sL 8.
(tlrlok 20. janimrjii.
III. locaj. 1870.
Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru Urez pošiljanja na dom n vse   leto 8 g. — k,
1      l.'Ml \
četrt
30
P« po^ti:
za vse   leto 10 g. —k. pol leta
četrt
GO
MINSKINAMI
Oznanila
Za uavadno tri»topno
vrsto bo plačuje : 8 kr.ee se tiska Ikrat, 2krat, 3krat.
»»   i». it
veće  i i n i ■ • t 11.1 ■ so plačujejo po prostoru.
Za  vRak tisek je pla-»ati kolek (Atempelj) za 30 kr.
VredniltTO in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hi«, it. 179.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo.
Državna zmešnjava.
zopet vso državno moć zbral v svoje  elogantne roke. A ravno to nam  kaže našo državno zmešnjavo, da se V drugem predelu denašnjega lista smo priobčili I v tako važnih stvareh samo »gibi j«,  da nihče ne cesarjevo lastnoročno pismo, vsled kterega je dosedanja ve, pri čem smo.   Ta zmešnjav* se kaže na dalje tudi ministerska manjšina odvezana svoje službe.   Po fran- pri imenih, ktera slišimo imenovati  kot prihodnje »-
lahko zakričali :  „Ministerstvo nistre:  grofa Adolfa   Auerspcrga,  moža D r e I poli
coskem izgledu bi torej je mrtvo!" - ali kakor reči stoje, ne moremo izgleda popolnoma posnemati, kajti nemogoče nam je še zaklicali : „Živelo ministerstvo" ! In to ne zato, ker bi no
t i č n e preteklosti, teoretikarja profesorja Ungerja, tržaškega namestnika generala Moringa, barona Tin-tija,  ki je kot politikar  malo akreditiran, „znanega"
bili z ministerstvom zadovoljni, ampak zato ker sploh i Morica Kaiserfelda, Rechbauer/a, čegar državniško sta miuisterstva še nimamo. Niti tega ne vemo, kaj bo zjnovitnost najbolje to zaznamuj', da je hotel s početka dosedanjo večino, kajti cesarjevo pismo je jako diplo- j govoriti proti Tinti jevi osnovi adrese, da bo pa zdaj matično zavito in nam se je hotelo tako brati, kakor, govoril z a n j o , itd. Pa komaj f imena izrečena, da bi o osodi ministerske večine ne bilo nič določeno.'že se jim v javnosti odreka v. ako' upanje do minister Cesarjevo pismo odhajajočo manjšino vsaj zagotavlja! skih naslonjačev in so dotičnu govorice stavijo med milosti   in priznava   njeno   „zvesto udnnost",j politične smešnice.
Da nihče ne ve, pri čem smo in kaj pride, to posebno jasno molče kažejo dunajski veči časniki. Zdi se nam, kakor da bi bili prišli ob  vse svoje kom-
n
ostali ministri pa „imajo svoje posle naprej oskrbovati". Mrzloto teh besed še posebno posvetuje vest, ktero nam je prinesla zadnja „Zukunft", da namreč dr. Gis-kra že celo leto ni imel nobene privatno avdijence pri;pase. Oni, ki so navadno mesece in mesece naprej cesarju, da se torej vladar žo celo leto ni na samem j slišali rasti politično travo, prinašajo uvodne članke o z oči v oči pogovarjal s prvim svetovalcem krono in vseh državah in razmerah: domače in za zdaj v Avstriji faktičnim predstojnikom vlade. Pri tem stanji si še le j najvažneje zadeve pa s trojnimi rokavicami obravna moremo razložiti, da je dr. Giskra s toliko hvaležnostjo sprejel neko zaupnico, ktero so mu naberačili dunajski „hausmajstri", in da je izročevalcem na srce polagal, naj bi mu preskrbeli še več takih ..dragocenih" stvari, ktere
hoče on potem cesarju pokazati — seveda če ga bo cesar hotel predse pustiti. K tem zmešnjavam in sineš-njavam Se prihaja, da je pri adresni debati v gosposki zbornici cesarjev .obersthofmeister", knjez Hohenlohe glasoval z manjšino, iz česar ves svet sklepa, da se je na najvišem dvoru vaga naravnost in javno nagibala za manjšino, torej proti Giskri, Hrbstu itd. Kaj pa da svet zdaj ugiblje, kako da je vendar kasneje manjšina dobila odpust in dunajski dopisnik „Tagsp." ve pripovedovati, da je to pripisovati g. Beustu, ki si je zdaj
vajo v kacom kotiču svojih mnogopotnih listov, in nočejo „reči niti tako niti tako", samo da bi se jim kasneje, ko bodo stvari dognane, no moglo reči, da so „tako ali tako rekli".
Vsmiljenja vredna je pr tej priliki zlasti stara BPresse", ki je bila s preveliko drznostjo stopilo med opozicijonalce in zagovornike ministerske manjšine, kte-re zdaj več ni. Sirota je zgubila svojo pokrovateljo in zdaj ne ve, kam bi se dćla. V tej njeni zmešnjavi je tudi v enem takem skrivnem kotiči prinesla sledeče resnične besedo , o kterih se samo bojimo, da jih pri prvi priliki pozabi, ali celo preklice: »Enostransko bi bilo, ko bi si hoteli tajiti, da je ravno dokončana ministerska pravda koristno vpljivala in spremenila javno
mišljenje.   S tem,  da ste so razglasili ministerski spomenici, povabilo se  je javno mnenje prvokrat in sicer poprej nego postavodajna zbora, naj odda, svojo sodbo o stvareh, za ktero je pravda tekla.   Prvokrat se je poleg  „verfnssungstreunega"   sklepanja   tirjala sodba pravega prebivalstva, in kakor naj se že tudi glasuje v obeh zbornicah državnega zbora :  prijatelji sprave in dolgo pričakovanega  miru med avstrijskimi narodi so lahko zadovoljni z dozdaj izrečeno ljudsko sodbo. Toliko jo že denos gotovo:  zbornica, ki si jo tudi de-nes še namesto sprave in sporazumljenja na svojo zastavo zapisala, da se mora opozicija „utroti," o n a n e ravna   po   mišljenji   večine avstrijskih narodov." V teh besedah jo izrečona velika resnica, ktero pa marsikdo noče spoznati.   Državni zbor, kakor je zdaj sestavljen in obiskan, je že sam na sebi fikcija i ta fikcija   noče   poslušati  javno   izrečenega mnenja avstrijskih narodov  in vendar se  njemu izroča OBoda vse države.   Tak državni zbor no more rešiti avstrijskega vprašanja in nam se zdi jako nesrečna poskuŠuja, ako se mu vendar nalaga in prepušča ta naloga. Itak imamo fikcij dovolj, nikar naj bi tega državniškega balasta še nalašč in vodoma ter vidoma ne množili. Zdaj že nimamo niti, ki  nas bi peljala iz državnega labirinta in če bomo ta labirint le večali, niti pa rezali, potem bo bržkono najresničnega ostala sodba, ktero so menda z nesvestno komiko izrekli kmetje blizo Maribora ležeče vasi v svojih večernih pogovorih :   „Z našim cesarstvom bo zdaj kmalu pri kraji.   Potem bomo mi padli h Kranjski, kamor smo  že enkrat spadali, in če ne pojde z lepo, pridejo Kranjcem na pomoč Francozi, ki imajo s Kranjci prijateljstvo še iz francoskih časovi"
Slovenci in njih narodni program.
(Odprto  pismo   gospodu   doktorju Fischhofu.) (Konec.)
Gospod! Jaz menim, da so po Vaših lastnih bese-
Nenadno!
(Poljski spisal £dvard DuL&ki, poslovenil L. G. Podgoričan.) (Dalje.)
Tega dne je bilo veselo življenje na bastijah, ali pan Josip nij ničesar videl, ničesar slišal, ničesar čutil. Imel je le eno misel, samo en obraz ga je mikal, to mu je bilo zmerom pred očmf in v srci. Njenega grla glas gaje zamikal v nadzemske krajine, v to razkošno živetje. Strmel je v tisti dom in zdelo se mu je, da pri vaakem oknu vidi njo postavo, a pri vseh ob enem. Zavidal je tlem, po kterih je hodila, zavidal slehrnej stopnici, kterih se je dotikala se svojo lepo nogico ; rad bi se bil premenil v Šipo v njenem oknu, v tla v sobi, kder je bivala ; rad bi bil postal solnčui žarek, da bi bil svetil okrog nje I . . . . Vso svojo dušo, vse svoje bistvo bi bil rad dal, da bi jo bil le enkrat videl!
Njegovo telo je sedelo pod kostanjem na klopici, duša pak je bila odplula za željami njegovega srca. A kako ne? Saj pan Josip z odprtimi očmi nij videl pred seboj stoječega moškega, ki je že nekoliko minot srpo gledal va-nj.
»Gospod, nekaj posebnega vas zanimlje v le-onem domi, ker ste tako oslepljeni, da me no vidite, pa že
ogovori ga
neki
toliko časa stojim pred  vrati," — neznan gospod.
„Oh, zanimljivost!" — vzdihne pan Josip in kakor brezi duše je strmel dalje v tisto poslopje.
„A ko bi vas, gospod, povprašal, kaj vas tako posebno zanimlje, da so še ozreti nečete ua-mc V" — „Kaj me zanima V O! . . . . nijma našo narečije takovih izrazov, da bi mogel z njimi razodeti svoje čute. Ne morem vam razgrniti tega, kajti moja misel kipi, srce mi polje, duša pak ino boli! .... 01 nij lehko ustreči ljudem s tem, kar se v duši godi!"
„Te zagonetke uganiti nij tako težko, — povem vam če hočete sam, kaj vam je. Tam-le v prvem nadstropji pri oknu poleg padlana, tam jo tista krasna blondinka modrih očkov, to je tista, ki je skozi duri govorila z vami; ta vas je razvnola, gospod, in njej na ljubo bi menda ure in ure sedeli tu-le."
Ali ste jo videli, gospod ? . . . .  Ali jo luorobiti poznate ?" — pan Josip povpraša v svojej ognjenosti „Poznani jako dobro."
„Srečna duša! . . . .  V ujonom  očesu je videl
mretja in povpraša: BKaj? ali vi jo poznate, gospod V" —
„Poznam— in prav za tega delj, ker jo poznam, nij po všeci mi, ker tako dolgo časa in neprenehoma gledate tjoknj v le-ono okno." Glas, s kakoršnim je ogovoril paua Josipa, ta je akadomika izdramil iz bla-gostnega mretja, ki ga jo mamilo doslo. Ozre se v neznanca, spameti naposled in izpozna svojega zame-kuotja smošnost. Sram ga je bilo; vstane s klopice, kder je sedel, in zopet spregovori: „Kaj ste rekli, gospod V Kaj ste povedali?" — povpraša prvič, povpraša drugič.
„Se enkrat," — odgovori neznanec, „ne želim si, da bi zatelebano strmeli v ona-le okna — pa tudi, Če to trenotje ne odidete s tega mesta . . . ."
„A kaj potlej," — pan Josip do cela v svesti si besedo pretrga neznancu.
„Potlej pa sami sebi očitajte neugodnosti, ki vam privro iz tega dejanja.
„Na pr., kakove ?" —
Takovo, ki so najrajšo kažejo takrat, kader ko-
nebo,  v njenem smehljanji  ti jo sijala razkošnost,   pri] mu kri izpusti zdravnik. Gospod, to bi vas najlaže po
njej si so mudil in blagostno užival čas, pn nje] se ti je bolest premenila v veselje, srečen človek res!" — vzdihne naposled. Kakor bi so mu bilo senjalo, tako je govoril pan Josip; zdelo se je, da že mrje njegovega duha svest.   Ćez malo časa se zbudi iz svojega
zdravilo, ker iinato tako razvrelo kri,"
„A vas, gospod, ki imate tako  trdo  bučo, no bi se vas tako lehko znebil svet."
„Gospodine,  tej  zasramljivosti no morem prizanesli!- —
12
dah no morete ločenju Slovencev od svojih sodežela-nov in njih združenju v eno narodno celoto već protiviti. Takih primerov političnega lučenja imate Vi v svo-jej knjigi sami; tako sta se v Švajci dva kantona, Appcnzell in Untervraldeu v starejših, in Basel v novejših časih na dvoje razločila, ker sta si po svojih politiških in verskih mislih navzkriž bila ; tako se hoče tudi veliko amerikansko mesto Novi Jork iz svoje državice, in ravno tako tudi samo Dunajsko mesto iz dolenje Avstrijo izločiti. Ločenjo štajerskih in koroških Slovencov od svojih sodeželanov ne bi bilo tako gorje, ako se pri pravej luči taka ločitev pogleda ; ona bi lo za oboje k hasnu bila. Kedar so namroč sovražni si narodi ločeni, tedaj so tudi svobodneje in hitreje razvijajo nego po sili skleneni, in ker nobeden njiju nobenemu niti no gospoduje niti ne posluša , zato se po poti ločitve naprvo sprijnznita; kajti sum in bojazen nimata več med njima pričine. Takih primerov ima zgodovina mnogo in ravno Avstrija bi vedela jih pokazati. Naj torej razborni in zares domoljubni možje našo ločeuje od Nemcev priporočajo in podpirajo ; saj nas od naših deželanov ue ločijo samo narodni, ampak tudi politični, socijalni in čuvstveni uzori.
Slovenci imajo v sebi vse pogoje samostojnega narodnega obstanka. Prvič presega njih število prebi-vatelj8tva mnogih avstrijskih kronovin, da no govorim o švicarskih kantonih, kteri bi se s „združeno Slovenijo" ne mogli ni z daleka meriti. Drugič je slovensko torišče glede na slovensko narodnost nepretrgano ter ima samo v mestih neslovenskih osredkov; čisto nemški kraj je edini kočevski na Kranjskem, ki pa je proti vsej slovenskoj deželi skoro neznaten. Ta zemlja ima pri svojej legi za velikimi rekami in ob morji kakor pri svojih plodnih ravninah, rodovitnih in trtonosnih gričih in gozdnatih ter rudobogatih gorah vso pogoje narodo-naselivne in samoupravne dežele. Slovensko prebiva-teljstvo je zdravega in krepkega života, bistrega in ukaželjnega duha, delavno in v vseh umetnostih tako mirnih kakor vojaških dobro izurjeno. Tudi socijalne razmere so pri Slovencih deželnej samoupravi ugodne, kor je več nego osem desetin slovenskega prebivateljstva samostojnih posestnikov, kteri se lehko od svojega zemljišča žive; ker pri skoro popolnem pomanjkanji plemstva med slovenskimi stanovi ni velikih razločkov niti nasprotnosti, in ker je ves narod v tem oziru velikej rodbini podoben, v kterej se vsi smatrajo za ravnopravne, nobeden pa za gospodujočega. Da pa so tako socijalne razmere duševnemu, telesnemu, državnemu in gospodarstvenemu razvitju narodov najugodnejše, to so največi preiskovalci kmečkih in gospodarstvenih razmer kakor n. pr. Sismondi, Rau, J. Stuart Mili i. dr. doka-
„ Kakor vam po všeči!" —
„Jaz bivam pri „belem konji* v osmem bivališči, čakal vas bodem do jutri dopoldne ob devetih."
To je povedal neznanec, a nij čakal nikakovega odgovora, temuč odurno se je obrnil od pana Josipa in zginol je mej mimoidoče.
Neprenehoma po bastijah gori in doli hodijo gospodje in gospe, židje in dostojnici — razgovarjajo se veselo in živo. Mimoidoči odhajajo — čas beži, le pan Josip, ta nopremekljivo stoji na tistem mesti tako, kakor sredi blodiča. Zavist — ta strup mu je ranil srce — dve strasti kakor s kako igračo, tako igrati se žalostnim čutjem pana Josipa! — Pan Josip nij znal, kako je prišel domii, kako to, da je zopet pri svojej postelji ... Ko je hotel frak zvleči se sebe, dotakne ho pisma, ktoroje prinesel gospe stotnici. Brezi kakovoga pomisleka vzamo klobuk in odide zvršit dobro-dejni ukaz nje, ki mu je očarala srce in misel.
Pri „belem konji" v četrtem bivališči gospodičina Helena stoji pred mizico, kder poleg vso priprave za čaj vrela voda vrvra v samovaru. Na tej mizici je tudi dosti različnih sladkarij, s kterimi bi Leniča rada po-čestila svoja gosta.
Gospa kapitanka se pri oknu pomenkuje z Boučo in kakor se po rokah pozna jej, nekaj ukazuje služabnici. Boiiči na obrazu se žari radost in zadovoljnost; že pošteno srce je pričalo pravično blagost, kakoršuo
zali in znanstveno tako kakor tudi iz dejauja potrdili; prim. posebno V. knjigo Millovih del! Literatur« slovenska je svojim detinskim letom davno že odrastla; kajti je prta slovenska knjiga črez tristo let stara. Slovenski jezik je do tolike dovršenosti zobražen , da so va-nj že Šilerjeva dela in spisi starih Grekov prevedeni. Beseda mu je že toliko izurjena in bogata, da se v deželnih zborih, v učenih zavodih, v viših učiliščih in na glediščnem odru upotrebljuje, in književnost slovenska obsega le vsakovrstnih knjig, po kterih se more Slovenec v vseh glavnih vednostih in umetnostih omi-kati. Evo! vsi pogoji daljnega samostalnega narodnega razvitka. Vse te okolnosti dajejo Slovencu pogum in zavest, lepše bodočnosti se uadejati. Ta bodočnost mu navdaja srce , ga tolaži v borbi za svoj obstanek, ona ga navdušuje z ljubeznijo do samega sebe, ona ga spodbuja k obrazovanja in delu. V pretečih Avstriji slučajih hoče narod slovenski združen biti, da si o svojem času premore svojo bodočnost tudi sam odločevati. Posebno v sedanjih časih mu žuga od strani Nemčije nevarnost; zato hrepeni Slovenec, svoj dom čem brže si postaviti, da so more v njem sovražne nevihte lože ubraniti.
Zato tedaj ker sebe in Avstrijo ljubimo, želimo zedinjeni biti; zato ker smo na duhu dorasli, hočemo zedinjeni biti; zato ker hočemo kakor narod živeti, moramo združenje zahtevati; zato ker smo proti Avstriji kakor državljani vse svoje dolžnosti spolnih in in jih še spolnjujemo, nam jo Avstrija dolžna pogojev k samostojnemu narodnemu životu dati; zato pa, ker v edinem združenji narodno rešitev vidimo, nočemo več razkosani biti, in ker bi nam narodne kurije le na pol pomagale in nas v sedanjej razcepljenosti pustile, odvračamo take kurijo kakor uam , našim sodeželanom in samej državi škodljive in pogibeljne. Namestil da nam vlada in državni zastop kurije da, naj nas raje združi: Z e d i n j e n a , samoupravna Slovenija v zaveznej Avstriji, to je naše geslo in naš uzor! Vsi drugi pripomočki našo narodnost nam ohraniti, so polovični, so nam po-gibljeni, so nam zoprni. „Zedinjena Slovenija" je znamenje naše bodočnosti t
Pri tem skrbnem zavarovanji, naše narodnosti pa spoštujemo vsako drugo narodnost in jej puščamo narodne pravice, ter se v tem oziru držimo besed našega najvećega pesnika, ki pravi, du so „bratje vsi narodi." Ali prav zato pa tudi od drugih tirjamo spoštovanje naše narodnosti, in se na vso moč upiramo vsakošnemu nje prikrajševanju in oskrunjevanju. Mi Slovenci tirjamo veljavo svojega jezika pri vsem in vsakošnem našem obruzovanji, ter materinski jezik za pravi učni
uživa le cestna duša. Se solzami v očeh je zmerom zopetovala: „Le ko bi rajnka gospa živeli še! . . ."
Gospod Leon urno korači gori in doli po sobi, časi pa časi se vstavi pri uknu, pogleda na bastije časi se nasmeje, ali ko hitro jeza ovlada misel mu, jame se tresti po vsem životi i obe roci krči v pest.
Gospodičina Helena jo nalila čaja.
„Sedita, prosim, čaj se ohladi! lionča, postrezi milostivoj gospe. Gospod Leon, nehajte vendar sprehajati se ... . Meni se zdi, da 3e v Lvovu zmerom nekako zamišljeni."
Poslednjo besede je gospodičina Helena povedala se smehom i Leon  požugala se svojim nežnim prstom.
„Sćditc, dragi — če ne, razjezim se." —
Gospod Leon jo bil sicer vesel in dovtipen, ta pot pa nij bil nič kaj veder. Za tega delj je bil nenavadno postrežljiv in umetalen; rad bi bil s tem vedenjem potlačil in skril to, kar se mu je godilo v duši. Stregel je gospe kapitanki, gospodičini Heleni poljubil roko, dajal jej suharčke, smetane, inastenega kruha, naposled pa je celo Bouči nesel čaj v sosednjo sobo; — neumorno je tekal sem ter tija, sukal so ter s postre-žljivostjo hotel uadomestiti svojo neizgovornost, kakor bi se bil bal z besedo izdati samega sebe.
(Dalje prih)
jezik vsakega naroda smatramo; ali pri vsem tem nikakor ne odrekamo velikim izobraženim svetovnim jezikom njih veljavo in koristnosti. Teh se bodemo neprisiljeni tudi za naprej učili, samo da z večo ljubeznijo nego do sedaj prisiljeni.
Naše stojališče nasproti celokupnej državi je iz našega pritrjenja federalističnim načelom jasno. Mi nismo nasprotniki pravej ustavnosti, ampak lažnjivej in samotržnej; mi nismo sovražniki pravej svobodi, ampak onej, ktera zunaj to krinko n.si, znotraj pa nasilstvo skriva; mi se tudi ne protivimo celokupnemu državnemu parlamentu, a samo popolen , na pravičnoj volil-nej podlagi in od vseh avstrijskih narodov mora prostovoljno izbran biti. Ali naše krepko in popolno sodelovanje v splošnih politiških zadevah se začne še le z našim vstopom v kolo samoupravnih, osvobojenih in korist državi, a ne drugim narodom služečih narodov. Naj se nam dajo prvljo pogoji k svobodnemu politiš-kemu delovanju, in gotovo ne zaostanemo za drugimi narodi. —
Gospod! Po tem skromnem razvitji slovenskih želj in zahtevanj, ktere prav Vam razodeti se nam je dolžnost videla, prejmite od strani Slovencev zagotovljenje pravega in iskrenega njih poštovanja ter bodite osvedočeui, da , ako bodete kedaj v goro razvitem in njih razmeram priinei jenom smislu njih blago in nehim-beno narodno prizadevanje po priliki in blagovoljno podpirali, da bode taka Vaša blagovoljnost le pravici, proBveščenju in Avstriji samej v prid in korist, slovenskemu narodu pa v vedno hvaležni spomin na Vaše ime. V Mari bor n, 11. januarja 1870.
Eden mariborskih rodoljubov.
Dopisi.
Ii Ljutomera, 20. jan. [Izv. dop.J Tudi k nam je že prišel glas, da kmalu pride idrijski bilježnik g. Drag. H o ch t e 1 v Ljutomer za notarja. Ako bi ne bili že poprej znali, da je Hochtl tako imenovan ustavoveren neprijatelj vsakega narodnega gibanja, imeli bi dokaz za to v tem, da je pred dvema slovenskim« prosivcema prednost dobil, od kterih je eden v naukih in v praksi več let naprej, kakor on, drugi pa enak z njim. — Vlada je s tem naimenovanjem zopet pokazala, kako malo jej je mar za tirjatve naroda, ker ljutomerski okraj je izključivo, izvzemši nektere nemškutar-je v trgu samem, slovensk in naroden — in ljudstvo odločno tirja, da se mu naj pisma v slovenskem jeziku narejajo in materinski jezik v urade vpelje. — Hochtl pa ni slovenskega jezika niti v govoru Še manje pa v pismu zmožen, in njegova dotična znanost slovenskega jezika ravno zadostuje, da ga drugim omraziti more.
Naj le vlada še na dalje tirjatve slovenskega naroda zamotava ; žetva gotovo ne bo izostala. — Bilježniku Hochtlu pa čestitamo, ker pride v sredino narodne opozicije, in ta bo že skrbela, da mu opravkov ne zmanjka. — Narodna stranka ne bodo in ne moro v svojih težnjah popustiti, in bilježnik Hochtl sovražnik Slovencev bo slovenski uradoval. Nas bode jako veselilo, ako bodo moral z roko v ogenj, ker pri njegovem protinarodnem mnenji mu gotovo ne bode nič težje, kakor to. Ali hoče morebiti bilježnik Hochtl v Ljutomeru doseči, kar je jegov prednik bilježnik Hogelsber-ger dosegel? — Kader je ta od vseh strani popolnoma ob vse zaupanje prišel, je postal vladen mož, da ni takega, je vsejal narodni razpor, kterega prej ni bilo, ter si je vil iz njega venec vladnega mučenika. — „Berihtov iu adres" je v občinski pisarnici vsak kot bil poln, ko je bilježnik Hbgelsberger v letu 1867 zopet k občinskemu odboru pristopil, iz kterega je tri leta prej moralno prisiljen izstopil. — Temu nasproti je občinska uprava nazadovala ; — Hogelsberger pa je dobil biljožnistvo v Lipnici. — Tako je dosegel svoj cilj sijaje narodni razpor. Hbgelsberger bi inače še dan donos v Ljutomeru tičal in ne bi nikdar drugega bilježništva dobil. Ako hoče tedaj g. Hochtl bilježniško mesto v Ljutomeru kot sredstvo, da se na višo stopinjo popne, upotrebiti, zna svoj namen na mah izpeljati, in
bo postrežne može za-se v g. županu Steireru, zdaj Steveru, kakor tudi ▼ g. Haasu našel.
Is Dunaja, 18. jan. [Izv. dop.| Dolgo smo po luži brodili, zdaj smo na suhem, da, prav na suhem. Š l i so miuistri, ki so trohico dobro volje imeli ali „inir na suhem  le  mi Slovanje tudi pe-
kalili." Pa nismo torica s Plenerjem na čelu se vpraša, kaj bo, kaj če početi. „Polomili" bi opozicijo radi, pa kje prijeti ? Odpraviti poroto za slovanske časnike. AH pride ta stari poHtikar Warrens in pridiguje večini : „Potem nam bodo od zahoda in vzhoda, od severa in juga klicali, da smo z liberalizmom tijasko napravili, ako večina ministrov Čehe in Slovence pogrroi, na-mestu da bi jih na to nagnila, naj skromne želje razlože. In če do upora pride, ne bode red z vojsko narejen v korist memorandu peterih." Do upora pač menda ne
čiti. Ali pozabi se, da tudi tlačenemu elementu trdnjava in podpora tiste ideje na strani stoji, ki narodom spone pretrga, in države izda. . . . Tudi Slo vanje bodo svoje vojne vrste obrnili. Se denes se čutimo dunajskemu tevtonstvu nasproti dovolj močne. Ce pa do tega pride, da se na „tujeni" najdemo, potlej naj pa Avstrija okoli sobe pogleda, prodno zadnjo karto izvrže-Nam vsaj ves slovanski svet na strani stoji. RokaNein-pa ne bo pomagala  dunajskim hinavstvom (tar-
v
kali , da umrje. K slili se in ve, da jih
bo prišlo.(?) Slovanje bodo mirno delali in ča se petorica sama v rep ugrizne in politično večemu se utegne prigoditi, da bi Cehi zmi-tej vladi davkov ne hoteli plačevati. To se bode vlada z vojaškimi ekBekucijam i silila, a kaj pa Evropa poreče ?
Ste brali, da se je dal tudi K l u n vpisati za govornika v adresni debati. in sicer za govornika ve-čine! Ali se bo dobil med slovenskimi poslanci kteri, ki bo temu človeku v drž. zboru povedal, da moralno nima pravice v državnem zboru govoriti, ker je od večine volilcev in od dežolnega zbora take nezaupnice pobiral.   Z lepo pri tacih možeh (?) ne gre !
o 1 J
tulVerien) proti narodu, ki je vselej v svojem programu imel tirjanje, naj so Nemčija sama sebi prepusti, in naj se Avstrija odvrne od one politike, za ktero ni imela moči, ne razuma, ne srca."
Kako reči  zdaj  na  D u naj i Presse" pravi, da se sterstvo sestaviti, ker ri se. da  se utegne ne samo zdanje dopolniti, goni — pravi „Pr."   - se nisterstvo stopila
Adresa  pražkega mestnega sarju,  zarad  priobčenja ministerskih sklenila, kakor češki  listi poročajo, in to,
Politični razgled.
Miuiaterska manjšina je odvezana svojih poslov. V seji 19. t. m. se je bralo v drž. zbornici sledeče cesarjevo pismo na ministra Plenerja: „Ljubi minister pl. Plenerl   Odločil sem se ministerskega predsednika grofa Taaffeja,   potem ministra grofa Potočke ga in dr. Bergerja na njih ponavljano prošnjo odvezati njih poslov, in Vam naročam, da mi predložite svoje nasvete, kako naj  se ministerstvo definitivno uravna (gestaltung). Dokler o teh Vaših nasvetih ne bom nič sklenil, začasno Vam poleg Vaših sedanjih poslov izročam predsedništvo v ministerskem svetoval-atvu, kakor tudi vodstvo ministerstva za deželno hrambo in javno varnost, in naj tudi drugi ministri oskrbujejo še svoje službe." Zadnja „Wien. Ztg." prinaša tudi še troje drugih lastnoročnih cesarjevih pisem na odpu ščene ministre, kterim se ob enem izroka najviša za hvala za zvesto udanost pri njih poslovanji. Poslanska zbornica je mirno poslušala cesarjevo pismo.   V ravno isti seji s.e je dr Berger odpovedal državnemu poslanstvu Podnaslovom „racenkarapf* prinaša „Politik" članek, ki kaže kako Čehi razumevajo zdanje položje Nanašajo se na program Giskrove stranke in na govore v gosposki zbornici (kjer je rekel A. Auersperg, da je vladarska hiša le nemška) pravi: „To je program najbolj divjega plemskega boja (racenkampf), ki je kedaj v eni državi v veljavo prišel, uikar še v moderni dr žavi. Nič ko „nemško" in povsod „ultra-narodnonemško to naj bo misel oživljenja Avstrije!!! Kaiserfelč in Gross skličeta nemške poslance vkup in si srečo voščita, daje slovanožrtni program zmogel, ker se tre seta pred mislijo, da bi ena nemška stranka v Avstrij k tej pameti prišla, rajša sporazumeti se s Slovani nego bojevati se ž njimi.   Zdaj stojimo pred plemen skim bojem, ki ima ta obraz :  Ako se bo  peterim mi nistrom po sreči izšlo, da nas požro in pohodijo, po tem bodo patroni tega ministerstva prvi proroki civili zacije in hvaljeni bodo. —  Ako se pa nam posreči to politično  norost osmešiti in nositelje njene iz terapija izpoditi, potem smo v milosti  in — pravica — nam ne odide. S težkim srcem sprejmemo plemenski boj, in bojevali ga bomo, da svoje narodno bitje ohranimo tisto energijo in neumornostjo, ki je nam Slovanom pri rojena. . . . Žuga se nam v ministerski spomenici in parlamentarnih govorih s zunanjimi  kombinacijami ( Prusijo), drzne se veliko  izdajo za dovoljeno progla sati,  kader gre naše pravične želje s žuganjom zatla
stoje,  ni jasno, kažejo velike težavo,  novo mini-pozitivnega programa ni. Govo-vse  novo ministerstvo sestaviti, — S Kaisorfcldom in Mbrin-ni nihče menil, da bi v mi-
svetovalstva co-spomenic  se ni sicer glede na k a k o se je ministerska kriza končala. Iