual­ne koticke, za kar so precej kriva družabna omrežja in internetne družbe, ki dolocajo, kaj se nam prikazuje, saj spremljajo, kaj klikamo, in nam nato dovajajo sorodne vsebine. Hkrati se pre­sejejo nasprotni vidiki in ostane nam le vsebina, ki še okrepi naša prepricanja. To je sloviti informacijski me­hurcek, koncept, ki je postal pri­ljubljen s knjigo iz leta 2011,, Fil­ter Bubble, avtorja Elija Pariser­ja, internetnega aktivista in usta­novitelj spletišca za viralne vi­deo posnetke Upworthy. »Navse­zadnje demokracija deluje le, ce smo državljani zmožni razmišlja­ti onkraj naših ozkih samointe­resov,« je zapisal Pariser. »A v ta namen moramo imeti enako sta­lišce do sveta, ki si ga delimo. In­formacijski mehurcki pa nas po­rivajo v nasprotno smer – ustvar­jajo obcutek, da so naši ozki sa­mointeresi vse, kar je.« Pa je res tako? Raziskave kaže­jo, da ni tako preprosto. Nekakšna vojna Pravni strokovnjak Cass Sun­steinn je že leta 2007 opozoril, da internet spodbuja »obdobje enklav in niš«. Navajal je poskus iz leta 2005 v Koloradu, med ka­terim so 60 Americanov iz kon­servativnega Colorado Springsa in liberalnega Boulderja, mest, ki sta oddaljeni okoli 150 kilo­metrov, zbrali v majhne skupine in jih prosili, naj odlocijo o treh spornih vprašanjih (politika pro­ti diskriminaciji, istospolna po­roka in mednarodni sporazum o globalnem segrevanju). V skoraj vseh primerih so ljudje oblikovali bolj skrajna stališca, potem ko so se pogovarjali s somišljeniki. »Zaradi interneta lahko lju­dje poskus iz Kolorada v sple­tu neverjetno preprosto ponovi­jo, tudi z drugacnimi nameni,« je Sunstein zapisal v publikaci­ji o visokošolskem izobraževa­nju Chronicle of Higher Educati­on. »Vlada splošna nevarnost, da bodo tisti, ki išcejo somišljenike, naj bo to v internetu in drugod, na koncu samozavestni v svo­ji zmoti preprosto zato, ker niso bili dovolj pogosto izpostavljeni nasprotnim argumentom. Misli­ti utegnejo celo, da so njihovi so­mešcani nasprotniki ali sovražni­ki v nekakšni vojni.« Pa so za to res kriva družab­na omrežja? Raziskovalci s stan­fordske univerze so v raziska­vi, katere ugotovitve so letos objavili v publikaciji Proceedin­gs of the National Academy of Sciences, preiskovali politicno polarizacijo v Združenih drža­vah Amerike in sklenili, da se ta veliko hitreje povecuje v demo­grafskih skupinah, za katere je najmanj verjetno, da uporablja­jo družabna omrežja in internet. »Ljudje, stari 65 let, se polarizi­rajo hitreje kot mlajše starostne skupine, kar je ravno nasprotno od pricakovanega, ce bi bili glav­ni gonili res družabna omrežja in internet,« je poudaril Levi Boxell, glavni avtor raziskave. Še vec, vecina ljudi ni ujeta v izolirnih sobah, kot nam dopove­dujejo, trdi Grant Blank s sode­lavci, raziskovalci z instituta Ox­ford Internet Institute, ki so razi­skovali, kako je s tem med odra­slimi v Veliki Britaniji in Kanadi. »Odmevne sobe je mogoce tol­maciti na pet nacinov, in prav­zaprav ni pomembno, katere­ga uporabimo, saj so rezultati zelo dosledni pri vseh – odmev­nih sob ni,« trdi Blank. »Ljudje v resnici prebirajo veliko obcil. V povprecju išcejo po petih raz­licnih medijskih virih, približno treh klasicnih in dveh spletnih, in pri tem naletijo na razlicna mnenja. Ljudje naletijo na mne­nja, s katerimi se ne strinjajo, in si premislijo na podlagi tega, kar preberejo v medijih.« Celo Pariser, ki je krstil pojav, imenovan informacijski mehur­cek, se strinja, da ne smemo kri­viti samo interneta. To bi lah­ko obenem pomagalo pojasniti, zakaj liberalne elite niso zazna­le prodora Trumpa, saj velik del osrednjih ZDA ni prebiral objav li­beralcev v družabnih omrežjih; in v Blankovi raziskavi so dejansko prišli do sklepa, da je vecina razi­skovalcev, ki je odkrila tak ucinek, preucevala le te kulturne elite. A za vecino Trumpovih privržen­cev so bile pogovorne radijske po­staje, krajevna porocila in mreža Fox – predinternetni informacij­ski mehurcek – veliko pomemb­nejši viri od objav na Twitterju in lažnih novic na Facebooku. Podatki iz podjetja za raziska­vo javnega mnenja Pew podpi­rajo predstavo, da se polarizacija ne poraja le v internetu. Po voli­tvah 2016 so v podjetju Pew ugo­tovili, da 62 odstotkov America­nov novice resda prebira v dru­žabnih omrežjih, a jih je le 18 od­stotkov priznalo, da to pocnejo pogosto, kar je bil ocitno podatek v oklepaju, ki so ga v vecini clan­kov o raziskavi izpustili. Novejša raziskava podjetja Pew pa prina­ša podatek, da le pet odstotkov ljudi trdno zaupa v informacije. »Internet v tem primeru nika­kor ni vzrocni dejavnik,« je ko­mentiral Ethan Zuckerman, ki vodi središce za obvešcenost ci­vilne družbe in njeno vkljuce­vanje v politicno razpravo Cen­ter for Civic Media na massac­husetskem tehnološkem institu­tu. »Vendar menim, da smo prica pojavu, ki se je zacel z mrežo Fox News in se zdaj ocitno širi v pro­stor družabnih omrežij.« Kaj torej lahko storimo proti temu, ce sploh kaj? Trije poskusi rešitve Po volitvah leta 2016 je Zuckerman z nekaj sodelavci razvil orodje, imenovano Gobo, ki uporabnikom omogoca, da oblikujejo svoj mehurcek po meri ob pomoci drsnikov za nad­zor nad vsebinskimi filtri. Dr­snik za, denimo, »politiko« sega od lastnega stališca (uporabni­ka) do širokega zornega kota. Ce izbere tega, je izpostavljen tudi medijskim virom, ki jih navadno verjetno ne bi nikoli videl. A pri Facebooku niso pokaza­li pravega navdušenja nad tem orodjem. »Facebook namrec skrbi, oziroma je preprican, da bi zelo malo ljudi želelo razširi­ti svoj vir novic – in najbrž ima prav,« je priznal Zuckerman. Drugo orodje, Social Mirror, so razvili sodelavci laboratori­ja Deba Roya. Na zacetku leta so porocali o rezultatih poskusa s tem orodjem. Social Mirror ob pomoci vizualizacije podatkov uporabnikov Twitterja omogoca pogled s pticje perspektive na to, kako se njihova mreža sledilcev in prijateljev vklaplja v splošne okvirje Twitterja. Vecina tistih, ki so jih povabili k uporabi orodja, je bila politicno dejavna na Twi­tterju in veliko jih je presenece­no ugotovilo, da so ujeti v skraj­no desnicarske ali skrajno levi­carske mehurcke. A ucinek poskusa je bil le kratkega daha. Ceprav je ne­kaj udeležencev teden dni po koncanem poskusu zacelo sle­diti bolj raznolikim racunom na Twitterju kot prej, so se dva ali tri tedne pozneje že vrni­li v stare, poenotene tirnice. Še vec, ljudje, ki so vendarle sledi­li tudi racunom ne ravno po nji­hovi meri – in te so jim predla­gali strokovnjaki, da bi cim prej zaceli z objavami o vec temah kot prej – so nazadnje porocali, da so zdaj še manj pripravljeni razpravljati z ljudmi z drugacni­mi politicnimi stališci. Ne ravno spodbudni rezulta­ti so Zuckermana spodbudili, da je razvil radikalnejšo rešitev za pokanje informacijskih mehurc­kov: odpiranje družabnih plat­form z davkoplacevalskim de­narjem, katerih naloga bi bila zagotoviti pester in globalen po­gled na svet. Kot je opozoril v svojem pri­spevku za Atlantic, je bil za zgo­dnje ZDA znacilen izrazito stran­karski tisk po meri zelo specific­nega obcinstva. Toda založniki in uredniki so se vecinoma dr­žali strogih kulturnih pravil in objavljali širok nabor clankov iz razlicnih delov države in razlic­nih politicnih struj. Javne tele­vizijske in radijske postaje v šte­vilnih demokraticnih državah so prav tako pozorne na to, da za­gotavljajo širok nabor stališc. Kot je preprican Zuckerman, ni real­no pricakovati, da se bodo plat­forme, kot je Facebook, obnašale podobno: njihov poslovni model jih žene, da zadovoljujejo našo naravno cloveško željo po zdru­ževanju z ljudmi, ki so nam po­dobni. Javna družabna platforma z družabnim poslanstvom, meni Zuckerman, bi v vir novic lahko dovajala tudi nenavadna stali­šca in nas prisilila, da pokukamo iz svojega udobja. Strokovnjaki bi lahko preverjali algoritme in tako zagotovili, da se nam prika­zuje nepristranski nabor stališc. Hkrati priznava, da se bodo lju­dje seveda pritoževali zaradi jav­nega financiranje takšne platfor­me in dvomili o njeni nevtralno­sti. A ker ni druge ucinkovite re­šitve, pravi, bi jo bilo vredno pre­izkusiti. Težava je v nas Jay Van Bavel, socialni psiho­log, ki dela na newyorški univer­zi, je preuceval objave v družab­nih medijih in analiziral, katere bodo najverjetneje deležne veli­ke pozornosti. Ugotovil je, da ob­jave, s katerimi se bralec laže po­istoveti s skupino, aktivirajo naj­primitivnejše neintelektualne dele možganov. Ce na primer re­publikanski politik ljudem govo­ri, da se priseljujejo tujci in spre­minjajo kulturo ter prevzema­jo delovna mesta domacinov, ali ce demokrat študentkam govo­ri, da kršcanski demokrati želi­jo odpraviti ženske pravice, ima­jo njune besede moc. Bavelova raziskava torej nakazuje, da se je treba izogibati intelektu in meri­ti na custva, ce želimo premagati strankarske razkole. Po poskusu z orodjem Social Mirror so se sodelavci iz Roye­vega laboratorija lotili projekta, imenovanega FlipFeed. Ta je cla­ne Twitterja izpostavil pred dru­gimi uporabniki z drugacnimi politicnimi stališci. Martin Save­ski, glavni avtor raziskave, pravi, da je šlo za to, kako spremeniti mnenje ljudi o nasprotni strani. V enem od poskusov so sodelujo­ce prosili, naj si vedno, ko nale­tijo na nasprotno mnenje, pred­stavljajo, da je tisti, s komer se ne strinjajo, njihov prijatelj. Tisti, ki so dobili takšno navodilo, so po­gosteje povedali, da bi se v priho­dnosti radi pogovorili s tem clo­vekom in da razumejo, zakaj ima drugacno mnenje. Rezultati so se skladali s še eno Pariserjevo ugotovitvijo. Opazil je, da se nekaj najboljših politicnih spletnih razprav odvija na športnih forumih, na katerih ljudi že druži skupna ljubezen do nekega moštva. Zato domneva, da so vsi najprej navijaci te eki­pe, šele nato politicno konserva­tivni oziroma liberalni. Med nji­mi je že vzpostavljena custvena povezava, še preden sploh zac­nejo razpravljati o politiki. V razlicnih projektih, od Zuckermanovih do Royevih in drugih, si v resnici prizadeva­jo tehnologijo uporabiti tudi za to, da bi se zaceli posvecati vse­binam zunaj našega politicne­ga mehurcka. Pa je to tudi izve­dljivo? Roy sam je povedal: »Mi­slim, da ni ciste in zgolj tehnolo­ške rešitve.« Morda se moramo nazadnje sami odlociti, da se bomo izpo­stavili vsebinam iz širšega nabo­ra virov, in se nato poglobiti va­nje. Bi vam bilo to všec? No, po­mislite, kakšna je druga mo­žnost: s svojo zadnjo ogorceno politicno objavo ne boste veliko dosegli, saj raziskave kažejo, da se tisti, ki jo bodo prebrali, sko­raj zagotovo že tako ali tako stri­njajo z vami. Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency D s Ljudje, stari 65 let, se polarizirajo hitreje kot mlajše starostne skupine, kar je ravno nasprotno od pricakovanega. s Facebook je preprican, da bi zelo malo ljudi želelo razširiti svoj vir novic – in najbrž ima prav. NASVETI WINDOWS WINDOWS NASVETI = = 62 december 2018 december 2018 63 Anonimni sprehod po temnem delu spleta ajpogostejša zmota, ki jo slišimo v poveza­vi z omrežjem Tor, je ta, da gre za omrežje, ustvarje­no za nezakonite, celo kriminal­ne dejavnosti. Seveda ni tako, samo omrežje je povsem legal­no, saj ga je izvirno financirala celo vlada ZDA. Namen omrež­ja Tor je uporabnikom zagotovi­ti anonimno komunikacijo in da­nes prakticno ni boljšega nacina zašcite lastne spletne zasebnosti. V brskalniku Tor Browser, ki je že dosegel osmo razlicico, se lahko zanesemo na tehnologi­je, ki znajo kriptirati in preu­smerjati spletni promet, zakri­vati naš naslov IP, pa tudi funk­cije, ki blokirajo škodljive skrip­te in nevarne povezave, ter tiste, ki po vsaki seji zbrišejo piškotke in zgodovino brskanja. Omrež­je Tor v nasprotju s povezavo VPN ne premore osrednje stori­tve ali tocke, zato nam omogo­ca res zasebno brskanje po sple­tu – omenjeno omrežje pogosto uporabljajo aktivisti, žvižgaci pa tudi novinarji in seveda vsi, ki jih skrbijo zadeve, kot so kraja po­datkov, nadzor in cenzura. V tej številki podrobneje razkrivamo, cesa se lahko nadeja uporab­nik, ki se v omrežje Tor odpra­vi z namenom brskanja po sple­tu v popolni zasebnosti. O tem, kako poskrbeti za zasebno pro­gramsko okolje in rabo omrežja Tor, smo pisali že v junijski šte­vilki naše revije, zato le osveži­mo svoje znanje (www.monitor.si/clanek/delo-z-racunalnikom-ki-ne­-pusca-sledi/185710/). Že vnaprej se opravicujemo za dolge naslo­ve strani s koncnico .onion, ki jih boste pretipkavali v brskal­nik – že res, da bi jih lahko skraj­šali s spletno storitvijo bit.ly, a bi jih tako naredili veliko manj za­sebne. Skrb za popolno zasebnost in varnost v omrežju Tor Omrežje Tor že privzeto omo­goca varnejši nacin dostopa do spleta kot klasicni brskalniki, a z nekaj ukrepi bomo poskrbeli, da bo naša prisotnost v njem res za­sebna in varna. Za zacetek lah­ko spremenimo privzeto razlici­co spletnega iskalnika. Brskal­nik Tor Browser namrec privzeto uporablja k zasebnosti uporabni­ka nagnjen spletni iskalnik Duck­DuckGo, ki v nasprotju z Goo­glom ali Bingom ne hrani nobe­nih osebnih informacij ali zgodo­vine iskanj uporabnika, niti mu ne sledi po spletu. Toda ce bi bili radi res prepricani, da nima nih­ce drug vpogleda v to, kaj išce­mo v spletu, predlagamo pre­klop v onion razlicico iskalnika DuckDuckGo. Ta namrec zagota­vlja, da so vse iskalne poizvedbe v omrežju Tor šifrirane v celoti in nihce niti ne ve, da pri delu upo­rabljate iskalnik. Supervarna raz­licica iskalnika DuckDuckGoOni­on je dostopna na naslovu 3g2u­pl4pq6kufc4m.onion. Da si dostop do nje v prihodnje olajšamo, pre­dlagamo desni klik njene ikone in izbiro možnosti Set As Default Search Engine. Pri obisku spletnih strani v omrežju Tor, posebej pa pri pre­nosu datotek z njih, nas bo po­nekod pricakalo vprašanje, ali posamezni strani dovolimo shra­njevanje podatkov o sliki (HTML5 canvas image data). To namrec strani omogoci, da nam dode­li nekakšen slikovni prstni odtis, ki temelji na tem, kako naš racu­nalnik izriše skrito sliko. Seveda to vsak racunalnik pocne druga­ce, a tak slikovni prstni odtis stra­ni omogoci, da nas prepozna in o nas gradi profil – pogosto v na­mene ciljanega oglaševanja. Ce nam je mar za zasebnost, bomo to možnost venomer zavrnili, to­rej kliknili gumb Don’t allow pri izbiri, ki nam jo ponudi brskal­nik Tor. K sreci nam to ne bo one­mogocilo ogleda vsebine stra­ni ali prenosa datoteke. Ce ima­mo v brskalniku Tor stopnjo var­nosti nastavljeno na najvišjo vre­dnost, bo ta možnost samodejno onemogocena. Ce za brskanje po omrežju Tor uporabljamo brskal­nik Firefox ali, še bolje, njegovo razlicico Orfox, lahko ustvarja­nje digitalnih prstnih odtisov na straneh onemogocimo v nastavi­tvah. V naslovno vrstico vtipkamo about:config in nato pri nastavitvi privacy.resistFingerprinting vre­dnost popravimo v True. Nastavitev varnosti na najviš­jo raven v brskalniku Tor je že sicer mocno priporocljiva. Moc­no priporocamo tudi uporabo v brskalnik Tor že vgrajenih oro­dij, kot sta HTTPS Everywhe­re, ki od strani zahteva komu­nikacijo v šifrirani obliki, in No­Script, ki blokira škodljive skrip­te na straneh. Pri brskanju po te­mnem delu spleta naletimo na razlicne strani, ki ponujajo pre­nose datotek, a se v ozadju pogo­sto skrivajo škodljivi skripti, skriti zasledovalci, reklame in tudi vi­rusi. Vecino teh nadlog bomo od­pravili že s tem, da kliknemo iko­no cebule v orodni vrstici brskal­nika Tor in v nastavitvah Securi­ty Settings drsnik povlecemo na nastavitev Safest. Ta bo onemo­gocila vse nenujne funkcije sple­tnih strani, s kodo JavaScript vred, samodejno predvajanje vsebin, številne slike ipd. Kljub temu bomo še vedno imeli mo­žnost naložitve vecine datotek. Kakopak so datoteke, ki smo jih tako prenesli v naš racunal­nik, še vedno lahko okužene, zato moramo biti previdni. Ce brskalnik Tor uporabljamo v okolju Linux, ima ta že vdelan programski »peskovnik«, s kate­rim nas zašciti pred potencialno škodljivimi datotekami, v oko­lju Windows pa se nam prikaže zgolj opozorilo. Ce bi se radi pre­pricali, da s temnega dela sple­ta nismo prenesli nobenega oku­ženega programa, priporocamo namestitev brezplacnega pro­grama Sandboxie (www.sandboxie.com), ki te datoteke izolira od preostalega dela racunalnika in jim prepreci povezavo v internet. Seveda lahko iz omrežja Tor pre­nesene datoteke dvokliknemo brez strahu, ce zaupamo strani, ki jih ponuja. Manjšo težavo omrežja Tor lahko predstavljajo tudi posa­mezne tocke v omrežju. Varno­stni strokovnjaki ocenjujejo, da jih je okoli 3 odstotke, pri cemer pa upravitelji omrežje stalno ske­nirajo in te tocke sproti ugašajo. V brskalniku Tor lahko s klikom na crko i v naslovni vrstici prikli­cemo prikaz seznama tock, sko­zi katere je speljan internetni promet. Ce je poleg tocke napi­sana beseda Guard, gre za varo­vano vozlišce (a to še ne pomeni, da ne more biti zlorabljeno). Kot uporabnika nas sicer najbolj za­nima izhodna tocka – tam, kjer se omrežje Tor dejansko pove­že v internet in se brskalnik Tor predstavlja spletnim stranem z njenim naslovom IP. Zgodovino te tocke lahko hitro in enostavno preverimo na naslovu check.tor­project.org. Ce se je pojavila šele pred kratkim (torej je stara le ne­kaj dni ali celo manj) in jo sumi­mo cudnega obnašanja, lahko v brskalniku Tor kliknemo mo­žnost New Circuit for this Site ali pa preprosto znova zažene­mo brskalnik Tor in tako dobimo novo povezavo in izhodno tocko. Najboljše strani, ki jih lahko dosežemo le prek omrežja Tor Zdaj, ko smo poskrbeli za za­sebnost in varnost, si lahko ogle­damo, do cesa vse lahko dosto­pamo v omrežju Tor. Osredoto­cili smo se na 15 zelo uporabnih in povsem legalnih strani in sto­ritev. Ena najpogostejših oblik sple­tne komunikacije je seveda e-po­šta. Medtem ko si lahko v klasic­nem internetu omislimo varno pošto pri ponudniku ProtonMail, ta ponuja tudi njeno ustreznico za omrežje Tor. Najdemo jo na naslovu protonirockerxow.onion, e­-poštna storitev pa omogoca ce­lovito zašcito e-poštne komuni­kacije s kriptiranjem od vstopne do koncne tocke, torej morebi­tni napadalec niti ne ve, da upo­rabljamo omenjeno e-poštno sto­ritev, kaj šele, da bi lahko prebral njeno vsebino. Tako »cebulni« ProtonMail ucinkovito prepre­cuje napade vrste man-in-the­-middle, saj je povezava povsem anonimna, naslov IP uporabnika pa neizsledljiv. Brezplacna razli­cica bržkone najvarnejšega po­štnega predala je omejena na 500 MB velikost in do 150 e-po­štnih sporocil na dan, za mesec­no narocnino v višini 4 evre pa nam švicarski ponudnik omeji­tev dvigne na 5 GB in tisoc e-spo­rocil. Omenili smo že, da velja za is­kanje v omrežju Tor uporabljati iskalnik DuckDuckGoOnion. Žal pa ta ne najde številnih strani v temnem delu spleta. Ce bi radi dostopali do tisocev skritih sto­ritev, lahko preizkusimo iskal­nik Ahmia, ki domuje na naslo­vu msydqstlz2kzerdg.onion. Delo z iskalnikom Ahmia je enostavno, uporabniki pa lahko v njem ob­javljajo lastne onion strani, pa tudi prijavijo morebitne zlora­be in nevarne strani. Zaradi na­rave iskalnika in velikega navala je uporabniška izkušnja dalec od tiste, ki smo je vajeni v iskalniku Google. Poizvedbe v iskalniku Ahmia lahko trajajo dalj casa ali pa celo povsem odpovedo. Zelo moder nasvet je tudi na­slednji: ne kar brezkriticno kli­kati cudne .onion naslove v omrežju Tor, ce ne vemo, kam vodijo. Nekateri naslovi so lah­ko tudi v tujih jezikih, pri ce­mer nam lahko pomaga sto­ritev Deep Web Translator (deeptrantci3pydq.onion), ki zna prevajati v 44 tujih jezikov in iz njih. Deluje podobno kot stori­tev Google Translate, le da nam ohrani zasebnost, še vec, stran nam postreže z osmimi nasve­ti, cesa nikoli ne bi smeli poceti v povezavi z Googlovo storitvijo, in s problematicnimi besedami, ki poskrbijo, da se na našo po­vezavo prisesajo tuje ali domace oblasti. V omrežju Tor najdemo tudi zanimive spletne forume, eden najbolje obiskanih je Hidden Answers, dostopen na naslovu answerstedhctbek.onion. Ceprav bi pricakovali divjo in izprijeno raz­licico foruma Reddit, nas je prije­to presenetil. Drži, nekatere raz­prave resnicno odpirajo oci bral­cu, a na splošno lahko zapišemo, da ta forum premore izjemno skupnost uporabnikov z obilo znanja, zato vprašanja prakticno vedno najdejo (iskren) odgovor. Zelo priljubljen razdelek je po pricakovanjih Tehnologija. Fo­rum Hidden Answers uporabni­kom prepoveduje trgovanje z ne­legalnimi vsebinami in izdelki in blokira uporabnike, ki napadajo druge, širijo oglase ali sovražni govor itd. Temni del spleta je odlicno mesto tudi za iskanje alternativ­nih razlicic resnice. Spletno me­sto ProPublica (www.propub3r6e­spa33w.onion) velja za eno najve­cjih novicarskih strani v tem delu spleta, ki zase pravi, da uporabnikom servira necenzo­rirane novice z vsega sveta. Za svoje poslanstvo si je stran pri­služila že štiri Pulitzerjeve nagra­de (»civilno« razlicico strani naj­demo na naslovu www.propublica.org). Pogosto kontroverzne vse­bine novicarskega mesta se zdi­jo naravno okolje za uporabnike omrežja Tor, ki se v lastnih oko­ljih/državah pogosto bojijo nad­zora in vohunjenja in bi jim bra­nje »neodobrenih« vsebin lahko nakopalo velike težave. Facebook se zdi že od vsega zacetka skregan z zamislijo o za­sebnosti uporabnika, a njegova cebulna stran, dostopna na na­slovu www.facebookcorewwwi.onion, pozna nacin, kako uporabniku zagotoviti nekaj vec anonimno­sti. Primarno je namenjena upo­rabnikom v državah, kjer je Fa­cebook blokiran ali cenzuriran, prek omrežja Tor pa se vendar­le lahko prijavijo vanj. Stran trdi, da ne spremlja in hrani aktivno­sti uporabnikov, njena statistika pa kaže, da jo redno uporablja že vec kot milijon ljudi. Kaj bi še radi poceli v spletu? Posluša­li radijske postaje? Ena najbolj priljublje­nih glasbenih postaj v spletnem »podze­mlju« je, denimo, Deep Web Radio, ki do­muje na naslovu 76qugh5bey5gum7l.onion. Po­nuja brezplacno glasbo razlicnih glasbenih zvrsti in enostavno deluje v navezi z brskal­nikom Tor. Kdor bi rad nekoliko globlje pokukal v digitalno podzemlje, naj brskalnik Tor usmeri na naslov 62gs2n5ydnyffzfy.onion. Tam gostuje stran IIT Underground, ki je do­stopna le prek brskalnika Tor, gosti pa vr­sto dokumentov o podzemnih rovih in ce­veh pod univerzo v Chicagu, pa tudi zapu­šcenih telekomunikacijskih kablih. Zemlje­vid dopolnjujejo fotografije visoke locljivo­sti. Zelo podobna »skrita« stran je tudi Be­neath VT (74ypjqjwf6oejmax.onion), ki obisko­valcem omogoca vpogled v to, kaj se skri­va pod tehnicno fakulteto v mestu Virginia. Ce sodite med tiste, ki si radi kravžlja­jo možgane, ne bo odvec omeniti še sple­tno mesto TheChess (theches3nacocgsc.oni­on), kjer se boste v igri šaha lahko preizku­sili z nasprotniki z vsega sveta, ceprav pre­vladujejo šahovski mojstri iz Rusije, Ukraji­ne in Cecenije (preklapljamo namrec lahko med temi jeziki in anglešcino). Kdo ve, ce se bomo prav na temnem delu spleta spo­padli s katerim izmed bodocih ali veljavnih velemojstrov šahovske igre. Tudi ce nam ni do igranja, lahko le opazujemo partije dru­gih igralcev. Bolj ugankarskim dušam je namenjena stran How will you tell the world (55uiisi­a4xo5tyua.onion), saj premore kopico nalog, ugank in izzivov, ki jih velja rešiti. Da nalo­ge niso prelahke, skrbi cel kup motecih ele­mentov, celo vesoljci in druge potegavšcine. Omrežje Tor podpira izmenjavo datotek in orodja za delo z datotekami .torrent, a to pocetje mocno odsvetujemo, saj bo naša anonimnost šla po zlu – ob tem pocetju se namrec razkrije naš pravi naslov IP. Poleg tega je tudi omrežje Tor že sicer pocasno in mu torrenti prav nic ne pomagajo. Zato pa lahko datoteke varno in anonimno delimo z drugimi prek strani in istoimenske stori­tve OnionShare (elx57ue5uyfplgva.onion), ki uporablja omrežje Tor, pri cemer obe stra­ni ostaneta anonimni, vohljaci pa nimajo vpogleda v datoteke, ki se prenašajo. Upo­raba strani oziroma storitve OnionShare je resnicno enostavna – datoteke le povlece­mo vanjo in kliknemo gumb Start Sharing, ki nato ustvari edinstveno povezavo s konc­nico .onion. Slednjo lahko pošljemo preje­mniku, ki s klikom nanjo aktivira prenos datotek. Po koncanem prenosu povezava ni vec aktivna, datoteke pa izginejo. Onion­Share pohvalno ne postavlja nobenih ome­jitev glede velikosti ali števila datotek, de­luje pa – podobno kot njena civilna razlici­ca (ta je dostopna na www.onionshare.org) – v okoljih Windows, Mac OS in Linux. Ce sodite med žvižgace ali bi radi sple­tnemu mestu WikiLeaks anonimno poslali kakšne datoteke, lahko to anonimno storite prek strani wikilw7ayqhjl6zr.onion. Ta namrec velja za enega najpomembnejših virov ne­cenzuriranih informacij, posebej glede nad­zora, korupcije in prikrivanj. Cebulna stran WikiLeaks tudi obiskovalcem zagotavlja ve­likansko anonimnost. Ce bi radi preverili, kako anonimni smo pravzaprav v omrežju Tor, lahko kadarkoli zaženemo storitev BrowsInfo (elfq2qefxx6d­v3vy.onion/binfo_check_anonymity.php). Izpisala nam bo vse možne informacije, ki jih lahko pridobi o nas, predvsem o brskalniku, ope­racijskem sistemu, locljivosti zaslona, vticni­kih, naslovu IP in še marsicem drugem. Tisti, ki vas podrobneje zanima, zakaj svet potrebuje omrežje Tor, si lahko prebe­rete o poslanstvu strani Privacy Internatio­nal (privacyintyqcroe.onion). Ta obiskovalcem zagotavlja anonimnost pri branju kriticnih vsebin s podrocja biometrije, državno spon­zoriranih hekerjev, množicnega nadzora prebivalstva itd.. Temnega dela spleta se nam ni treba bati, ce na njem ne bomo poceli nedovoljenih stvari. Sprehod po njem ob pomoci anonimizacijskega omrežja in brskalnika Tor pa nam lahko odpre oci. Miran Varga N < Tor Browser že privzeto uporablja k zasebnosti uporabnika nagnjeni spletni iskalnik DuckDuckGo. . Zaradi znacilnosti delovanja omrežja Tor povsem anonimna razlicica iskalnika DuckDuckGoOnion deluje za odtenek pocasneje od klasicnega iskalnika. Tor in VPN – to je varen par Omrežje Tor v praksi deluje kot anonimizacijski strežnik (proxy), torej zgolj kriptira spletni promet na poti do brskalnika Tor, ne pa tudi pove­zave med našim racunalnikom in internetom. Ce za slednjo uporabimo povezavo VPN v navezi z omrežjem Tor, bomo še bistveno bolj dvignili stopnjo zasebnosti in varnosti naše internetne komunikacije, saj bomo vanjo dodali dodatno stopnjo zašcite. . Tudi upravitelji omrežja Tor uporabnikom svetujejo, naj datoteke, ki so jih prenesli prek omrežja, odprejo bodisi v okolju sistema Tails ali brez povezave v internet. . Za brskanje po omrežju Tor velja uporabljati brskalnika Tor ali Orfox. . Za štiri evre na mesec si lahko omislimo zares varen in anonimen e-poštni predal. . Kdor bi rad prebral rezultate dela neustrašnih preiskovalnih novinarjev, naj se odpravi na dveri ProPublica. WINDOWS NASVETI = . WikiLeaks obrazec za žvižgace. NASVETI APPLE APPLE NASVETI = = 66 december 2018 december 2018 67 Z novim telefonom naprej Selitev Ob nakupu novega telefona iPhone nas najprej caka sloves od starega mobilnega prijatelja. Poslavljanje zacnemo s preno­som nastavitev, podatkov in apli­kacij v nov, prenosljivi dom. Po­stopek lahko izvedemo na tri na­cine, najbolj neposreden se zaže­ne sam, ce napravi (z operacij­skim sistemom iOS 11 ali novej­šim in vkljuceno povezavo Blue­tooth) približamo drugo drugi. Napravi se seznanita in na zaslo­nu stare se prikaže zaslon Quick Start, ki nas sprašuje, ali želimo z uporabo aktivnega uporabniške­ga racuna Apple ID presedlati na novo. Parjenje je olajšano z upo­rabo v telefon vgrajene kamere, ki prepozna na zaslonu prikaza­ni graficni vzorec. Ce tehnologija iz kateregakoli razloga odpove, nam še vedno ostane rocno se­znanjanje naprav po poti vnosa trenutno veljavne številcne kode. Prenos nastavitev, podatkov in aplikacij je prakticno samodejen, prekinejo ga le redke zahteve, po prepoznavanju prstnega odtisa, obraza, vnosu gesla za Apple ID. Nova naprava okolje nastavi po zgledu zadnje oblacne varnostne kopije sistema ali s posodobitvi­jo trenutnega stanja. Ce imamo s telefonom zvezano uro Apple Watch, nas bo sistem vprašal, ali želimo prenesti tudi njene po­datke in nastavitve. Drug nacin prenosa je z upora­bo oblaka iCloud. Ce jabolcnega oblaka pred nakupom nove na­prave na stari nismo poprej upo­rabljali za izdelavo varnostnih ko­pij sistema, najprej izvedemo ko­piranje trenutnega stanja z uka­zom Settings/Uporabnik/iCloud/iCloud Backup/ Back Up Now. Ko je kopiranje sistema v oblak kon­cano, vklopimo novo napravo, sledimo navodilom do nastavitev brezžicnega omrežja WiFi, se po­vežemo in na zaslonu Apps&Data izberemo možnost Restore from iCloud Backup. Pred nadaljeva­njem vpišemo uporabniško ime in geslo racuna Apple ID, nato iz­beremo ustrezno varnostno kopi­jo. Da je med obnavljanjem pri­porocljiv priklop na elektricno omrežje, najbrž ni treba posebej poudarjati? Tretja pot zahteva fizicni pri­klop starega telefona na racunal­nik z najnovejšo razlicico Applo­vega programa iTunes. V progra­mu poišcemo priklopljeni tele­fon in zaženemo izdelavo varno­stne kopije na racunalnik iTunes/iPhone/Manually Back Up and Restore/Back Up Now. Kopijo po želji zašcitimo s šifriranjem. Po koncanem postopku izdelave varnostne kopije telefona na ra­cunalnik je priporocljivo preveriti uspešnost z iTunes/Preferences/Devices. Ce je pod razdelkom De­vice backups navedena naša na­prava in pravkar izdelana varno­stna kopija, se nimamo cesa bati. V nadaljevanju na racunalnik zvežemo novo napravo, jo vklo­pimo, pocakamo na zaslon Hello, sledimo navodilom in v fazi Apps & Data izberemo Restore from iTunes Backup. Na racunalniku se v programu iTunes postavi­mo na iTunes/iPhone/Manually Back Up and Restore ter zažene­mo obnovitev sistema z ukazom Restore Backup. Pri izbiri datote­ke z varnostno kopijo, ce jih je v racunalniku vec, smo pazljivi, da oznacimo tisto z novejšim oziro­ma ustreznim datumom. Pri prenosu aplikacij, podat­kov in nastavitev iz starega telefo­na iPhone se navadno zatakne pri varnostno zahtevnejših progra­mih, kakršen je Google Authenti­cator. Medtem ko se Googlov pro­gram za dvostopenjsko preverja­nje pristnosti samodejno namesti na novo napravo, mu je posame­zne vnose treba dodati rocno. To pomeni, da moramo spletišce, do katerega dostopamo ob pomoci dvostopenjskega preverjanja pri­stnosti Google Authenticator, spet obiskati in ga ob pomocii kode QR povezati z novo napravo. Do­datno delo je smiselno, saj je dvo­stopenjsko preverjanje pristno­sti v casu vsakdanjih vdorov prej nuja kot izbira. Da novo napravo registriramo za preverjanje osre­dnjega Googlovega racuna, mo­ramo obiskati spletišce spletnega velikana, odpreti racun Google Account in pod razdelkom Sign­-in&Security uporabiti zmožnost Signing in to Google. Odpre se nam zaslon z varnostnimi nasta­vitvami, tam izberemo 2-Step Ve­rification, se z Googlovim geslom znova vpišemo in med navedeni­mi napravami za preverjanje pri­stnosti izbrišemo staro ter doda­mo novo. Prodaja Preden staro napravo proda­mo, podarimo ali se kako dru­gace locimo od nje, moramo od­stranite vse vanjo shranjene za­sebne informacije. Stikov, doku­mentov, fotografij in drugih ob­cutljivih podatkov nikoli ne bri­šemo rocno, temvec napravo naj­prej odjavimo z oblaka iCloud, trgovine iTunes in tržnice App Store, nato izvedbo naloge pre­pustimo sistemu iOS. Odjavo iz­vedemo, ce v nastavitvah Settin­gs izberemo ikono z lastno po­dobo in imenom, se pomakne­mo na konec strani in izberemo Sign Out. Po vnosu ustreznih po­oblastil v obliki gesla bo naprava odstranjena iz oblaka. Preosta­ne nam še brisanje, ki ga zauka­žemo s Settings/General/Reset/Erase All Content and Settings. Ce smo prijavljeni v storitev is­kanja telefona Find My iPhone, bomo pred brisanjem potrebo­vali še Apple ID in ustrezno ge­slo, v nasprotnem primeru zgolj številcno kodo za odklepanje na­prave. Ce smo napravo prodali, ne da bi z nje odstranili svoje podatke, nam priskoci na pomoc Applova storitev Find My iPhone. Do nje dostopamo ob pomoci druge na­prave ali brskalnika (oblak iClo­ud.com). S seznama All Devi­ces izberemo prodani telefon in z ukazom Erase iPhone na dalja­vo zbrišemo podatke z njega. Ce nam oblacna storitev odpove po­slušnost, je nujno, da na Applovi strani appleid.apple.com v raz­delku Security spremenimo ge­slo s Change Password. Nov dom Novi iPhone je za vecino la­stnikov prvi jabolcni telefon brez osrednje tipke Home, zato se moramo najprej nauciti osnov­nih gest za upravljanje cudovi­te, a okrnjene naprave. Najpo­membnejše geste, ki jih bomo najveckrat uporabili, so poteg pr­sta od spodaj navzgor za priklic osrednjega zaslona, poteg prsta z vrha zaslona proti dnu za pri­kaz opozorilnega središca, poteg od zgornjega desnega kota nav­zdol za dostop do hitrih gumbov oziroma nadzorno središce Con­trol Center, od sredine navzdol za uporabo iskalnika, levo ali de­sno po na dnu zaslona narisa­ni crti Home Bar za premikanje med odprtimi aplikacijami ter gesta s potegom prsta od spodaj navzgor s pridržanim dotikom na sredini zaslona ali pomikom prsta na desno stran za pregled aplikacij, odprtih v ozadju. Na splošno velja, da so akci­je, ki smo jih lahko izvedli s sta­rim telefonom (z osrednjo tip­ko Home), dostopne tudi na no­vem. Takšna je prilagoditev za­slona za upravljanje z eno roko, ki na vecjih modelih pride še kako prav. Na starem telefonu smo se dvakrat dotaknili tipke Home in zaslon se je prepolovil, tako da je vsebino prikazal na spodnji polovici in smo jo zlahka dosegli, ceprav smo telefon drža­li z eno roko. Dvojni dotik gum­ba Home je na novih telefonih iPhone nadomestila gesta pote­ga prsta navzdol po spodnjem robu zaslona, kjer je pri poljubni aplikaciji navadno izrisana crta Home Bar. Funkcionalnost Rea­chability moramo poprej omo­gociti v nastavitvah Settings/Ge­neral/Accessibility/Reachability, saj je privzeto izklopljena. Ker novi modeli telefona iPho­ne nimajo osrednjega gumba Home, je vecja vloga pripadla stranskemu gumbu. Podaljšani pritisk gumba na desni strani te­lefona priklice digitalno pomoc­nico Siri, uporaba stranskega in gumba za povecanje glasno­sti hkrati zajame sliko trenutne­ga dogajanja na zaslonu, naveza stranskega in gumba za zmanjša­nje glasnosti pa napravo ugasne. Trojni pritisk stranskega gumba je namenjen zmožnostim Acces­sibility, med katerimi je tudi nad­vse uporabno povecevalno ste­klo. Ce nam pešajo oci, nam troj­ni pritisk stranskega gumba vklo­pi kamero na telefonu in približa pogled tudi pri zaklenjeni napra­vi. Zelo dobrodošlo, kot v nekate­rih drugih primerih branje prika­zanega besedila VoiceOver, pa­metna menjava barvne sheme Smart Invert Colours ali pomoc pri dotiku AssistiveTouch. Manko gumba Home pome­ni, da smo hkrati ob zaznavanje prstnih odtisov. Nadomesti ga zares dobro zaznavanje obraza, ki ga omogocimo v nastavitvah Settings/Face ID&Passcode/Set Up Face ID, kjer z obraca­njem glave po navodilih olajša­mo sistemu, da nas prepozna tudi v slabših svetlobnih razme­rah. Dodatno zmogljivost prepo­znavi obraza doda snemanje al­ternativne podobe Set Up an Al­ternative Appearance, ki ga po želji uporabimo za pooblašcanje dodatne osebe. Nastavitev Set­tings/Face ID&Passcode/Atten­tion/Require Attention for Face ID nam za ceno šibkejše varnosti prepoznavanje še pohitri, saj ne zahteva, da postopek sprožimo s pogledom v kamero. Kamere v telefonih iPhone XS in XS Max so sposobne zaznava­nja globine, nacin dela imenujejo Portrait Mode. Do slednjega do­stopamo z drsnikom, ki se prika­že takoj po odprtju aplikacije Ca­mera. Izbiramo lahko med raz­licno osvetlitvijo, prednjo in hrb­tno kamero. Vsak zajeti motiv je možno naknadno urejati, globi­no povecujemo ali zmanjšuje­mo z gumbom Edit in možnostjo Depth Control, ki se pokaže pri urejanju fotografij, posnetih v nacinu Portrait. Ceprav ima­jo novi telefoni iPhone nacelo­ma vec prostora za shranjevanje podatkov, se z zmogljivostjo pri­loženih kamer potrebe uporab­nikov iz leta v leto vecajo, zato je dobro vedeti, da nove jabolc­ne naprave podpirajo svežo obli­ko zapisa fotografij, ki zavzame­jo polovico manj prostora od kla­sicnih slik. Vsakdo, ki posname veliko fotografij ali redno sne­ma video posnetke, bo vesel na­stavitve, ki jo najdemo pod Set­tings/Camera/Formats/High Ef­ficiency. S telefonom iPhone X je Apple splavil animirane emoti­kone Animoji, ki zvesto posne­majo uporabnikove grimase in zabavajo prejemnike. Njihova nadgradnja so emotikoni Me­moji, ki omogocajo, da izdela­mo lastnega možiclja, ki bo v prihodnje posnemal našo obra­zno mimiko in ponazarjal obcu­tja pri pošiljanju sporocil. Svoje­ga ustvarimo v sporocilih Messa­ges, kjer v vrstici z aplikacijami izberemo ikono opice, se poma­knemo v levo in z znakom plus zacnemo oblikovati digitalni alter ego. Ko smo zadovoljni z re­zultatom, potrdimo izbor z gum­bom Done. V operacijskem siste­mu iOS 12 Memoji poleg obicaj­nih grimas zazna tudi telovad­bo z jezikom. Testiranje njegovih zmogljivosti je nadvse zabavno. Vecji modeli telefona iPhone so zmožni prikazati precej vec vsebine, kot smo bili uporabni­ki vajeni doslej. Dodatna površi­na je dobrodošla, ceprav je vse aplikacije zaenkrat ne uporabijo najbolje. Prirocnost se izkaže pri delu s porazdeljenim zaslonom, kakršnega na primer pozna od­jemalec elektronske pošte Mail. Ce pri prikazu jabolcne elektron­ske pošte zaslon obrnemo v leže­ci položaj, se nam predeli na dva dela: v enem je seznam prejetih sporocil, v drugem njihova vse­bina. Podobno funkcionalnost podpira že nekaj svetovno zna­nih spletišc, med njimi casnik New York Times.. Lani je Apple predstavil novo obliko telefona iPhone in številnim jabolcnim privržencem so se pocedile sline. Ker je bil model X na voljo zgolj v pomanjšani izvedbi, so potrpežljivi z nakupom pocakali do letos, ko so v Cupertinu izdali kar tri blešcece modele z zaslonom od roba do roba. Ce ste pred kratkim zamenjali telefon, vam bodo prišli prav naslednji nasveti. Boris Šavc . Izdelava oblacne varnostne kopije obstojecega sistema iCloud Backup je ena izmed možnosti prehoda s starega telefona iPhone na novega. . Pri prehodu s starega telefona iPhone na novega nam lahko pomaga tudi Applov program iTunes. . Podatke lahko s prodane naprave na daljavo izbrišemo ob pomoci Applove oblacne storitve Find My iPhone. . Samodejni prenos podatkov, nastavitev in aplikacij zataji pri namenskih programskih pripomockih, kakršen je Googlov program za dvostopenjsko preverjanje gesla Authenticator. . Brez osrednjega gumba Home do seznama v ozadju odprtih aplikacij dostopamo z gesto potega prsta od spodaj navzgor, pri cemer na sredini obstojimo ali zavijemo v desno. . Na vecjih Applovih telefonih je nadvse dobrodošla zmožnost upravljanja z eno roko, ki jo priklicemo s hitro gesto potega prsta navzdol. . Prirocno povecevalno steklo nam je na voljo s trojnim pritiskom desne stranske tipke. . Prepoznavanje obraza je hitro in zanesljivo. Ker nam sistem omogoca snemanje dveh obrazov, lahko omogocimo dostop do telefona dodatni osebi. . Globino fotografijam, posnetim z novejšimi telefoni iPhone, po želji dolocamo naknadno. . Animirani emotikoni, ki posnemajo grimase uporabnika, predstavljajo svež nacin sporocanja v programu iMessage. . Lažje delo na vecjih zaslonih omogoca zmožnost porazdeljenega pogleda, ki ga omogoca nekaj aplikacij oziroma spletišc, med njimi odjemalec elektronske pošte Mail. NASVETI ISKANJE IZGUBLJENIH TELEFONOV ISKANJE IZGUBLJENIH TELEFONOV NASVETI = = 70 december 2018 december 2018 71 Kje je moj pametni telefon? cenarij je pogost. Še pred nekaj minutami smo imeli v žepu tele­fon, zdaj segamo po njem v pra­zno. Morda nam je padel iz žepa, ko smo se usedli v avtomobil, morda nam ga je kdo izmaknil v restavraciji ali pa smo ga kje po­zabili. Pred desetimi leti bi lah­ko le skomignili z rameni in upa­li na poštenega najditelja ali po­licijsko preiskavo s sledenjem, a bi bila tudi škoda manjša. Dana­šnji telefoni pa nas lahko olajšajo za celotno placo, ob tem pa je v njih še veliko osebnih podat­kov. K sreci so moderni telefoni dovolj pametni, da se ob izgubi znajo javiti. Niso tako redke zgodbe o ro­pih, pri katerih so storilci žrtvam pobrali vse razen telefonov. Tega niso storili iz uvidevnosti, tem­vec iz previdnosti, saj je mogo­ce telefonom sorazmerno pre­prosto slediti. To pa pomeni, da bomo ukradene naprave v neka­terih primerih laže poiskali. Preventiva Vsaka preventiva je bolj­ša kot kurativa, zato se velja že vnaprej pri­praviti na možnost, da telefon kdaj po­grešimo. Na iOS ve­lja vkljuciti funkci­jo Find My iPhone, do katere pridemo s klikom na Settings > Apple ID > iClo­ud. Na dnu bo iskana možnost, ki jo ozna­cimo in se po potrebi vpišemo z Apple ID. Na telefonih z Andro­idom pa Android De­vice Manager najde­mo na meniju Nasta­vitve (Settings), Goo­gle in Varnost (Se­curity). Tam vkljuci­mo možnost locira­nja naprave na dalja­vo v razdelku Andro­id Device Manager. Seveda moramo na napravi vkljuciti tudi beleženje lokacije, najraje z GPS in WiFi. S tem je telefon pripravljen, da na oddaljeno zahtevo sporoci svojo lokacijo. Ceprav ima naš operater vse potrebne podatke o telefonu, bomo postopke na policiji pohi­trili, ce bomo imeli osnovne po­datke zapisane. To so številka te­lefona IMEI (serijska številka te­lefona), ICCID (serijska številka kartice SIM) in telefonska števil­ka, znamka in model telefona. Številki IMEI in ICCID v Andro­idu preberemo v razdelku O te­lefonu (About phone) v Nastavi­tvah, na iOS pa se odpravimo v Settings > General > About. Seveda je najpametneje, da se obnašamo samozašcitno. To po­meni, da telefona ne nosimo v zadnjem žepu (od koder zlah­ka pade, zlasti ko sedemo), da ga ne pušcamo na vidnih mestih v vozilih in v odklenjenih pisar­nah, da na zelo obljudenih ob­mocjih dragega telefona ne ka­žemo vsevprek itd. Za zašcito po­datkov je seveda zelo koristno, da je telefon zaklenjen s kodo ali prstnim odtisom, podatki v njem pa šifrirani. Za varovanje podatkov je najenostavneje na­staviti avtomaticno sinhroniza­cijo (varnostne kopije) v Applov ali Googlov oblak. Telefon sem izgubil Ce telefon le nekje leži, ga bomo enostavno našli, dokler bo imel polno baterijo in do­stop do interneta. Takim pri­merom sta namenjeni aplikaciji Find My iPhone in Android De­vice Manager. Applovi uporab­niki se z osebnim racunalnikom prijavijo v iCloud (icloud.com/find) ali pa aplikacijo zaženejo na ka­kšni drugi Applovi napravi. Te­lefon se bo prek interneta javil v oblak in na zemljevidu bomo vi­deli njegovo lokacijo. Podobno velja tudi za androidne telefone, kjer zadostuje že, ce v Google (ce smo prijavljeni) vpišemo Where is my Android. Kadar ga išcemo kot iglo v kopici sena, lahko tele­fonu v aplikaciji narocimo, da ne glede na nastavitve glasno zvoni. Položaj se nekoliko zaplete, ce nam je telefon kdo odnesel ali sumimo, da je ukraden. Ceprav se lahko zgodi, da tudi v tem pri­meru vidimo lokacijo tatu, poli­cija odsvetuje, da se lotimo iska­ti pravico sami, je povedal Aleš Kegljevic, vodja Oddelka za premoženjsko kriminaliteto na Upravi kriminalisticne policije. Ne le, da se s tem izpostavljamo nepotrebni nevarnosti, v resni­ci ne smemo storiti nic drugega, kakor od tatu lepo zahtevati, da nam telefon vrne. V takem pri­meru moramo tatvino cim prej prijaviti policiji (vec v nadaljeva­nju). Googlova aplikacija omogo­ca, da telefon v takem primeru zaklenemo. S tem se na daljavo izpišemo iz Googlovega racuna, zaklenemo telefon in na zaslon napišemo poljubno sporocilo. Tak telefon bo še vedno sporocal svojo lokacijo in omogocil pokli­cati lastnika. Podobno zna tudi Find My iPhone, ki avtomaticno vkljuci funkcijo Activation Lock. Taka naprava je zaklenjena in se sproti z lokacijo javlja v oblak. Ce telefon prestavimo v Lost Mode, bo postal neuporaben. Tak telefon ima na ravni Applo­vih strežnikov blokiran IMEI in je neuporaben (Activaton Lock), dokler se vanj ne prijavimo z la­stnikovim Apple ID. Activation Lock lahko vkljucimo tudi brez Lost Moda; zadostuje že Find My iPhone. Tudi ce telefon popolno­ma zbrišemo, bo še vedno ostal neuporaben, dokler se vanj ne prijavi prvotni lastnik. Tudi za­menjava kartice SIM ne pomaga, ker je Activation Lock povezan z napravo, ne s kartico SIM. Imajo ga tudi iPadi in pametne ure, ce­tudi sploh nimajo ležišca za SIM. Skrajna možnost je izbris te­lefona. Ce smo popolnoma obu­pali nad možnostjo, da bomo te­lefon še kdaj dobili nazaj, a nas skrbijo podatki na njem, ga je najvarneje pobrisati. Pri An­droidu kliknemo Pobriši napra­vo (Erase device), v iOS pa Era­se iPhone. S tem se pri Androi­du nepreklicno odpovemo slede­nju, saj se naprava v celoti pobri­še. S tem odstranimo vse osebne podatke, a to pomeni tudi, da te­lefonu z aplikacijo ne bomo vec mogli slediti. Seveda pa ga še ve­dno lahko poišceta operater in policija, ce smo tatvino prijavi­li, saj serijski številki telefona in kartice SIM ostaneta. Telefonom z iOS pa še vedno sledimo, ker Activation Lock še vedno deluje. Prav tako se tat vanj še vedno ne bo mogel vpisati (razen ce naloži nov ROM za Android, pri iOS pa to ne gre). Telefon so mi ukradli V tem primeru nima smisla ca­kati in upati, da se bo telefon vr­nil sam od sebe. Treba je ukrepa­ti cim hitreje. Prva poteza naj bo seveda zaklep telefona na dalja­vo (kakor v prejšnjem poglavju), potem pa se velja cim prej od­praviti na policijo. Operater nam brez prijave na policijo ne more kaj dosti pomagati, saj lahko le spremlja dogajanje v svojem omrežju ali po želji blokira kar­tico, nima pa pristojnosti druga­ce ukrepati. Aleš Kegljevic svetuje, naj pri­javo opravimo osebno ali po te­lefonu. Ceprav lahko prijavo od­damo tudi pisno ali naznanimo prek interneta (e-Uprava), se v tem primeru zlahka zgodi, da pozabimo kakšno bistveno infor­macijo, to pa bo postopek podalj­šalo. V živo ali po telefonu pa nas bo policist sproti vprašal za vse potrebne informacije (popolni osebni podatki, znamka in mo­del telefona, koda IMEI, številka kartice SIM, vse okolišcine od­tujitve itd.). Redko katera pisna prijava je popolna, kar povzroca nepotrebno delo in podaljša od­zivni cas, dodaja Kegljevic. Telefon lahko poizkusimo spre­mljati s Find My iPhone/Device, a sami na podlagi teh informacij raje ne ukrepajmo. Seveda pa jih lahko posredujemo policiji, ki jih bo vkljucila v preiskavo. Naprej bodo o ukradenem telefonu ob­vestili vse slovenske operaterje, za kar potrebujejo soglasje prvotne­ga lastnika. To je še eden izmed sestavnih delov prijave, na kate­rega bi lahko pozabili, ce bi prija­vo oddali pisno ali po internetu. Ce se telefon prijavi v katerokoli slovensko omrežje, ga bo operater lociral in o tem obvestil policijo, ki to preveri in na koncu tudi zaseže in vrne lastniku. Kadar telefona ni mogoce naj­ti, oziroma obstaja sum, da so ga prenesli v tujino, policija sto­pi v stik z organi v tujih državah. Vecina ukradenih telefonov iz Slovenije potuje v Bolgarijo, Ro­munijo in države zahodnega Bal­kana. V nekaterih primerih se te­lefoni najdejo, a pogosto tato­vi pred preprodajo spremenijo kodo IMEI. Tak telefon je potem nemogoce izslediti. Žal ni enotne evropske zbir­ke številk IMEI ukradenih telefo­nov, kar bi poenostavilo njihovo lovljenje. Policija mora vsakokrat kontaktirati tuje organe, pri ce­mer poklicejo zgolj tiste v najver­jetnejših ciljnih državah. Ce je te­lefon ukradel nekdo, ki je govo­ril romunsko, policija najbrž ne bo klicala v Nemcijo ali Avstrijo, zagotovo pa ne na Portugalsko. Tudi zato je pomembno, da pri prijavi navedemo cim vec okoli­šcin dogodka. Kdo krade in kako Aleš Kegljevic pojasnjuje, da lahko okolišcine tatvin telefonov razvrstimo v štiri vecje skupine: priložnostne tatvine, vlome v vo­zila, rope oziroma drzne tatvine in delo organiziranih skupin. Or­ganizirane skupine navadno vla­mljajo v trgovine in kradejo vecje kolicine novih telefonov, oško­dovanci v preostalih primerih pa so koncni uporabniki. Orga­nizirane skupine pogosto priha­jajo iz tujine in tja tudi prodaja­jo telefone, medtem ko so drzni roparji praviloma mladoletni. Postopek se nekoliko razlikuje, ce je ukraden telefon koncnemu uporabniku ali iz trgovine. V pr­vem primeru je potrebno soglas­je lastnika za sledenje, pomagajo pa si lahko tudi s funkcijami Find My iPhone/Device in izdeloval­cev. Iz trgovin ukradene naprave nimajo osebnih podatkov, zato ni potrebe po soglasjih, a jim lahko sledijo le prek kod IMEI. Tu po­magajo tudi izdelovalci, ki ob ak­tivaciji telefona (ko je preprodan nekemu kupcu) dobijo podatek o IMEI. Ce telefon ponikne na jug in tatovom uspe spremeniti IMEI, je tak telefon za vedno izgubljen. Pri preiskovanju sodelujejo tako z operaterji kakor z izdelo­valci. Apple ima na primer pose­ben elektronski naslov in dolga navodila, kaj lahko organi prego­na dobijo od njih (vec v nadalje­vanju). V nekaterih primerih tele­fone najdejo tudi pri hišnih prei­skavah drugih kaznivih dejanj, vcasih pa se najdejo ciljno. Toda pri tem veljajo omejitve. Cetudi operaterjevi podatki in Find My iPhone nedvomno ka­žeta, da je telefon na nekem na­slovu, policija ne more preiska­ti stolpnice s 50 stanovanji. Ce obstaja utemeljen sum, da je te­lefon v dolocenem stanovanju (npr. da je oseba znani krimi­nalec ali da iz opisa tatvine sle­di, da je imela priložnost ukra­sti telefon), lahko dobijo odred­bo za preiskavo konkretnega stanovanja, ne morejo pa na sle­po premetati vseh stanovanj. Bili so že primeri, ko so telefon izsle­dili do hišne številke vecstano­vanjskega objekta, potem pa ga je storilec preprosto izkljucil in telefona niso nikoli našli. Preiskanost se zadnjih pet let giblje med 10 in 15 odstotki, zato cudežev ni pricakovati. Ceprav marsikje slišimo, da bi bilo bolje, ko bi bilo policistov vec, je Keglje­vic pojasnil, da je razlog drugje. Telefoni, ki izginejo v tujino in jih razstavijo za dele ali jim spre­menijo IMEI, so izgubljeni, pa ce­tudi bi jih iskalo dvakrat vec lju­di. Trend je kljub temu vzpodbu­den. Preiskanost se ne spreminja bistveno, zmanjšuje pa se število prijavljenih kaznivih dejanj. Od leta 2013 se je število prijavljenih kraj telefonov zmanjšalo za cetr­tino. Lani so tako prijavili slabih 2000 primerov. Povejmo, da en primer pomeni eno kaznivo deja­nje, pa ce so izmaknili en telefon ali jih iz skladišca odnesli tisoc. Razlog za padec so bržkone me­hanizmi za sledenje, ki jih vgra­jujejo izdelovalci, zaradi cesar so telefoni vse manj privlacen plen. Približno 80 odstotkov prime­rov sodi v definicijo tatvine, 15 odstotkov pa velike tatvine. Veli­ka tatvina pomeni, da je tat ne­kam vlomil ali da je sodelovalo vec storilcev (in še nekaj defini­cij). Z drugimi besedami: vecino telefonov izmaknejo. Ropov in roparskih tatvin je zelo malo, 30-70 primerov na leto, so pa tudi približno dvakrat bolje preiskani (ker ima žrtev pac interakcijo s storilcem in torej vec podatkov). Zanimivo je še, da vsako leto najvec telefonov ukradejo de­cembra. Kako sodelujejo izdelovalci Ker so moderni pametni tele­foni povezani v oblak, imajo pre­cej informacij tudi izdelovalci. Ti na zaprosilo uradnih organov tudi pomagajo z informacijami, ki jih smejo posredovati in jih imajo. Podatkov s šifriranih te­lefonov Apple ne more prebrati (spomnimo se na znameniti pri­mer San Bernardino, o katerem smo pisali maja 2016, Kako je FBI ugnal Apple v kozji rog). Kot je povedal Kegljevic, naceloma ni težav z odzivnostjo izdelovalcev. Na Applovih straneh najdemo 14 strani dolg dokument (Legal Process Guidelines), ki natanc­no opisuje postopke (zacne se z elektronskim predalom law.enf.emeia@apple.com) za pridobitev informacij zunaj ZDA in njihov obseg. Za posredovanje podat­kov imajo tudi izcrpne obrazce, na splošno pa mora biti zahte­vek posredovan v skladu z lokal­no zakonodajo. Ce pa so podat­ki na strežnikih v ZDA, mora biti usklajen tudi z zakonom ECPA (Electronic Communications Pri­vacy Act). Zanimivejši je seznam podat­kov, ki jih ima Apple. Ta obsega: podatke o uporabniku, kot jih je vnesel pri registraciji (ime, na­slov, e-pošta, telefonska števil­ka), podatke o stikih z Applovo podporo uporabnikom in sto­ritvam, naslove IP ob uporabi iTunes, podatke o nakupih v fi­zicnih in spletnih prodajalnah, dnevniške datoteke ob vsaki pri­javi v storitve (iTunes, iCloud, My Apple ID). Z iClouda, kjer so podatki šifrirani, a ima Apple ši­frirni kljuc, lahko Apple posre­duje podatke o narocniku (na­slov, e-pošta, telefonska števil­ka, naslovi IP), elektronska spo­rocila, fotografije, imenik sti­kov, koledar, zaznamke, vsebi­no brskanja v Safariju in varno­stne kopije naprav z iOS. Vsega tega Apple seveda ne bo posre­doval, ce bomo samo iskali izgu­bljen telefon; drugace je, ce gre za preiskavo kaznivih dejanj la­stnika telefona. Apple tudi ne more vkljuci­ti funkcije Find My iPhone na daljavo; podobno velja za Goo­gle. Na napravah z iOS 4 do iOS 7 lahko Apple v nekaterih pri­merih prebere šifrirane podat­ke, od iOS 8 naprej pa to ni vec mogoce. Apple pa nima dosto­pa do vsebine komunikacije prek FaceTime in iMessage, le prome­tne podatke lahko izroci. Podob­ne mehanizme imajo tudi Goo­gle in drugi izdelovalci. Zgode in prigode Ni vsaka naprava v Lost Mode ukradena. Nekatere so izgublje­ne, druge je tja postavil lastnik iz cisto legitimnih vzgibov. Starši, ki svojim otrokom za kazen pre­povedo uporabljati telefon, so tak primer. Ce tak telefon nese­te na servis, vam ne bodo mogli pomagati, a vam ga tudi ne bodo odvzeli, saj nimajo niti pristojno­sti niti možnost ugotavljati, ali je naprava ukradena. Osrednje Applove zbirke odtujenih telefo­nov na primer ni. Slovenski serviserji znajo ne­uradno povedati, da ljudje vsak dan prinašajo v popravilo napra­ve, ki so v Lost Mode, oziroma imajo vkljucen Activation Lock. Takih telefonov brez gesla upo­rabnika ne morejo odkleniti ali aktivirati, torej jih ne morejo niti diagnosticirati. Ko jih kasneje opozorijo na to, premnogi geslo nezašciteno pošljejo kar po elek­tronski pošti. Ni treba poudarja­ti, kako neodgovorno je tako po­cetje. S tem so povezani pogosti pri­meri tehnicno manj podkovanih uporabnikov, ki se ne zavedajo moci oblaka. Serviserji pravijo, da pride skorajda vsak teden ka­kšna stranka vprašat, ali je mo­goce vdreti v telefone, saj da nji­hovi nekdanji partnerji vedo vse o njihovem življenju. Izkaže se, da so jim ti nastavili iMessage, sinhronizacijo v iCloud, da po­znajo vsa gesla in tako naprej. Zavedati se moramo, da imajo pametni telefoni profil z uporab­niškimi imeni in gesli, ki so zelo osebni podatki. Za konec šcepec stvarnosti Kraj telefonov je cedalje manj, ker se preprosto ne izplacajo vec. Prelahko jih je izslediti, ob po­grešitvi pa jih je enostavno zakle­niti, zato si tatovi z njimi ne mo­rejo nic pomagati. Lepega alumi­nijastega podstavka za prah pac nihce ne bo kupil. Popolne brezskrbnosti si kljub temu ne gre privošciti. Scenarij, po katerem bi policija v realnem casu iskala telefon, spremljala njegovo lokacijo in odbrzela za­pret širše obmocje, da bi ga po­tem s pregledom vseh ljudi in objektov našli, je fikcija, ceprav bodo v vsakem primeru naredili vse, kar je v njihovi moci, so po­vedali. V praksi so telefoni uvršceni na seznam ukradenih, operaterji cakajo na IMEI. Ce ga kdo zacne uporabljati kot svojega, ga bodo prej ali slej identificirali in pov­prašali, od kod mu naprava. Ce pa so telefon ukradli kriminal­ci za izvršitev drugih kaznivih dejanj in ga potem vrgli proc, se lahko od njega poslovimo. Enako velja, ce so ga razstavili za dele ali mu spremenili IMEI.. Dandanes nosimo po žepih precej vec premoženja kot pred desetletjem, saj imamo skoraj vedno s seboj tudi pametni telefon. Vrednost nekaterih novejših modelov presega povprecno slovensko placo, vecina pa ima v žepu vsaj nekaj stotakov. Kaj lahko storimo, ce tak telefon kje pozabimo ali nam ga kdo izmakne? Matej Huš . V internetu lahko vidimo, kje smo pustili svoj telefon. S . Ce izgubimo Android, ga lahko zaklenemo in na zaslon zapišemo poljubno sporocilo. Številka IMEI IMEI (International Mobile Equipment Identity) je enolicna in unika­tna številka, ki jo dobi vsak mobilni telefon. Številka je namenjena sle­denju napravi in ne uporabniku, saj se ne spreminja in ostane enaka, cetudi zamenjamo kartico SIM. Ker po kraji telefona operaterji blokira­jo IMEI ali mu sledijo, ukradenim telefonom pogosto skušajo spreme­niti IMEI. IMEI je vezan na maticno plošco in ga ni mogoce (enostavno) spre­meniti. Za spreminjanje tudi ni nobenega pametnega (legalnega) razlo­ga, poleg tega je tudi prepovedano. V internetu najdemo cel kup orodij in napotkov, kako spremeniti IMEI, a vecinoma spremenijo samo števil­ko, ki jo telefon pokaže uporabniku. Številka IMEI je zapisana v stroj­ni opremi in jo je bistveno teže spremeniti. Kdor jo zna, tega gotovo ne bo javno oglaševal. Za Applove telefone trenutno ni znanega nacina spreminjanja IMEI. Številki ICCID in IMSI Vez z uporabnikom telefona predstavlja kartica SIM, ki vsebuje dve pomembni številki: ICCID (Integrated Circuit Card ID) in IMSI (Interna­tional Mobile Subscriber Identity). Prva je 19- ali 20-mestna številka, ki je v kartici SIM in se ustvari med personalizacijo kartice. Vsebuje šte­vilko izdajatelja (89 za podrocje telekomunikacij, 386 za Slovenijo in dve števki operaterja) in številko kartice. Številka IMSI pa se v omrežju GSM uporablja kot identifikator narocnika. Z njo se uporabnik predsta­vi omrežju, ki mu nato dodeli telefonsko številko. . Že preden pogrešimo telefon, moramo vkljuciti orodja za njegovo lociranje! Levo: iOS, desno: Android. Nakup rabljenega telefona Pri nakupu rabljenega telefona se lahko zgodi, da kupujemo ukraden telefon. Da se to ne bi zgodilo, se je bolje izogniti predobrim ponud­bam. Telefoni po polovici tržne cene imajo verjetno sumljivo poreklo. Nakup iz tujine je še nevarnejši, saj se statisticno vecina ukradenih te­lefonov proda v drugo državo. Pogosti so primeri, ko se bistveno ceneje prodajajo telefoni »v manjši okvari« ali »s programsko napako«. Neredko gre za ukradene telefone, ki jih je lastnik zaklenil (Activation Lock). Takega iPhona vam tudi na servisu ali v podpori uporabnikom ne bodo odklenili, ker ga ne morejo. . Izgubljen in deaktiviran iPhone je popolnoma neuporaben. Našel sem telefon! Ce najdemo telefon, moramo poskrbeti, da bo našel pot do lastnika. Ce ga je lastnik prestavil v izgubljeni nacin (Lost Mode), bo telefon za­klenjen, na zaslonu pa bodo njegovi kontaktni podatki in možnost klica. Nic ni narobe, ce ga sami kontaktiramo in se dogovorimo o vracilu. Upo­rabimo tudi zdravo kmecko pamet – ce telefon najdemo na prireditvi, ga odnesemo na oddelek za najdene predmete ipd. Ce lastnika ne moremo najti (telefon pobrisan, nedelujoc, ni v izgu­bljenem nacinu in je zaklenjen) ali ne želimo iskati, ga seveda odnese­mo na najbližjo policijsko postajo. Pogosto se zgodi, da najditelji prine­sejo telefone (npr. iPhone) na Applov servis ali v trgovino, kar je napac­no. Pravi naslov je policija. Obdržati najdeni telefon je kaznivo. Gre za zatajitev, ki se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta, ce se oškodovanec odloci za pregon. V vsakem primeru pa bodo prej ali slej na naša vrata potrkali policisti, nam odvzeli najdeni telefon in nas temeljito izprašali. Kupil sem ukraden telefon! Pri nakupu rabljenega telefona vedno tvegamo, da je ukraden. Ce je res ukraden in na naša vrata potrka policija, nam ga bodo zasegli in vr­nili prvotnemu lastniku. Zelo zelo redki so primeri, ko bi kupec lahko ukradeno stvar, kupljeno v dobri veri, obdržal. Ce nam bo uspelo po­jasniti, kako smo prišli do njega, od koga smo ga kupili in koliko smo zanj placali, bo tu za nas verjetno konec zgodbe (le brez telefona bomo ostali). Ker prodajalec ni imel pravice prodati ukradene stvari, lahko kupec uveljavlja nicnost pogodbe. To pomeni, da mora kupec ukradenega tele­fona od prodajalca sodno izterjati vracilo kupnine. To seveda stane, tra­ja in je negotovo. Ce pa bi vedé kupili ukraden telefon, bi si nakopali vec težav in še ka­kšno globo. Niso neznani niti primeri, ko slovenska policija zaseže v tuji­ni kupljene ukradene telefone. Prijavljena kazniva dejanj (mobilni telefon, telefon, telekomunikacijska dejanja) Število prijavljenih kraj telefonov v zadnjih letih upada, preiskanost pa se statisticno pomembno ne spreminja. Podatki: Uprava kriminalisticne policije Vrsta kaznivih dejanj, ki vkljucujejo mobilne telefone, telefone in telekomunikacijsko opremo Leta 2017 so bile najpogostejše tatvine telefonov, bistveno manj je drugih oblik odtujitve. Podatki: Uprava kriminalisticne policije Prijavljena kazniva dejanja (mobilni telefon, telefon, telekomunikacijska sredstva) po mesecih V drugi polovici leta je prijavljenih odtujitev telefonov vec. Podatki: Uprava kriminalisticne policije NASVETI IZDELAVA RACUNALNIŠKIH IGER IZDELAVA RACUNALNIŠKIH IGER NASVETI = = 74 december 2018 december 2018 75 Tudi programerji se igrajo eprav so v zacetkih za­bavnega racunalništva igre izdelovali predvsem najboljši programerji in sta bila v ospredju njihovo tehnicno znanje in uporaba raznih zvijac, s kate­rim so zmogli iz procesorja in vi­deo cipov iztisniti še zadnje ato­me moci, sta danes najpomemb­nejša scenarij in estetski vidik. Številnim (nekoc) uveljavljenim proizvajalcem racunalniških iger zmanjkuje lastnih idej, zato na­staja vse vec kakovostnih razvoj­nih okolji, namenjenih racunalni­škim navdušencem pa tudi profe­sionalnim samostojnim razvijal­cem z razlicnimi stopnjami pred­znanja, zahtevnostmi in željami. Najvec okolij, ki ne zahteva­jo znanja programiranja, omo­goca razvoj enostavnih iger z 2D grafiko. Razvojna okolja za igre s 3D grafiko pa so kompleksnejša in terjajo vec predznanja in nacr­tovanja; nemalokrat pa tudi zna­nje programiranja (najpogoste­je v javi). Kjub temu predstavlja pri razvoju 3D racunalniških iger uporaba lastnega razvojnega okolja še vedno velikansko pred­nost, a je za njegov razvoj potre­ben tim izkušenih programerjev in racunalniških tehnologov. To si lahko privošcijo le veliki izde­lovalci racunalniških iger, kot so: Ubisoft, Bungie in Treyarch. Lju­biteljski razvijalci pa danes sko­raj ne morejo vec v korak s ca­som brez bolj ali manj uveljavlje­nih razvojnih okolij, katerih cene se v ZDA gibljejo od nekaj 10 do 1000 dolarjev in vec. Nekateri iz­delovalci uporabnike celo licenc­no zavežejo k placilu dolocene­ga odstotka od prodaje, ce želijo svoje igre tržiti; drugi zahtevajo placevanje (letne) narocnine. Manj zahtevni domaci razvijal­ci lahko iz spleta prenesejo tudi povsem brezplacna odprtoko­dna razvojna okolja in program­ske knjižnice, s pomocjo katerih izdelane igre lahko tudi tržijo. Od zamisli … Pri nacrtovanju scenarija je dobro pustiti domišljiji prosto pot in si v mislih predstavlja­ti, kako se bo igra odvijala, ko­liko igralcev bo naenkrat sode­lovalo, ali bo igro mogoce igra­ti na vec racunalnikih hkrati, kaj bodo vmesni cilji in koncni cilj in kako se bodo stopnjevale težav­nostne stopnje. Pomembno je izbrati tudi pravi žanr igre, ki je lahko: pustolovšcina, akcijski tri­ler, simulacija, logicna igra (kot so npr. šah, stratego ali katera od iger s kartami), interaktivni ro­man ali kombinacija vec žanrov. Uspešna racunalniška igra mora imeti všecne idejno in vsebin­sko zasnovo ter graficno podobo in biti hkrati dovolj tehnicno do­vršena, da gladko tece na vecini solidno zmogljivih osebnih ra­cunalnikov ali pametnih telefo­nov. Ponavljanje uveljavljenih konceptov in izdelovanje podob­nih racunalniških iger, kot so jih v preteklosti izdelali veliki proi­zvajalci, navadno ne vzbudi do­voljšnega zanimanja internetne javnosti, da bi bilo igro mogo­ce uspešno tržiti in s tem pokri­ti stroške razvoja in nakupa pro­fesionalnega razvojnega okolja. Še tako dobro idejno zasnova­na igra je omejena z možnostmi razvojnega okolja, zato moramo že na zacetku izbrati pravega. Iz­delovalci na svojih spletnih stra­neh pogosto ponujajo vec razvoj­nih okolij, namenjenih izdela­vi racunalniških iger v razlicnih žanrih, ali pa ponujajo osnovno orodje z dodatki, ki jih potrebu­jemo za izdelavo kompleksnejših funkcionalnosti glede na izbrani žanr. Preden se odlocimo za pra­vo razvojno okolje, se splaca na­ložiti najnovejšo (preizkusno) razlicico in natancno preuciti kak primer že izdelane igre, kar je veliko hitreje od prelistavanja obsežnih navodil in prirocnikov. Ker je gradnja 3D iger veliko bolj zapletena od gradnje 2D iger, se zacetnikom splaca najprej do­dobra spoznati logiko razvoja slednjih. Dobro je odigrati tudi trenutno najboljše igre, izdelane v posameznem razvojnem oko­lju, saj tako najbolje spoznamo njegove prednosti in šibke tocke. … do 2D igre Enostavna graficna podoba, ki smo je vajeni s hišnih racunalni­kov iz osemdesetih let preteklega stoletja, ceprav ob višji graficni locljivosti, gotovo ni najprivlac­nejša; kljub temu lahko z 2D ra­zvojnimi okolji osvojimo osnov­ne koncepte gradnje racunalni­ških iger in hkrati svoje zamisli zabavno preizkusimo v praksi. Znanje programiranja pri tem ni obvezno, saj scenarije pogosto sestavljamo z opisnimi gradni­ki, ki so na voljo v posameznem okolju. Prednost imajo sestavlja­nje scenarijev in graficno ustvar­janje junakov, predmetov in pro­storov, ki nastopajo igri. Za risa­nje lahko uporabimo standardna risarska orodja pa tudi orodja za obdelavo slik in fotografij, o ka­terih sem pisal v clanku Uredimo in polepšajmo fotografije v okto­brski številki. Okolja za ustvarjanje 2D racu­nalniških iger lahko prenesemo s spletnih strani izdelovalcev, kjer je praviloma na voljo razvojno okolje za Windows, pogosto pa tudi razlicici za Linux in Max OS X. Veliko jih omogoca tudi izvoz iger v obliko za poganjanje na pametnih telefonih z operacijski­ma sistemoma Android in iOS. Bistvo vsakega razvojnega okolja je stroj za poganjanje iger, ki je lahko odprtokoden ali pa plod vecletnega razvoja posa­meznega izdelovalca program­ske opreme. Denimo, na stroju za poganjanje iger (angl. game engine) RPG temelji priljublje­ni RPG Maker VX Ace, ki podpi­ra akcijske scenarije s premika­jocimi se podobami (angl. spri­tes), kakršne poznamo še s hi­šnih racunalnikov nekdanjih iz­delovalcev Commodore, Sincla­ir in Atari. Doma ustvarjene do­mišljijske akcijske pustolovšci­ne spominjajo na Final Fantasy in Dragon Quest iz devetdesetih let preteklega stoletja. Razvoj­no okolje omogoca vecplasten pogled na razvoj racunalniških iger: od nacrtovanja akcijskega dogajanja (npr. boja s pošastmi ali Marsovci) do pripovedovanja zgodb in uravnoteženja obojega. Osvobojeni težavnega programi­ranja se lahko posvetimo vsebini in graficni podobi igre. Zastonj­ska razlicica, RPG Maker VX Ace Lite, ima mocno omejen nabor lastnosti, placljiva pa je na voljo zastonj le v preizkusnem obdo­bju, drugace moramo zanjo od­šteti 69,99 dolarja; nekoliko pre­prostejši RPG Maker VX je za 10 dolarjev cenejši. Tudi IG Maker, ki stane 59,99 dolarja, temelji na RPG in njego­vem enostavnem uporabniškem vmesniku in se prilagajata razlic­nim žanrom racunalniških iger, a ima v primerjavi z RPG Maker­jem VX Ace bolj prilagodljivo vi­zualizacijo in dopušca vec kon­ceptualnih zasnov. Kljub temu je še vedno precej omejen glede ra­znolikosti iger, ki jih lahko izde­lamo, razvijalec pa mora pozna­ti vsaj osnovne koncepte progra­miranja. Povsem drugemu kro­gu razvijalcev pa je namenjen Vi­sual Novel Maker za gradnjo in­teraktivnih romanov, v katerih bralci z odgovori na vprašanja glavnih junakov delno usmerjajo tok pripovedi. Preizkusna razlici­ca je zastonj, za licenco pa mora­mo odšteti 69,99 dolarja. RPG Maker VX Ace, IG Ma­ker ali Visual Novel Maker lahko prenesemo s spletne strani www.rpgmakerweb.com, pri cemer se moramo brezplacno registrirati. Z iste spletne strani lahko prene­semo tudi ComiPo! za sestavlja­nje stripov. GameMaker (www.yoyoga­mes.com) je kompleksno okolje za gradnjo racunalniških iger, s katerim lahko ustvarjamo tudi brez programerskega predzna­nja, a kljub temu potrebujemo kar nekaj casa, da se ga priva­dimo. Uporabniški programski vmesnik na prvi pogled ni naj­bolj všecen, a je kljub temu nad­vse uporaben. V spletu najdemo veliko elektronskih vodnikov, ki nas popeljejo skozi njegove funk­cionalnosti in proces gradnje ra­cunalniških iger. Razlicica GameMaker Lite je prosto dostopna s spletne stra­ni izdelovalca, za zmogljivejše, premiumske razlicice s komple­ksnejšimi funkcionalnostmi pa je treba odšteti vse do 500 dolarjev. Kljub temu nas razvojno okolje za Windows, Mac OS X in Linux zaradi pestrih možnosti izdela­ve racunalniških iger v razlic­nih žanrih, ki jih je mogoce izvo­ziti tudi v iOS in Android za pa­metne telefone, ne razocara. Na podlagi GameMakerja je nastala že vrsta priljubljenih racunalni­ških iger, kot so: Hotline Miami, Stealth Bastard in Risk of Rain. Construct 2 (www.scirra.com/construct2) je še eno izmed pri­ljubljenih okolij za gradnjo 2D racunalniških iger, ki ga podob­no kot GameMaker podpira šte­vilna spletna skupnost. Preizku­sna razlicica ponuja pester nabor funkcionalnosti, ki temeljijo na stroju za poganjanje iger po stan­dardu HTML-5, ki je alternati­va javi in Adobovemu flashu. Iz­delane arkadne igre lahko spro­ti preizkušamo in jih na koncu izvozimo v operacijske sisteme namiznih racunalnikov Win­dows, Mac OS X in Linux, pa tudi v iOS in Android. Enostavnost izdelave iger in prijazen uporabniški vmesnik prekašata GameMaker, a ne tudi GameMakerjevih orodij in pri­pomockov. Vgrajeni dogodkov­ni stroj omogoca uporabnikom hitro ustvarjanje zaporedij pre­mikov in drugih dejavnosti brez potrebe po programiranju v ka­terem od višjih programskih je­zikov. Prilagodljiva zasnova vgrajenega stroja za poganjanje iger omogoca odlicen nadzor in živahne vizualizacije. Med pri­ljubljenimi racunalniškimi igra­mi na podlagi Construct 2 sta: Hamstarök, v kateri je glavni junak hrcek z oklepom, in 8-Bit Boy, ki spominja na igro Super Mario iz osemdesetih let prete­klega stoletja. Za premiumsko razlicico tega razvojnega okolja s polno funkci­onalnostjo moramo odšteti 120 dolarjev, a smemo igre v spletnih trgovinah Chrom Web Store, Fi­refox Marketplace in v spletnih trgovinah za pametne telefone z operacijskima sistemoma iOS in Adroid tržiti le, ce si omislimo komercialno razlicico, ki bo našo denarnico »olajšala« za skoraj 400 dolarjev. Stencyl (www.stencyl.com) upo­rablja za razvoj racunalniških iger vec kot 120.000 registrira­nih razvijalcev, z njim pa je bilo v preteklosti za operacijske sis­teme: Windows, Mac OS X in Li­nux, iOS in Android razvitih že vec kot 10.000 iger. Ceprav de­luje samo v operacijskih sistemih za namizne racunalnike, je mo­goc izvoz iger v iOS in Android. Za osnovno nacrtovanje ra­cunalniških iger ne potrebuje­mo programerskega znanja, je pa slednje nujno pri razvoju zah­tevnejših funkcionalnosti in ob­našanj, ki jih vgradimo kot vtic­nike. Uporabniški vmesnik de­luje po sistemu povleci in spusti. Posamezne elemente racunalni­ških iger si lahko samostojni raz­vijalci delijo po spletu, tako da na široko odpira vrata njihove­mu sodelovanju. A morda Sten­cyl prav zaradi njegove priljublje­nosti in razširjenosti med razvi­jalci ni mogoce kupiti; letna na­rocnina pa stane 200 dolarjev za najdražji paket. Na voljo so tudi razlicni popusti, denimo za štu­dente. Narocnino na Stencyl se vsekakor splaca placati razvijal­cem z veliko dobrimi zamislimi, ki želijo svoje racunalniške igre tržiti. Med najbolj priljubljenimi igrami, izdelanimi s tem orod­jem, sta Dangerous Dungeons in SkullFace. Flixel (flixel.org) je odprtoko­dno okolje s programsko knjižni­co za ustvarjanje 2D racunalni­ških iger za lastno rabo ali pro­dajo. Temelji na enostavnem objektnem programskem jezi­ku actionscript 3, ki podpira 2D vektorsko animacijo in je zdru­žljiv s širokim naborom zastonj­skih razvojnih orodij. Ceprav ne omogoca 3D modeliranja, delu­jejo filmske animacije (iz zapo­redij slicic) odlicno. Ponuja tudi sklop funkcij za razvršcanje te­žavnostnih stopenj iger, nacr­tovanje iskanja poti in možnost shranjevanja iger za posamezne igralce. Ceprav razvijalci v za­dnjem casu delajo bolj malo po­pravkov, upanje na tretjo razli­cico ostaja. Med priljubljenimi igrami, razvitimi v tem okolju, sta Canabalt in Blasting Agent. … do 3D igre Da je razvoj iger s 3D grafiko neprimerno bolj zapleten od ra­zvoja 2D iger, kaže to, da je teh razvojnih okolij sorazmerno malo. Veliki izdelovalci se zana­šajo predvsem na izkušene pro­gramerske ekipe in lastna razvoj­na okolja. Kljub temu velja izpo­staviti Unity in Unreal Engine 4, ki sta eni izmed najboljših in naj­bolj priljubljenih okolij za razvoj 3D iger. Unity (unity3d.com/unity) je po­polno razvojno okolje za gradnjo impresivnih 3D iger z sorazmer­no malo financnega vložka. Za­stonjsko razlicico lahko upora­bljamo tako za osebne kot ko­mercialne projekte, a si resnej­ših 3D iger brez profesional­ne razlicice, ki stane 1500 do­larjev, ne moremo predstavljati. Kljub temu tudi zastonjska raz­licica postreže s številnimi kom­pleksnimi lastnostmi in elemen­ti, ki jih lahko vgradimo v igro. Med njimi sta tudi kakovosten zvok in slika visokih locljivosti, ki se enakovredno kosata z igra­mi, razvitimi v drugih okoljih. Ceprav Unity deluje v operacij­skih sistemih Windows, Mac OS X in Linux, lahko gotove igre iz­vozimo na kar 10 razlicnih ra­cunalniških osnov za namizne racunalnike in pametne telefo­ne. Kljub temu aktualna razlici­ca, Unity 5.0, ni okolje za tiste, ki se prvic lotevajo razvoja kake ra­cunalniške igre. Omenimo še, da lahko za Unity iz spleta prenese­mo tudi zelo uporaben paket z že izdelanimi gradniki, ki so v po­moc pri razvoju iger. Unreal Engine 4 (www.unre­alengine.com) razvija izdelova­lec iger Epic, ki ga poznamo še iz casa hišnih racunalnikov. Ra­zvojno okolje vsebuje enega naj­boljših strojev za poganjanje 3D iger, skladnih z razvojnim stan­dardom AAA, na podlagi kate­rega so nastale odlicne igre, kot sta: Gears of War in Batman: Ar­kham series; s cetrto razlicico pa razvijajo dolgo pricakovane igre: Kingdom Hearts III, Unreal Tour­nament in Dragon Quest XI. Podobno kot Unity je tudi Unreal Engine 4 namenjen iz­kušenim uporabnikom in je za mnoge dalec najboljše okolje za ustvarjanje 3D iger profesional­nega videza. V spletu najdemo tudi številne prirocnike in vodni­ke, namenjene spoznavanju oko­lja in razvoju iger v razlicnih ža­nrih. Zato ne preseneca, da je Epic šele pred kratkim omogocil zastonjski prenos Unreal Engine 4 s svojih spletnih strani in brez­placno rabo vsem uporabnikom spleta. Kljub temu zahteva pla­cilo petih odstotkov od zaslužka od prodaje iger. Se splaca investirati? Ceprav številne navdušence v zacetku skrbi predvsem cena na­kupa razvojnega okolja, pogosto pozabijo, da bodo morali vložiti še veliko vec ur svojega dela, pre­den bo nastal všecen in komer­cialno zanimiv izdelek. Po dru­gi strani so to spoznali tudi ne­kateri izdelovalci programskih okolji za razvoj iger, ki se zaveda­jo kompleksnosti takega razvo­ja. Zato so znižali cene razvoj­nih okolij ali jih ponudili celo v brezplacno rabo pod pogojem, da razvijalci placajo dolocen od­stotek od zaslužka pri morebitni prodaji iger. Drugi ponujajo orodja v za­stonjsko rabo samo v preizku­snem obdobju, ki praviloma tra­ja 30 dni, ali ponudijo poenosta­vljene zastonjske razlicice, ki jih lahko uporabimo predvsem za ucenje, kompleksnejše funkcio­nalnosti pa je treba dokupiti. Tretji ponujajo razvojno okolje zastonj, a brez vzorcnega prime­ra, ali brez kompleksnih, že izde­lanih gradnikov. Slednje bi lahko izdelali samo, ce bi imeli na raz­polago presežek casa. A slednje­ga nimamo in smo pri razvoju pogosto primorani v nakup vsaj dela razvojnega okolja ali dodat­kov zanj. Investicija se izplaca predvsem marljivim razvijalcem z odlicnimi zamislimi, ki zmo­rejo prvo produkcijsko razlici­co svoje racunalniške igre razvi­ti prej kot v letu dni.. Poplava racunalniških iger marsikaterega navdušenca privede na misel, da bi tudi sam izdelal takšno, ki bi jo lahko igral s prijatelji ali celo uspešno tržil. Zanimalo nas je, kako se lotimo gradnje in katera brezplacna in placljiva razvojna okolja so na voljo. Simon Peter Vavpotic C . RPG Maker VX Ace: igra Crystalis . Visual Novel Maker: interaktivni roman . Construct 2: Line of sight ponazarja nacrtovanje pogleda v navideznem prostoru. . Stencyl: Mars napada Zemljo. NASVETI PRO ET CONTRA = 78 december 2018 Ali bodo prihajajoca omrežja 5G v prihodnosti res zamenjala obstojece ožicene povezave? Žica je vedno hitrejša. In cenejša. V 5G je prihodnost ot pišemo v tokratnem Monitorju, bodo, oz. ponekod že so, omrež­ja 5G še vse kaj drugega, kot le še eden izmed Gjev. Veliko vec kot le hitrejši mobilni internet. Tako kot je celoten sistem zasta­vljen, bi se prav lahko zgodilo, da bomo nekoc vsaj v gosto po­seljenih krajih, beri: mestih, kot edini nacin povezovanja kamor­koli uporabljali mobilni 5G. Prek 5G se bodo pogovarja­li samovozeci avtomobili, prek 5G se bodo pogovarjale varno­stne storitve, prek 5G se bo v re­snici pogovarjala tudi množica naprav interneta stvari. In da, pogovarjali se bomo tudi upo­rabniki, prek mobilnih telefo­nov in naprav, pa tudi prek sta­cionarnih naprav, tistih, ki so zdaj povezane v svet prek optic­nih in paricnih povezav. Težav v tej smeri, kot jih opi­suje kolega na levi strani, v re­snici ni, oz. jih ne bo, vsaj ce verjamemo standardom, ki jih ta hip v tej smeri piše bolj ali manj ves svet. S frekvencami so resda vedno težave, toda vedno se tudi razrešijo. Pri nas, deni­mo, del frekvencnega omrež­ja, ki je/bo namenjeno 5G, res uporabljamo za Wimax, toda vsi vemo, da je to le teoretic­no, ker Wimax nikoli ni zaži­vel, zato bo ta del spektra kma­lu sprošcen. Enako se bodo scasoma in po potrebi spro­stili in uporabili tudi vsi drugi frekvencni spektri, ki so predvi­deni za 5G. Zagotovo je res, da bodo (veliko) višje frekvence zahtevale tudi veliko vec baznih postaj, saj z višjimi frekvenca­mi »prodornost« signala pada. Vendar priporocila v ta namen priporocajo uporabo lokalnih celic, ki bodo lahko namešce­ne kar na ulicno infrastruktu­ro. In da, med seboj bodo pove­zane tudi z opticno infrastruk­turo, le do nas uporabnikov bo na koncu »speljan« kar brezžic­ni signal. Kajti brezžicnost ima pac to­liko prednosti, da jih res tež­ko zanikamo. Priznajte si, da se tudi doma vcasih »pozabite« priklopiti na domaci Wifi, ker omrežje LTE na telefonu tako dobro in vcasih celo veliko bo­lje deluje. Predstavljajte si, kako bo, ko bo LTE nadomestil 5G, ki bo tudi nekaj desetkrat hitrejši in še zanesljivejši. Predstavljaj­te si, kako bo, ko boste pozabi­li, da je treba v stanovanje vle­ci nekakšne žice, samo zato, da boste povezani vi in vse vaše naprave. A je žal res tudi to, da lahko o vsem tem sanjamo le v vecjih mestih; na podeželju in v manj­ših mestih je do vsega tega še zelo dalec. Zato je popolnoma upravicen že vnaprejšnji razmi­slek o tem, kaj narediti, da bo ta digitalna locnica, ki nas bo loci­la, cim manj široka. Matej Šmid ivljenje me je naucilo, da niso vse novosti pri­vzeto boljše, da ni vse zlato, kar se sveti, da je za ceno udobja vedno treba nekaj žrtvo­vati. Ko sem si kupil prvo brez­žicno miško, sem se pred sose­dom važil natanko dve uri, do vecera, ko me je z lahkoto po­razil v seansi najine priljubljene strelske igre. Obcudovanja vre­dna miška je v akciji odpoveda­la na vsej crti. Kabel na sosedo­vem obrabljenem glodavcu je bil obcutno hitrejša tehnologija od magije po zraku. Enako ve­lja za tako pricakovana mobil­na omrežja naslednje genera­cije 5G. Ne razumite me napak, mo­bilni internet je cudovita stvar, ki nam ne glede na lokacijo, omogoca dostop do znanja vse­ga sveta. Vse je prakticno na dlani. To je na žalost res le v te­oriji, praksa že danes pokaže precej drugacno sliko. Ravno sem želel preveriti odhod avto­busa v odrocnem kraju, kjer so me presenetile okolišcine, mo­bilni internet pa je odpovedal poslušnost. Pokritost signala s hitrim omrežjem LTE je ome­jena na zgošceno poseljena ob­mocja in v odstotkih ne vzbuja pretiranega zaupanja. Položaj se bo s prihodom omrežij 5G še poslabšal, saj bo vecja pasov­na širina z istim številom oddaj­nikov v praksi pomenila slabšo pokritost. Treba bo vec oddajni­kov, vec denarja in vec znanja. Omrežja 5G zahtevajo izkuše­ne inženirje, oprema je draga, tako namešcanje kot vzdrževa­nje zahtevno. Vsaj sprva bo do­stop do hitrega mobilnega in­terneta precej omejen. Ce vas še nisem preprical, da je mobilni internet kot ume­tno sladilo, odlicno dopolni­lo, ki pa ne nadomesti pravega sladkorja, si oglejmo še financ­ni vidik zadeve. Fiksne poveza­ve so vedno hitrejše, cenejše in, kar je najpomembneje, neome­jene. Tako je, govorimo o pra­vi neomejenosti, ne o preva­rah mobilnih operaterjev z ne­skoncnimi paketi, ki po dvajse­tih prenesenih gigabajtih zara­di zmanjšane hitrosti postane­jo neuporabni. Mobilno omrež­je bo vedno dražje in omejeno s podatkovnimi kvotami. Kvo­te se bodo iz leta v leto res viša­le, a skladno z njimi, ce ne celo hitreje, se bodo povecevale tudi naše potrebe in apetiti, kar zo­pet pomeni udarec po žepu in kolicenje meja. Za konec naj omenim še ra­dijske frekvence, s katerimi je spet »cela štala«. Cetudi pusti­mo razprtije Agencije za ko­munikacijska omrežja in stori­tve Republike Slovenije ob stra­ni, ostane težava s predvidenim frekvencnim obmocjem, kjer je že danes gneca. Niti pomisliti si ne upam, kaj bo šele, ko bodo omrežja 5G postala priljubljena resnicnost. Boris Šavc K Ž VZPON IN PADEC MP3 MP3 VZPON IN PADEC q q 80 december 2018 december 2018 81 isalo se je leto 1987, ko je nemško podjetje Fra­unhofer-Gesellshaft raz­vilo in patentiralo tehnologi­jo skoraj brezizgubnega stiska­nja zvocnega zapisa. Pod izu­mitelje zapisa MP3 so se podpi­sali Bernhard Grill, Karl-Heinz Brandenburg, Thomas Sporer, Bernd Kurten in Ernst Eberlein, ki so delovali v okviru inštituta Fraunhofer, kjer so v razvojnem projektu, imenovanem EUREKA EU147, razvijali rešitev za visoko kakovostno predvajanje zvoka ob nizkem vzorcenju. Ob ome­njenih nemških raziskovalcih sta v povezavi z rojstvom zapisa MP3 omenjena še dva strokov­njaka. Pri razvoju procesa zvoc­nega kodiranja je namrec veliko pomagal tudi Dieter Seitzer, pro­fesor na univerzi v mestu Erlan­gen, ki se je že dlje casa ukvarjal s projektom prenosa glasbe viso­ke kakovosti prek standardnih telefonskih linij. Raziskovalce na inštitutu Fraunhofer pa je vodil Karlheinz Brandenburg, ki se ga je pozneje prijel vzdevek oce za­pisa MP3. Brandenburg je bil na­mrec specialist s podrocja mate­matike in elektronike, ki je že de­setletje prej raziskoval in razvijal razlicne metode stiskanja glas­be. Nekaj let po splavitvi zapisa MP3 je v intervjuju priznal, kako blizu propada je pravzaprav bil sam projekt in z njim tudi zapis, saj rešitev ni želela delovati, kot so nacrtovali. Razvijalci so vse­ga dva dni, preden so skupini MPEG predali prvo razlicico ko­deka MP3, našli napako v kodi­ranju in jo odpravili. Kakovost zvoka, primerljiva z glasbenimi zgošcenkami Družba Fraunhofer-Gesell­schaft je zapis MP3 pospremila z opisom, da gre za algoritem, ki ob 16-bitnem vzorcenju digital­ne zvocne signale brez zmanjša­nja kakovosti spremeni v glasbo kakovosti, primerljivo z glasbo, posneto na zgošcenkah z vzor­cenjem 44,1 kHz. Pri tem pa v primerjavi z izvirnikom glasbe­na datoteka zaseda okoli 12-krat manj prostora na disku. Ni težko videti, zakaj je zapis MP3 postal velika uspešnica. A to se ni zgo­dilo takoj. Fraunhofer je nemški patent za tehnologijo MP3 prejel aprila 1989, zvocni algoritem pa je bil v standard MPEG-1 integri­ran leta 1992, dve leti pozneje pa tudi v standard MPEG-2. Ameri­ški patent za zapis MP3 je podje­tje prejelo šele novembra 1996. Ko se je širša javnost zave­dla »koristi« zapisa MP3, je sle­dil skorajšen plaz. Uporabniki so pospešeno stiskali glasbo z zgo­šcenk v zapis MP3 in si jo deli­li med seboj. Fraunhofer je za­cel patentne pravice uveljavlja­ti šele septembra 1998, pri ce­mer je od razvijalcev kodirnikov in predvajalnikov, ki so upora­bljali tehnologijo MP3, zahteval licencnino. Množicno so se pre­nosni prevajalniki MP3 zaceli pojavljati na prelomu tisocletja, eni najuspešnejših so bili Applov iPod, Microsoftov Zune in Sonyjev MP3-Walkman. Ceprav je bila glasbena indu­strija zgrožena nad nastankom zapisa MP3, saj je ta po njenem prepricanju spodbujal piratizi­ranje glasbe, ga nikakor ni mo­gla zaustaviti. So pa bile tudi iz­jeme – glasbeni založnik Sub­Pop je že leta 1999 kot prvi v in­dustriji omogocal distribucijo skladb in glasbenih albumov v zapisu MP3. Vzpon programskih predvajalnikov MP3 Uporabniki so glasbo v zapisu MP3 pretežno kodirali in poslu­šali na osebnih in prenosnih ra­cunalnikih. Že v zacetku 90. let je inštitut Fraunhofer razvil prvi predvajalnik datotek MP3, a ni požel vecjega uspeha. Je pa zato to leta 1997 uspelo podjetju Ad­vanced Multimedia Products, v katerem je razvijalec Tomislav Uzelac razvil pogon AMP MP3 Playback Engine, ki je hitro po­stal zvezda razlicnih program­skih glasbenih predvajalnikov. Dva študenta, Justin Frankel in Dmitry Boldyrev sta pogon AMP preselila v okolje operacijskega sistema Windows in izdelala pro­gram Winamp. Ta je leta 1998 postal prvi brezplacni predvajal­nik glasbe v zapisu MP3 in je iz­datno pripomogel k njegovemu uspehu – za samo predvajanje glasbe namrec ni bilo treba pla­cati licencnine. Konec patenta, živela odprta koda Maja lani je Fraunhoferjev in­štitut za integrirana vezja obja­vil sporocilo za javnost, da je pa­tent za tehnologijo MP3 potekel in je ne bo zaracunaval nikomur vec. Medtem ko so nekateri me­diji, predvsem spletni, novico po­vezovali s koncem obdobja zapi­sa MP3, se utegne zgoditi celo nasprotno – ker je slednja posta­la bolj ali manj odprtokodna teh­nologija, bi se njena raba utegni­la še bolj razširiti. A ta scenarij je vendarle manj verjeten, saj ima glasbeni svet tri desetletja pozne­je na voljo novejše in boljše teh­nologije. Zapis MP3 je sprožil tehnolo­ško revolucijo v glasbi, saj je po­skrbel za obdobja »ripanja« glas­benih zgošcenk, deljenje glasbe­nih datotek prek storitve Nap­ster in podobnih ter celo vr­sto žepnih glasbenih predvajal­nikov z iPodom na celu. Kljub temu tehnologija MP3 ni ideal­na in ima nekaj resnih pomanj­kljivosti. Pred 30 in vec leti, ko je bil zapis MP3 razvit, je vecina sveta podatke pošiljala po tele­fonskih linijah in jih obdelovala na racunalnikih, ki so bili ekspo­nentno manj zmogljivi od dana­šnjih pametnih telefonov. Varce­vanje s podatki je bila ena kljuc­nih prioritet skorajda vsakega uporabnika, saj prostora ni bilo v izobilju. Glasbeni zapis MP3 je zato uporabil stiskalni algori­tem, ki je podatke toliko stisnil, da je imela glasbena datoteka precej manjšo velikost (od nesti­snjene), a je pri tem ohranila ve­cino informacij izvirnika. Raz­vijalci so namrec verjeli, da clo­veško uho ne more slišati prav vseh tonov v predvajani glasbi, oziroma da ti niso bistveni za uporabniško izkušnjo ob poslu­šanju glasbe. Novejši zapisi, boljše rešitve Kot je v tehnološkem svetu že v navadi, vsaka tehnologija dobi boljšo, bolj zmogljivo ali vsaj drugacno naslednico. Zapis MP3 je v tem pogledu precej legenda­ren, saj je na resnega nasledni­ka cakal skoraj dve desetletji. A s predstavitvijo novih stisnje­nih zapisov glasbe, kakršna sta Advanced Audio Coding (AAC) in MPEG-H, ki premoreta vecjo vsebnost glasbenih informacij, je moral tudi zapis MP3 prizna­ti premoc tekmecem. Poleg tega v 21. stoletju hitrost dostopa do interneta in zmogljivosti hrambe datotek nista vec dejavnika, za­radi katerih bi se ljubitelji glasbe (pa tudi vsi drugi) obremenjeva­li, zato je tudi imperativ, prihra­niti vsak bit podatkov, odvec. Je pa res, da na neki nacin za­pis MP3 živi naprej tudi v novih zvocnih zapisih, njegovi teme­lji še vedno predstavljajo DNK prakticno vsake pretocne glasbe­ne storitve, saj se osnovna tehno­logija ni spremenila. MP3 torej nikoli ne bo zastarel tako kot plo­šce ali kasete. Toda kljub njegovi pomembnosti za razvoj glasbe in glasbene industrije je malo verje­tno, da bodo današnji otroci ali zanamci brskali po starih pred­vajalnikih iPod in Zune ter vese­lo privijali starejšo glasbo.. Zapis, ki je sprožil tehnološko revolucijo v glasbi Vinilne plošce, kasete, zgošcenke in veliko vmesnih rešitev je že zdavnaj pristalo na smetišcu glasbene zgodovine. Zdi se, da lahko na ta seznam uvrstimo tudi prvi povsem digitalni glasbeni medij – zapis MP3. Miran Varga P . Ekipa inštituta Fraunhofer, ki je svetu (pro)dala zapis MP3 ratica MP3 je okrajšava za stan­dard zvocnega zapisa, znan kot MPEG Audio Layer III. Gre za stan­dard stiskanja zvocnih informacij, ki po­skrbi za manjšo velikost glasbenih datotek ob manjšem ali neznatnem zmanjšanju kakovosti glasbe. MP3 je del MPEG, skupine Motion Pictures Expert Group, ki ustvarja družino stan­dardov za prikazovanje videa in zvoka z uporabo stiskanja z izgubo ka­kovosti. Standardi, ki jih je dolocila organizacija za industrijske standar­de ISO, so ugledali luc sveta leta 1992 s standardom MPEG-1. MPEG-1 je standard za video stiskanje z nizko pasovno širino. Sledil je standard MPEG-2 za stiskanje videa in zvoka visoke pasovne širine, ki je bil do­volj dober, da ga je uporabljala tehnologija DVDjev. Standard MPEG La­yer III ali MP3 pa je zopet zajemal samo tehnologijo za stiskanje zvoka. ZAPIS Kaj je MP3? K . Sistem za izmenjavo zvocnih datotek pretežno v zapisu MP3, Napster, je bil velik trn v peti glasbene industrije. Po dolgih letih »piratskih aktivnosti« in tožarjenju je na koncu postal legalen ponudnik glasbe v digitalni obliki. anes strokovnjaki menijo, da so razvijalci zapisa MP3 delali z nepopolnimi predpostavkami glede tega, kako cloveški mož­gani dojemajo in obdelujejo zvok. Nekaj raziskav je prišlo do ugotovitev, da pretvorba glasbe v zapis MP3 poudari nevtralne in ne­gativne custvene znacilnosti glasbe, potlaci tiste dele glasbe, ki ustvar­jajo pozitivna custva. Glasba, predvajana iz datotek MP3, naj bi poslu­šalca tako navdala z manj pozitivnimi obcutji, celo nasprotno, ustvari­la naj bi vec negativnih custev (odvisno sicer od posamezne skladbe). V ekstremnih primerih naj bi celo povzrocala depresijo. ZAPIS MP3 in (manj) custveno dojemanje glasbe D . Program Winamp je na svojem racunalniku uporabljal prakticno vsak ljubitelj glasbe. . Razvijalci zapisa MP3 so delovali v prepricanju, da cloveško uho ni sposobno slišati vseh zvokov. . Applovi predvajalniki iPod so bili med najbolj zaželenimi in prodajanimi predvajalniki datotek v zapisu MP3. Podjetju so prinašali bajne zaslužke. MONITOR PRO MONITOR PRO 82 december 2018 december 2018 85 84 Novice Infrastruktura IT postaja programsko opredeljena Sobivanje informatike in racunalniških oblakov Arhitektura, rojena za oblak 86 88 92 Narejeno za oblake MIRAN VARGA porabniki smo racunal­niški oblak in rešitve ter storitve, ki jih ponuja, vzeli za svoje. Nihce izmed nas se ne bi vec odrekel udobju apli­kacij, ki tecejo v brskalniku ali pa so prek njega enostavno do­stopne. Še manj bi lahko shaja­li brez mobilnih aplikacij, saj z njimi marsikaj postorimo hitre­je in lažje. Tega se zavedajo tudi ustvarjalci programskih rešitev, ki prav tako gojijo pozitivna cu­stva do oblaka, oziroma tega, kar oblak predstavlja – neskonc­no zmogljivo in precej standar­dizirano platformo. To pome­ni, da jim je v interesu razvija­ti programsko opremo za oblac­na okolja, saj tako lažje dosežejo vec uporabnikov – tako poslov­nih kot domacih. Grobo povedano in poeno­stavljeno, je oblak le racunalnik nekoga drugega. No, ta racu­nalnik pa je po zaslugi tehnolo­gij virtualizacije in avtomatizaci­je za vse, ki ga uporabljajo, vide­ti precej enotno (ne pa tudi ena­ko). V industriji IT se zadnja leta širi krilatica o programsko opre­deljenih podatkovnih centrih, ki se od tradicionalnih podatkov­nih centrov locijo po »osvoboje­nem« aplikacijskem sloju. Ta na­mrec ni vec zlepljen oziroma po­vezan s fizicno infrastrukturo, na kateri deluje. V preteklosti smo pac imeli precej vec otockov, samo spomnite se naveze »Win­tel« in vseh bolj ali manj buticnih programskih jezikov ter silosnih rešitev na podrocju zbirk podat­kov itd. Programsko opredeljene ar­hitekture prinašajo pravcato re­volucijo v svet IT, saj bodo ra­cunalniški oblak naredile prav tak, za kakršnega se je predsta­vljal v najbolj idealiziranih oblju­bah. Skrajno prilagodljiv in raz­širljiv. Locevanje programskega sloja od strojne opreme namrec obeta tektonske spremembe, pri­merljive z dogodkom, ko so izoli­rana omrežja postala medmrežje (beri: internet). Podatkovni cen­tri in aplikacije so torej lahko na vec razlicnih lokacijah, a v oceh uporabnika sestavljajo enotno celoto. Programsko opredeljenih re­šitev na podrocju omrežja in hrambe podatkov se nadvse ve­selijo tudi skrbniki podatkov­nih centrov, saj jim bodo olajša­la nadzor in upravljanje ter moc­no pohitrila delo – ne bo jim na­mrec treba za vsak kos ali druži­no izdelkov posameznega izde­lovalca uporabljati namenskih orodij. Najvec bodo seveda pridobi­la podjetja, ki bodo izdelala in uporabljala programsko opre­mo, napisano za oblak – t. i. apli­kacije, rojene v oblaku. Te bodo s pridom izkorišcale hiperskala­bilnost oblacnih okolij in delova­le bistveno hitreje, prenesle vecji naval uporabnikov in bodo hkra­ti precej odpornejše proti sesu­tju. Lažje bo poskrbeti za ustre­zne varnostne mehanizme. Pod crto bo takšno okolje tudi stalo manj denarja, saj bo zahtevalo manj vzdrževanja. V nadaljevanju si lahko pre­berete, kako se uresnicuje še en ideal iz sveta programske opre­me – gradnja sodobnih aplikacij po vzoru kock Lego. Prav v tem je car sodobnih oblacnih tehno­logij – da uresnicujejo naše želje (in sanje).. U MONITOR PRO NOVICE U Prve napovedi za 2019 Prihajamo v tisti del leta, ko analitske družbe zacenjajo obja­vljati napovedi trendov za priha­jajoce leto. Med prvimi so IT ma­nagerje v podjetjih s svojimi na­sveti opremili v družbi Ness Digi­tal Engineering, verjamemo pa, da se tudi napovedi drugih ana­litikov ne bodo bistveno razliko­vale. Po mnenju mnogih bo 2019 prelomno leto za podrocje stroj­nega ucenja in umetne inteligen­ce. Veliko novejših tehnologij je še v zacetnih fazah in še niso pri­merne za širšo poslovno imple­mentacijo, strojno ucenje pa je dovolj zrelo za številna podro­cja rabe v poslovnem okolju. Ne­katere podrocja, kot so poslov­no porocanje, digitalni pomoc­niki za iskanje podatkov in drugi preprostejši nacini rabe že lepo opravicujejo investicije v te re­šitve. Težave bodo nastale, ker na trgu primanjkuje kvalificira­nih kadrov in talentov za izved­bo teh rešitev. Tudi druga napoved je dokaj verjetna – upravljanje velikih kolicin podatkov ali »big data« bomo nehali oznacevati na tak nacin in razlikovati od drugih postopkov za upravljanje podat­kov. Podjetja se ne morejo vec iz­ogniti potrebam po obdelavi ve­like kolicini podatkov v realnem casu, zato dosedanji koncepti big data pravzaprav postajajo osnov­ni nacin dela s podatki. Za razliko od prvih dveh gre pri tretji napovedi za strezni­tev glede na dosedanje dogaja­nje. Navdušenje nad tehnologi­jami za veriženje blokov (block­chain) bo splahnelo, a bodo pod­jetja iskala precej bolj konkretne poslovne primere za uporabo tehnologije. V poslovnem okolju bodo v prednosti projekti in ve­rige omejene velikosti, kjer lah­ko posamezni clan »vsili« upora­bo specificne rešitve z verigo blo­kov. Denimo v logistiki in distri­buciji. Digitalna transformacija po­slovanja bo še naprej ena glavnih tem, s katerimi se bodo ukvarja­la podjetja. Toda na tem podro­cju prihajamo iz obdobja uspe­šnih pionirjev v case, ko so digi­talno transformacijo že marsi­kje zaceli uspešno implementi­rati. Prva podjetja že zaostajajo za bolj agilnimi tekmeci, zato se bodo spremembe marsikje mo­rale zaceti dogajati hitreje kot doslej. Za razliko od digitalne trans­formacije pa razmisleki oko­li uporabe storitev v oblaku niso vec možnost, tudi za tiste ne, ki so na tem podrocju doslej za­ostajali. V povezanem svetu je vedno vec storitev, ki zajemajo uporabo oblaka, tako da se je tej spremembi vedno teže izogibati. Kljucno postaja, kako ucinkovito lahko podjetja upravljajo te inte­gracije z oblacnimi storitvami in pri tem ohranjajo konsistentnost in varnost. Prav varnost bo žal še naprej stalna skrb v letu 2019. Curlja­nje informacij iz informacijskih sistemov se bo nadaljevalo in po vseh verjetnosti tudi povecalo. Ranljivosti, stare in nove, bodo povzrocale vedno vec nevšec­nosti in razgalile organizacijske, tehnicne in kadrovske težave, ki so povezane z upravljanjem tega obcutljivega podrocja. U Microsoft Azure Blockchain Development Kit Microsoft je objavil nov razvoj­ni komplet (SDK), ki omogoca razvoj aplikacij na temelju veriže­nja blokov (blockchain) in pame­tnih pogodb (smart contracts) v oblacnem okolju Microsoft Azu­re. Razvojni komplet vsebuje vse potrebne gradnike, zglede rabe in vse potrebne storitve v oblaku za gostovanje blocne verige. Celoten komplet temelji na nacelu storitev brez strežnikov (serverless architecture), podpi­ra pa tudi upravljanje kljucev, in­tegracijo s podatki, ki niso v ve­rigi (off-chain), nadzor nad sta­njem verige in orodja za podat­kovno sporocanje. Med primeri najdemo integracijo s telefonski­mi glasovnimi sporocili in sporo­cili SMS, povezavo z napravami IoT, povezavo z zalednimi siste­mi in povezavo z digitalnimi po­mocniki (chatbots). Razvojni sistem uporablja raz­licne komponente sistema Azu­re, med njimi obstojece gradni­ke za izgradnjo veriženja blo­kov, kot je Azure Blockchain Workbench. Za povezavo z odje­malci predvidevajo komunikaci­jo prek protokola REST, podpira­jo pa tudi integracijo v nekatere obstojece Microsoftove tehnolo­gije za upravljanje procesov, kot je orodje Microsoft Flow. Razvojni komplet nameravajo postopoma dograjevati z novimi funkcionalnostmi. Prva se osre­dotoca na naprave IoT, integra­cijo z zalednimi sistemi in vzpo­stavitvijo sistema pametnih po­godb. Kasneje pridejo na vrsto drugi scenariji rabe. U Blackberry se usmerja v racunalniško varnost Kanadsko podjetje BlackBerry Limited (v preteklosti znano kot RIM, Re­search In Motion) je v zadnjih letih izdelavo telefonov prepustilo podje­tju TCL Communication, sami pa se vse resneje usmerjajo v racunalniško varnost. Tako so prejšnji teden napovedali nakup varnostnega podjetja Cylance za 1,4 milijarde dolarjev. Cylance je sicer znan ponudnik varnostnih reši­tev, predvsem za zašcito zakljucnih tock (end-point security), ima vec kot 3500 vecjih poslovnih strank. Cylance bo ostal samostojna poslovna enota znotraj BlackBerryja, gre pa za najvecji nakup kanadskega podjetja v zadnjih nekaj letih. S tem si utrjujejo položaj pomembnega igralca na podrocju varnosti, vse bolj meri­jo tudi na internet stvari; med drugim omenjajo tudi varnost v splet pove­zanih avtomobilov. Lani so sicer kupili tudi britansko podjetje Encription Limited (ponujajo varnostne preglede podjetji), pred tem pa tudi podje­tje WatchDox, ki se ukvarja z varnostjo podatkov oziroma datotek. S temi nakupi in licenciranjem pametnih telefonov omenjenemu podjetju TCL je BlackBerry v nekaj letih povsem obrnil poslovno strategijo. NOVICE MONITOR PRO INTELLIGENT FUTURES U Lenovo in strategija za prihodnost enovo, kitajski oz. kar svetovni velikan, je v Bu­dimpešti pripravil dogo­dek Intelligent Futures, na kate­rem je novinarje in partnerje iz regije srednje in južne Evrope se­znanil s poslovnimi rezultati in nacrti za prihodnost. Danes ima Lenovo 52.000 za­poslenih v 160 državah in na leto »obrne« 43 milijard dolar­jev. Kar nekaj casa je že najve­cji izdelovalec osebnih racunal­nikov na svetu (23,7 %, drugi je HP z 22,5n%, sledijo Dell, Apple in Acer), zadnji podatki na letni ravni kažejo 14 % rast prome­ta, rast je že tri poslovna cetrtle­tja višja od 10 %. Lenovo je tudi podjetje, ki ima na seznamu naj­vecjih svetovnih superracunalni­kov (TOP500) najvec sistemov, kar 117. Še najvec težav imajo na podrocju mobilne telefonije, kjer so letos prvic po nakupu Motoro­le zaznali »ne minus«. Verjame­jo, da zdaj tudi na tem podrocju vedo, kako naprej. Obenem se podjetje zaveda, da se casi spreminjajo in to, da si najvecji izdelovalec osebnih ra­cunalnikov, kmalu ne bo dovolj. Kot drugi val svojega razvoja so si zadali preboj na trg podatkov­nih centrov in že zgoraj omenje­ni preboj na podrocje mobilne telefonije, za prihodnost pa bo kljucen tretji val, ki bo povezal oblak, infrastrukturo in naprave. Ali, povedano drugace, strategija zaobsega obrambo doseženega, gradnjo novih profitnih centrov (mobilna telefonija in podat­kovni centri), nato pa naložbe v oblak, pametne naprave, infra­strukturo in internet stvari (IoT). Vizija uporabniške izkušnje poslovnega uporabnika v celoti sledi viziji Microsofta. Menijo, da bo ta leta 2020 enaka, kot smo je danes vajeni na pametnih telefo­nih – osebni racunalniki bodo v celoti vezani na trgovino z apli­kacijami, vse nadgradnje bodo posredovane prek storitve Win­dows Update, skratka, uporab­niki naj bi do takrat popolnoma osvojili Microsoftov Windows S­-Mode. Obenem so prepricani, da bo do takrat v naša omrežja povezano zelo veliko naprav IoT, uporabniki bodo kar nekaj svoje­ga dela opravili prek sistemov za navidezno in dodano resnicnost (AR/VR), poleg tipkovnic pa bomo uporabljali tudi peresa in seveda pametne pomocnice. In, verjetno ne presenetljivo – delo bo v celoti temeljilo na podatkih v oblaku in narocninah na razlic­ne storitve. Lenovo se bo vseka­kor potrudil, da bo pri vsem tem izrazito navzoc. L . Lenovo svojo »Thinkpad priso­tnost« zelo dobro nadgrajuje s serijo naprav Yoga. Med njimi je tudi letošnji YogaBook C930 s »tipkovnico« iz e-papirja, ki lahko postane tudi risalna po­vršina. . Prenosniki Thinkpad ostajajo paradni konj »oddelka PC«. U Šifrirana vsebina pogonov v resnici ni … šifrirana Raziskovalci nizozemske uni­verze Radboud so odkrili, da je kar nekaj izdelovalcev pogonov SSD, ki omogocajo strojno šifri­ranje vsebine, slednje implemen­tiralo zelo površno. Razbrali so strojno program­sko opremo (firmware) vec po­gonov SSD (skupno predstavlja­jo približno 50 % SSDjev, ki so naprodaj) in ugotovili, da je he­kerjem mogoce razbrati vsebino na pogonih brez vpisa kakršne­gakoli gesla ali šifrirnega kljuca. Navajajo, da so vsebino na enem disku odklenili kar s »katerimko­li geslom«, ker sistem preverjanja sploh ni deloval, na nekem dru­gem pa tako, da so vpisali pra­zno geslo, torej je bilo treba pri­tisniti le tipko Enter. V porocilu so kot take ne var­ne pogone SSD izrecno nave­dli Crucial (Micron) MX100, MX200, MX300, zunanje diske USB Samsung T3 in T5 ter Samsung 840 EVO in 850 EVO. Zgodba pa še ni koncana – nadaljuje se z Microsoftom in njihovim diskovnim šifri­ranjem Bitlocker, ki je del sistema Windows (tudi Win­dows Server). Ko se uporab­nik (ali sistemski upravitelj v podjetju) odloci disk šifrira­ti z Bitclockerjem, slednji na­mrec preveri, ali ima na voljo SSD z možnostjo strojnega šifri­ranja, in ga samodejno uporabi. Šifriranje z Bitlockerjem v tem primeru avtomatsko postane »šifriranje s pogonom SSD«, ta pa je, kot smo že zapisali – zanic. Microsoft je v tej smeri že iz­dal varnostno opozorilo, ki pri­poroca, da s pomocjo Windows Group Policy izberemo pro­gramsko šifriranje Bitlocker. V resnici je pravilen postopek bolj zapleten, saj bo disk treba naj­prej odšifirati, spremeniti Group Policy na programsko šifriranje in ga nato spet zašifrirati. Nizozemski razi­skovalci so izdeloval­ce SSDjev na napa­ko opozorili že pred nekaj meseci, v tem casu pa je zanje na vo­ljo tudi nadgradnja strojne programske opreme, »kjer je bilo to mogoce«, dodaja­jo. Sploh pa priporo­cajo, da namesto na izdelovalca zaklenje­nih izdelkov, kot je Bitloc­ker, raje uporabljamo od zunaj preverjene odprtokodne izdelke, kot je VeraCrypt. Infrastruktura IT postaja programsko opredeljena nfrastruktura IT se je v zadnjih letih mocno spremenila, a naslednji koraki odpirajo vrata novim sto­pnjam ucinkovitosti in prilago­dljivosti. Podjetja in organizacije s svojimi vse vecjimi digitalnimi apetiti pac poslujejo drugace – tempo poslovanja, njegova kom­pleksnost in hitrost sprememb so poskrbeli, da so tudi sodobna delovna mesta videti drugace. In imajo drugacne zahteve gle­de tehnologije, ki skrbi, da posel tece tudi v digitalnem. Sodob­na infrastruktura mora biti agil­na in se, ce je le mogoce, prilaga­jati dejanskim potrebam poslo­vanja. To pa je mogoce uresnici­ti le, ce je programsko opredelje­na. Svojo nalogo morajo na tem mestu opraviti tudi programski arhitekti. Od podatkovnih centrov do podatkovnih storitev Globalno se prostor, ki ga za­sedajo podatkovni centri, še ve­dno povecuje. To ni presenetlji­vo, saj podjetja hranijo in obde­lujejo vedno vecje kolicine po­datkov. Zato raste tudi povpra­ševanje po podatkovnih cen­trih na lokaciji podjetij, pred­vsem za obdelavo za poslovanje kriticnih podatkov. Podjetja se vse pogosteje odlocajo za hibri­dne postavitve (nekaj pri sebi, nekaj v oblaku), pri tem pa jim pomaga tudi vedno vecja avto­matizacija, ki je mogoca prav na rovaš podatkovno opredelje­nih gradnikov podatkovnih cen­trov. Omrežje, procesorska zmo­gljivost, pomnilnik, hramba po­datkov so že postali program­sko opredeljeni in tako podpira­jo nove poslovne modele – tako s stališca ponujanja storitev kot za­gotavljanja varovanja, vzdrževa­nja in podpore. Takšna okolja so všec tudi razvijalcem poslovnih rešitev, saj lahko hitreje uvelja­vijo spremembe v praksi in prej­mejo povratne informacije nepo­sredno od koncnih uporabnikov. Pristna razširljivost »sestavljive« infrastrukture Naslednji korak je povezati vse elemente programsko opre­deljenega okolja IT. Podjetja, ki jim je to že uspelo, lahko uživa­jo v dejstvu, da njihove poslov­ne aplikacije »vedo«, kaj, kdaj in kako potrebujejo posamezne vire v vsakem trenutku. Aplika­cije, ki znajo povedati, kaj tocno potrebujejo od infrastrukture, ta pa jim to zna zagotoviti, poslov­nim okoljem zagotavljajo pristno skalabilnost – in to ne (nujno) le v oblaku, temvec tudi lokalno. Gre za pogumen premik k se­stavljivi in programsko oprede­ljeni infrastrukturi, ki bo tudi v podatkovne centre in omrež­ja, tudi prostrana (WAN), vne­sla prilagodljivost, kakršno so do zdaj obljubljali predvsem racu­nalniški oblaki (beri: podatkovni centri ponudnikov). Podjetjem tako ne bo vec treba graditi in­frastrukture za »najhujši scena­rij« rabe, torej vse »špice«, ki so s financnega vidika lahko pregre­šno drage, temvec si bo izbralo cenovno precej bolj vzdržno oko­lje IT in presežke le zakrpalo s hi­tro odzivnim oblacnim okoljem, ki mu bo lahko poslalo vse para­metre obdelave podatkov, tudi z varnostnimi politikami in nasta­vitvami. Oblacno, a hibridno Ceprav so številna podjetja v storitvah racunalništva v obla­ku videla »obljubljeno deželo« in neverjetne prihranke, je re­alnost marsikje postregla z dru­gacno sliko. Slabo nacrtovana in­frastruktura namrec tudi ob seli­tvi v oblak ne postane magicno ucinkovita in iznici vrsto njego­vih obljub. Z modernizacijo po­datkovnih centrov v smeri pro­gramsko opredeljenih rešitev pa postanejo tako javni kot zasebni oblaki zopet cenovno privlacna možnost – še posebej v hibridnih postavitvah. Programsko opredeljeno in­frastrukturo velja uvajati strate­ško. Podjetje se lahko, denimo, v zacetku odloci, da bo z njo re­šilo posamezen izziv in tako pre­ucilo njeno delovanje in predno­sti, šele nato pa jo razširilo šir­še. Vseobsežna prenova podat­kovnega centra namrec zahteva obilo znanj, ki jih podjetja pogo­sto ne premorejo, zato si poma­gajo z zunanjimi specialisti, to pa je lahko zelo drago. Poleg tega predstavlja trd oreh tudi obstoje­ca naložba v infrastrukturo IT, ki še ni povsem amortizirana, zato se ji marsikatero podjetje (pose­bej racunovodja) nikakor ne želi odpovedati. Podjetja morajo v tem primeru jasno preuciti pluse in minuse posameznega okolja/projekta in imeti v mislih priho­dnost poslovanja – ta pa je vse­kakor digitalna in programsko opredeljena. Je pa res, da ne za vsako ceno. Sploh kadar podjetje že premore robustno infrastruk­turo, ki ima še nekaj prostora za rast in razvoj. Ko infrastruktura postane elektricna vticnica Po zaslugi programsko opre­deljene infrastrukture bi se lah­ko v prihodnje locnice med kra­jevnimi namestitvami, oblakom in posameznimi rešitvami pov­sem zabrisale. Infrastruktura bi lahko v oceh informatikov, pose­bej pa uporabnikov, postala ne­kakšna neskoncna platforma, ki bi bila bolj ali manj takoj kos vse­mu, kar bi ji zadali. Tako kot da­nes v elektricne vticnice prikla­pljamo najrazlicnejše naprave in vse preprosto deluje. A ta ideal je vendarle še dalec.. Razvoj infrastrukture IT je zanimiva in obenem zapletena tema. Podjetja si želijo okolij IT, ki bodo kar najbolj prilagodljiva glede na trenutne potrebe poslovanja, to pa jim lahko zagotovi le programsko opredeljeno okolje. Vinko Seliškar I Sobivanje informatike in racunalniških oblakov letu, ki prihaja, se direk­torjem informatike obe­tajo še vecji pritiski, po­vezani z zagotavljanjem rešitev IT, ki bodo kos pricakovanjem strank, partnerjev in zaposlenih. Oblak je že danes pomemben del slehernega okolja IT, saj praktic­no ni vec podjetja, ki ne bi upo­rabljalo ene ali vec oblik stori­tev iz oblaka. Trend se bo nada­ljeval tudi v prihodnje. V analit­skem podjetju IDC ocenjujejo, da bi lahko podjetja že leta 2020 porabila od 60 do 70 odstotkov proracuna za IT za programsko opremo, storitve in druge teh­nologije oblaka. Infrastruktura IT tako postaja pospešeno oblac­na, oblak pa kljucni element za­gotavljanja konkurencnosti pod­jetij. Ce so bili v preteklosti mo­tivi za (delno) selitev poslovanja v oblak predvsem stroškovne na­rave, zdaj stopa v ospredje tudi skrb za varnost. Ponudniki stori­tev iz oblaka imajo namrec tudi strokovnjake za varnost, ki si jih podjetja ne morejo privošciti. Kaj se bo torej v 2019 in prihodnjih letih dogajalo na podrocju ra­cunalništva v oblaku in kako bo vplivalo na delo informatikov? Nadaljnji vzpon »vsega« kot storitev iz oblaka Število oblacnih storitev in rešitev bo še naprej narašcalo. Programska oprema, platfor­me in infrastruktura kot stori­tev (SaaS, Paas, IaaS) bodo na­daljevali svoj pohod, pricako­vati je pravcato eksplozijo no­vih oblacnih storitev. Poroci­lo družbe Bain & Company oce­njuje, da bo povprecna letna rast programske opreme kot storitve (SaaS) do leta 2020 dosegala kar 18 odstotkov, še precej hitre­je pa se bodo razrašcale oblacne platforme (PaaS), ki bodo po mnenju analitikov pri KPMG najhitreje rastoci del oblacne­ga ekosistema (samo prihodnje leto naj bi podjetja zanje porabi­la kar 56 % vec sredstev kot le­tos). V oblacne temelje oziroma infrastrukturo naj bi po ocenah Gartnerja podjetja po svetu leta 2020 vložila vec kot 72 milijard dolarjev. Slednje je tudi pricako­vano, saj si želi vedno vec pod­jetij izkorišcati enostavnost rabe in visoke zmogljivosti (praktic­no neomejene), ki jih zagota­vljajo oblacna okolja. Delo infor­matikov bo zato povezano pred­vsem s povezovanjem in integra­cijo lokalno delujocih rešitev in procesov z oblacnimi rešitvami in ustvarjanje ter upravljanje hi­bridnih okolij. Hibridno naj bo Ceprav so številni ponudniki storitev iz oblaka upali, da bodo podjetja v celoti prešla v njiho­va okolja, se ta scenarij le redko uresnici. Zato pa cvetijo hibridne oblacne postavitve, ki podjetjem in njihovim oddelkom IT omogo­cajo, da prehod v oblak opravlja­jo z lastnim tempom in pogosto tudi nekoliko ceneje. Raziskava podjetja RightScale ugotavlja, da danes povprecno podjetje upo­rablja storitve vsaj šest razlicnih oblacnih ponudnikov, med ka­terimi pricakovano vodijo Ama­zon, Google, IBM in Microsoft, pogosto pa gre za mešanico za­sebnih in javnih oblakov. Naloga direktorja informatike in njego­ve ekipe je, da razume prednosti in slabosti posameznih oblacnih okolij in ustrezno poveže tiste, s katerimi bo podjetju zagotovil kar najucinkovitejše delovanje. Varnost in zasebnost še naprej na prepihu Manjša podjetja, ki so oblac­ne storitve takoj pograbila, niso kaj prida razmišljala o varnosti – roko na srce, tudi najslabši ponu­dniki so njihove podatke bržko­ne bolje varovali kot sama pod­jetja. Je pa zato za precej nejevo­lje med oblacnimi ponudniki in podjetji poskrbela Splošna ured­ba o varovanju osebnih podat­kov (GDPR), saj so morali poskr­beti za skladno ravnanje s podat­ki – tako hrambo kot obdelavo in druge postopke, povezane z rabo osebnih podatkov. Zagotavljanje združljivosti z uredbo GDPR in prihodnjimi zakonodajami gle­de varovanja podatkov ne bo enostavno. Medtem ko so evrop­ska podjetja že vložila nekaj vec truda v zagotavljanje skladno­sti, je preostali svet še precej »ne­veden«. Študija podjetja Comm­vault je ugotovila, da izmed 177 globalno navzocih organizacij IT le 12 odstotkov anketiranih razu­me vpliv uredbe GDPR na ponu­janje oblacnih storitev. Kvantno racunalništvo je bliže, kot si mislimo Z vidika robnih inovacij na po­drocju infrastrukture IT velja omeniti tudi kvantno racunalni­štvo. Bitka za vzpostavitev pre­vlade na tem podrocju se je dodo­bra razplamtela, saj gre za svoje­vrsten boj šesterice ponudnikov. Vsaj trenutno je še težko napo­vedati zmagovalca. Korporacije Alibaba, Google, HPE, IBM, Intel in Microsoft se prakticno nepre­trgano ukvarjajo s projekti, ki bi cloveštvu dali prvi kvantni racu­nalnik in tehnologijo, s katero bo moc vse podatke kriptirati v real­nem casu, reševati kompleksne zdravstvene izzive, natancno na­povedovati vremenske pojave, se poljudno pogovarjati z ume­tno inteligenco in podobno. Stro­kovnjaki so prepricani, da pospe­šen razvoj pomeni hitrejšo pot do tehnološkega »cudesa« in novega mejnika. Super zmogljiv in zane­sljiv kvantni racunalnik bi lahko dobili že v naslednjem desetletju. Oblak kot temeljni kamen Digitalna preobrazba podjetij narekuje prilagajanje zahtevam strank. Podjetja zato potrebuje­jo kar najbolj prilagodljive rešitve in storitve, slednje pa je pisano na kožo racunalništvu v oblaku. Leta 2020 naj bi oblacni ponudniki ob­delovali 83 odstotkov vseh bre­men IT (obdelava podatkov), pri cemer naj bi dve petini velikih podjetij nalogo zaupalo javnim oblacnim platformam, cetrtina pa bi za te naloge uporabljala hi­bridno racunalniško okolje.. Podjetja bodo že letos porabila skoraj polovico proracunov za IT za oblacne storitve in rešitve. Ta trend se bo v prihodnje le še nadaljeval. Kaj to pomeni za informatiko in informatike? Vinko Seliškar V Arhitektura, rojena za oblak azvoj programske opre­me nikoli ne pociva. A še do nedavna so sko­raj vse aplikacije temeljile na t. i. monolitni arhitekturi, ki ima zelo dolgo brado. Na voljo je že od konca 90. let prejšnjega sto­letja. Programerji so aplikaci­je razvijali tako, da so vsebova­le vse gradnike, potrebne za de­lovanje, tekle pa so na namen­skih strežnikih. Javanske apli­kacije so potrebovale aplikacij­ske strežnike, aplikacije v oko­lju .NET pa so zahtevale Micro­softov strežnik IIS. Kdor je želel spremeniti le delcek aplikacije ali jo nadgraditi, je moral poso­dobiti celotno aplikacijo. Scaso­ma je postalo jasno, da ima mo­nolitna narava aplikacij precej primanjkljajev – njihovo izva­janje je lahko pospešila le vecja zmogljivost strojne opreme, raz­širljivost je bila omejena. V casu, ko je programska oprema zacela predstavljati konkurencno pred­nost podjetij, so se monolitne aplikacije izkazale za coklo ra­zvoja. Podjetja, ki so stopnica­sto gradila svoje programsko okolje, so scasoma zacela pora­bljati vec virov za upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je podpirala te poslovne aplikacije, kot pa za sam razvoj novih apli­kacij. Nujnost razbijanja monolitnosti S prihodom rešitve Docker, ki je omogocila pakiranje posame­znih gradnikov aplikacije v kon­tejnerje oziroma vsebnike, se je podrocje razvoja aplikacij moc­no spremenilo. Programerji so zaceli monolitne aplikacije raz­bijati na locene dele, poimeno­vane mikrostoritve. Zamisel je preprosta in odlicno deluje v pra­ksi – aplikacije so lahko sestavlje­ne podobno kot kocke Lego – iz razlicnih gradnikov in povezanih storitev, ki se lahko posodablja­jo in razvijajo loceno, delujejo pa na infrastrukturi vsebnikov. Platforme vsebnikov so za razliko od monolitnih rešitev povsem neodvisne od nižje le­žece infrastrukture (beri: stroj­ne opreme). Zato se podjetja, ki tako programsko opremo upo­rabljajo, lažje odlocijo za oblac­ne rešitve, saj jim omogoca­jo razlicne scenarije rabe pro­gramske opreme – predvsem kot storitev iz oblaka. Stvar gre seveda še precej dlje, razvoj oblacnih tehnologij in mikro­storitev je že tako napredoval, da si lahko podjetja danes omi­slijo celo posamezne funkcije kot storitev. Hitra rast priljubljenosti rabe mikrostoritev med programer­ji je razumljiva, saj lahko rešijo vrsto aktualnih izzivov IT, pred­vsem tiste, ki se nanašajo na hi­trost delovanja aplikacij in njiho­vo skalabilnost, pohitri pa se tudi sam razvoj. Arhitekturni slog, ki uporablja mikrostoritve, prej kompleksne aplikacije razbije na manjše dele (aplikacije in proce­se), ki med seboj komunicirajo ob pomoci vticnikov API in znajo delovati neodvisno drug od dru­gega. Manko ustreznih razvojnih orodij in ogrodij Mikrostoritve so razvijalci pro­gramske opreme sprva razvijali v razlicnih programskih jezikih, pri cemer so se spoprijeli s (pod)povprecnimi orodji. Še najve­cja težava je bila v tem, da ustre­znega ogrodja za razvoj v najbolj razširjenem programskem jeziku java ni bilo na voljo, in to je vsaj zacasno zavrlo pohod mikrosto­ritev. Zamisel, da bi razvili rešitev za težavo, s katero se je spoprije­mala globalna skupnost razvijal­cev programske opreme, je do­bilo tudi slovensko podjetje Su­nesis. »Koncept arhitekture mi­krostoritev se je rodil okoli leta 2011. Ko so v Netflixu in drugih uglednih programskih hišah za­celi mikrostoritve opredeljevati kot nekakšno podrobno razde­lano storitveno usmerjeno arhi­tekturo (SOA), smo jim vec po­zornosti namenili tudi v naši eki­pi. Ker smo imeli že obilo prak­ticnih izkušenj s SOA, smo se odlocili vložiti vec casa in ener­gije v obvladovanje mikrostori­tev, vticnikov API in drugih s to arhitekturo povezanih tehnolo­gij,« se zacetkov spominja prof. dr. Matjaž B. Juric, ki razvoj mentorira od samih zacetkov. Slovensko ogrodje za mikrostoritve V zacetku leta 2014 so razvi­li prvo ogrodje za razvoj mikro­storitev v javi (na platformah Java EE in SE) in ga poimenova­li Kumuluz. To je poudarjalo, da gre za arhitekturo, ki je nacrtno izdelana za izvajanje v oblacnih okoljih. Njihovo pionirsko delo so hitro prepoznali strokovnja­ki, jeseni 2014 je podjetje Sune­sis že prejelo nagrado EuroClo­ud za najbolj inovativno oblacno storitev. Ko so leto pozneje doda­li še rešitev za upravljanje vticni­kov API, je njihovo delo že posta­lo »vroca roba« v industriji razvo­ja programske opreme. Oktobra 2015 je rešitev KumuluzEE pre­jela prestižno nagrado za ino­vacije v javanskem svetu Java Duke’s Choice Award (nekakšne­ga oskarja v programerskem sve­tu) in se pridružila rešitvam, kot so Hadoop, Apache in Jenkins, ki jih danes pozna prakticno vsak razvijalec. »KumuluzEE resnicno prinaša arhitekturo mikrostoritev v oko­lje Java EE. Podpira namrec vse tehnologije, kot so Maven, Fat JAR, Docker, API in spletni vseb­niki, to pa razvijalcem omogo­ca razvoj aplikacij za kateriko­li oblak. Ce programsko opremo razvijate z Java EE, njihovo seli­tev v oblak opravite ob pomoci ogrodja KumuluzEE in mikrosto­ritev,« je navdušenje nad sloven­sko rešitvijo izrazil Arun Gupta, clan odbora Cloud Native Com­puting Foundation in odgovorni tehnolog za odprto kodo v Ama­zon Web Services. V naslednjih mesecih je rešitev dosegla nov mejnik. Ogrodje Ku­muluzEE je namrec postalo del družine MicroProfile, ki doloca standarde na podrocju mikrosto­ritev v javi. S tem je KumuluzEE pristal v družbi multinacionalk, kot so IBM, Oracle in RedHat, in predstavlja uradno certificira­no možnost za razvoj mikrostori­tev v javi. Ogrodje, ki je odprto­kodno in brezplacno za uporabo, v celoti temelji na Javi EE, kar pomeni, da je z njim ustvarjena programska koda v celoti preno­sljiva med oblacnimi okolji. Kriticna masa razvijalcev je dosežena Odlocitev za nudenje ogrodja KumuluzEE v obliki odprte kode je bila zavedna, saj je želelo pod­jetje Sunesis na svojo stran pri­dobiti cim vec uporabnikov. To mu je tudi uspelo, saj je omenje­no ogrodje s spletne strani pod­jetja preneslo že vec kot 100.000 razvijalcev iz vec kot sto držav. T. i. kriticna masa razvijalcev je s tem dosežena, slovenska arhi­tekturna rešitev za izdelavo pro­gramske opreme za oblacna oko­lja pa se postavlja ob rob velika­nom industrije IT. »Z ogrodjem za mikrostoritve KumuluzEE in rešitvami za upra­vljanje APIjev smo in še vedno or­jemo ledino na podrocju mikro­storitev v javi. Kumuluz je v sve­tovnem merilu prvo ogrodje, ki je ponudilo podporo odkrivanju storitev, konceptu, ki je kljucnega pomena, ko zacnemo mikrostori­tve izvajati v okolju Kubernetes. Slednje omogocamo že dve leti, torej smo že zdavnaj v položaju, ki ga druga ogrodja želijo dose­ci,« je dodal prof. dr. Juric. Ogrodje KumuluzEE je zasno­vano popolnoma modularno, kar pomeni, da so mikrostoritve, razvite v tem ogrodju, resnicno majhne. To jim omogoca hiter zagon in nizko porabo pomnil­nika. Neodvisni preizkusi kaže­jo, da v primerjavi z drugimi ja­vanskimi ogrodji slovenska reši­tev porabi vsaj 3-krat manj po­mnilnika in se 2-krat hitreje za­žene. Oboje je seveda izjemne­ga pomena za aplikacije, ki zah­tevajo visoko razpoložljivost. Narekovanje tempa razvoja Ekipa podjetja Sunesis želi ob­držati vodstvo, ki ga je pridobila v preteklih letih. KumulzEE po­leg jave že podpira tudi druge programske jezike, kot sta node.js (javascript) in go, v prihodno­sti pa bodo podprti še drugi jezi­ki. Razvijalci programske opre­me so navdušeni tudi nad pod­poro najsodobnejšim tehnologi­jam komunikacije med mikro­storitvami, ki obsegajo GraphQL, gRPC in pretocne dogodke (Ka­fka), na voljo je podpora tehno­logijam veriženja blokov (block­chain). Medtem pa se Sunesis že ukvarja z naslednjim razvojnim korakom, decentraliziranim iz­vajanjem mikrostoritev in API­jev, ki bo bržkone postalo prilju­bljeno šele cez nekaj let. V zadnjem letu je slovensko podjetje pripravilo tudi števil­ne predizdelane vticnike API, ki temeljijo na mikrostoritvah. Ti predstavljajo osnovne gradni­ke digitalnih rešitev in podje­tjem omogocajo, da pomemb­no pohitrijo in pospešijo razvoj lastnih digitalnih rešitev in apli­kacij. Pristop, ki je še vceraj veljal za znanstveno fantastiko (beri: sestavljanje aplikacij po vzoru kock Lego), je danes dosegljiva realnost. Dokazati se je treba tudi v praksi Aplikacije, ki temeljijo na plat­formi Kumuluz, se uporablja­jo globalno, najvec uporabni­kov prihaja iz Nemcije, ZDA, Bra­zilije, Francije in Anglije. Reši­tve Kumuluz uporabljajo tudi številna domaca podjetja in or­ganizacije, med drugim Aban­ka, Adriatic Slovenica, Akrapo­vic, cyberGRID, Petrol, SRC in druga. »Petrol uporablja Kumuluz kot pomemben sestavni del za svoje okolje mikrostoritev, ki poganja inovativne spletne in mobilne aplikacije za digitalno okolje, kot je na primer rešitev Na poti. Ta mikrostoritvena plat­forma zagotavlja vrsto poslovnih storitev, kot so narocanje, place­vanje, izstavljanje racuna, ob­vešcanje ter vrsto drugih funk­cij za vse informacijske rešitve, ki jih uporabljajo naše stranke (mobilne aplikacije, spletna tr­govina, samopostrežni portal, itd.). Z razvojem mikrostoritve­ne platforme na osnovi rešitve Kumuluz smo pospešili razvoj programske opreme, standardi­zirali vmesnike do kljucnih no­tranjih sistemov (ERP, CRM) in skrajšali cas, potreben za vstop na trg. Kumuluz je postal del naše platforme za digitalno pre­obrazbo,« je prakticno rabo slo­venskega izdelka komentiral Pa­vel Škerlj, direktor informatike v družbi Petrol. Mikrostoritve so torej sodob­na programerska stvarnost. Raz­vijalci se ne sprašujejo vec, cemu bi jih uporabljali, temvec kdaj in s katerimi o(g)rodji. Zavedajo se namrec, da se poti mimo mikro­storitev in APIjev ter arhitekturi, ukrojeni za oblacna racunalniška okolja, ne bodo mogli izogniti. . V krogih razvijalcev programske opreme se veliko govori o mikrostoritvah in arhitekturi, ukrojeni za oblacna racunalniška okolja. Ceprav je tehnologija v bistvu stara že skoraj desetletje, šele zdaj stopa v ospredje – tudi z mocnim slovenskim pridihom. Kaj se je spremenilo? Miran Varga R s Programerji so zaceli monolitne aplikacije razbijati na locene dele, poimenovane mikrostoritve. s »Kumuluz je postal del naše platforme za digitalno pre­obrazbo.« Pa­vel Škerlj, direktor informatike v družbi Petrol. POGLED NAZAJ IZKLOP q december 2018 95 PRED 10 LETI Blokada Pirate Baya tudi v Sloveniji? jubljanska odvetnica Sandra Cico, ki zastopa Združenje za zašcito av­diovizualnih del, je poslala slo­venskim ponudnikom interne­ta dopis, v katerem jih poziva k blokadi sledilnikov, ki pripadajo razvpiti torrent spletni strani The Pirate Bay. Dokazovanje, da ta stran po­nuja nelegalne vsebine, lahko hi­tro zaide v slepo ulico; na Šved­skem se je to že zgodilo leta 2006. Takšne strani namrec ne ponujajo samih datotek, temvec so le nekakšen katalog, inkrimi­nirane datoteke pa so na diskih milijonov uporabnikov po vsem svetu. Analogija bi bila nekako taka: casopis, ki zapiše, da je na parkirišcu ob Dunajski cesti par­kiran odklenjen avto, najbrž ni kazensko odgovoren za krajo, ki jo nato izpelje nekdo tretji. Še najbolj pa proti ukrepu go­vori nedavna evropska sodna praksa: v podobnem prime­ru v Italiji je sodišce v Bergamu na pritožbo Pirate Baya v zacet­ku oktobra razsodilo, da je zapo­ra nezakonita. Kot je razložil so­dnik, je skladno z evropsko di­rektivo 2000/31 ES Evropskega parlamenta tak ukrep možen le ob prirejanju nezakonitih iger na sreco in pri otroški porno­grafi ji, zaradi zlorabe avtorskih pravic pa ne. Zadnja pomanjkljivost dopi­sa pa se nanaša na seznam po­nudnikov spletnega dostopa. Med njimi sta namrec vsaj dva – K2.net in Moj.net – ki ju ni vec. Ni pa na seznamu, denimo Sin­fonike in drugega najvecjega po­nudnika – T-2 ... Dodajmo še nekaj, cesar se na Združenju za zašcito avdio­vizualnih del bržkone ne zave­dajo: dosedanji poskusi zapo­re Pirate Baya, ki jih je IFPI po­leg Italije doslej zahteval še na Danskem, Švedskem in v Tur­ciji, niso imeli kakega pozitiv­nega ucinka. Prej nasprotno. Najprej, ker je mogoce tako blo­kado precej preprosto obiti s proxy strežniki in to Slovenci že znamo zaradi znanih zgodb udba.net in bwin.com. In še - najbolj so se akcije poznale na opaznem zvecanju števila upo­rabnikov spletne strani Pirate Bay in njihovih sledilnikov. V Ita­liji v nekaj tednih za 5 %. In, koncno, kot smo izvede­li iz dobro obvešcenih virov, naj bi vecina spletnih ponudnikov zahteve odvetnice že hladnokrv­no zavrnila. Slednje je bilo – gle­de na vse zgoraj navedeno – tudi pricakovati. L PRED 15 LETI Transmeta Efficeon TM 8000 odjetje Transmeta bo tekmovalo z varcnimi Intelovimi razlicicami procesorjev Pentium M, od ka­terih naj bi bil novi procesor TM 8000 energijsko še varcnejši in hkrati zmogljivejši. Po prvih me­ritvah naj bi bil Efficeon zmoglji­vejši od Intelovih Pentiumov M (ULV) s taktom 900 MHz. Pod­jetje namerava poslati v proda­jo razlicice s takti od 1 GHz do 1,3 GHz, Efficeon pa bo sprva iz­delan v 0,13-mikronski tehnolo­giji. Ko bodo leta 2004 prešli na 90- nanometrsko tehnologijo, bo Efficeon na voljo tudi v razlicici z 2 GHz. Kljub višjim taktom pa Transmetin izdelek porabi le 7 vatov – torej toliko kot Pentium M pri 900 MHz. V Transmeti so optimizirali tehnologijo Code Morphing, s ka­tero procesor programsko posne­ma nabor x86. Novost je tudi teh­nologija LongRun2, s katero pro­cesor spreminja napetost glede na trenutne potrebe. Poleg pre­nosnikov in tablicnih racunalni­kov naj bi bil Efficeon nekoc tudi v strežniških rezinah in namiznih racunalnikih majhnih dimenzij in brez vgrajenih glasnih venti­latorjev. P rihodnje leto se bo slovenska prestolnica menda pridružila rastocemu številu mest z vzpostavljenim brezžicnim omrež­jem WLAN. Kot so razložili, ljubljansko omrežje MuniFi ne bo namenjeno pred­vsem prebivalcem, temvec samemu mestu. A razlage se je treba lotiti po vrsti, najprej z infrastrukturo. MOL že ima v lasti razvejeno opticno omrežje, s katerim krmili vse semaforje v mestu. Poleg tega so za po­laganje dodatnega opticnega kabla pripravljeni jaški do vsake svetil­ke ulicne razsvetljave. Semaforji in svetilke bodo primarne lokacije baznih postaj WLAN. Medtem ko bodo nekatere bazne postaje povezane v to opticno omrežje, jih bo vecina med seboj povezanih brezžicno z uporabo teh­nologije mesh, nove opticne povezave pa se bodo vzpostavljale po potrebi. V prvem koraku, naslednje leto, naj bi ljubljanski MuniFi po­krival 15 kvadratnih kilometrov središca mesta, do leta 2011 pa celo­tno obmocje obcine. Pri tem bodo neposeljeni deli, denimo Golovec in Rožnik, izvzeti. Predvidena stopnja pokritosti bo povecini zunanja, ne pa tudi v po­slopjih. Predvidene hitrosti prenosa bodo vec kot spodobne, saj naj bi omrežje sprva temeljilo na standardu IEEE 802.11g, ko bo potrjena koncna razlicica, pa na 802.11n, fi zicni priklop na optiko pa bi moral zagotoviti tudi dovolj zmogljive hrbtenicne povezave. Predvideni strošek prve faze razvoja je 4,35 milijona evrov. To vklju­cuje nakup omrežne opreme za brezžicno omrežje (500 dostopovnih tock) in polaganje 35 kilometrov novih opticnih kablov za potrebe po­kritja 15 kvadratnih kilometrov središca Ljubljane. PRED 10 LETI Brezžicno omreženje Ljubljane P 96 september 2016 IZKLOP JANUAR 2019 q 24. decembra nadaljujemo Kaj uporabljamo pri Monitorju Spet se bomo lotili tradicionalnega popisa osebnih preferenc ure­dnikov in ustvarjalcev Monitorja, kar je že leta eden najbolj branih clankov. Katere racunalnike imamo, katere telefone, katere druge elektronske igrace, in s katerimi programskimi aplikacijami, stori­tvami ali dodatki smo jih še opremili? Kakšno strojno opremo priporocamo? Kakšen racunalnik bo primeren za osnoven dostop do spleta, ka­kšen za šolo, kakšen za osnovno spletno igranje iger, kakšen za pro­fesionalno igralno izkušnjo. Izpod peresa naših strokovnjakov, ki s to tematiko živijo. MonitorPRO V prilogi MonitorPro bomo pisali o upravljanju clove­ških virov (HRM) in prenovi poslovnih procesov (BPM). .w ODGOVORNI UREDNIK Matjaž Klancar POMOCNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA Jure Forstneric UREDNIK Uroš Mesojedec LEKTURA Dora Mali PREVAJANJE Petra Piber LIKOVNA ZASNOVA Peter Gedei OBLIKOVANJE NASLOVNICE Peter Gedei RAC. GRAFIKA IN STAVEK Peter Gedei FOTOGRAFIJE Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja, iStock NASLOV UREDNIŠTVA Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10 e-pošta: urednistvo@monitor.si MONITOR V SPLETU www.monitor.si Nenarocenih rokopisov in fotografij ne vracamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje jemogoce le s pi­snim dovoljenjem izdajatelja. Revija Monitor posebej odlicnim iz­delkom pri svojih preizkusih podelju­je priznanje »zlati Monitor«. To je pri­znanje za konkretni izdelek na kon­kretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podje­tje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v ka­teri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. IZDAJATELJ Mladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, dav. št. 83610405 PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavcar PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel.: (01) 230 65 36, e-pošta: marketing@monitor.si VODJA MARKETINGA IN OGLASNEGA TRŽENJA Ines Markovcic, tel.: (01) 230 65 33 NAROCNINE IN PRODAJA tel. (01) 230 65 30, e-pošta: narocnine@monitor.si TISK Shwartz Print, Ljubljana NAKLADA 4.550 izvodov DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana Poštnina za narocnike placana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v malopro­daji s priloženim DVDjem je vkljucen DDV v višini 22%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 9,5%. ISSN 1318-1017 Izid je financno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. BERITE MONITOR 25% CENEJE Revijo Monitor lahko narocite tako, da pla­cate letno narocnino in jo od naslednje šte­vilke naprej prejemate na želeni naslov. • Fizicne osebe imajo 25 % popusta na pol­no ceno. • Narocite se lahko z narocilnico, ki je vpe­ta v vsako številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. • Placilo je mogoce tudi s placilnimi kar­ticami. • Narocnina se placuje enkrat letno. Ce na­rocnik ne zahteva odpovedi, se narocnina podaljša za naslednje obdobje. • Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 30 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. IZBOR NOVOLETNIH DARIL ISSN 1318-1017 ZABAVNA ELEKTRONIKA I RACUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE DECEMBER 2018 U LETNIK 28, ŠTEVILKA 12 U WWW.MONITOR.SI CENA: 4,90 EUR VSE O MOBILNEM OMREŽJU PRIHODNOSTI • TEHNOLOGIJA • FREKVENCNI SPEKTER • STORITVE • PILOTSKI PROJEKTI • KJE JE SLOVENIJA? HYUNDAI IONIQ IPHONE XR izdelajmo si svojo IGRO pametne URE racunalništvo v oblaku infrastruktura IT mikrostoritve PODROBNO: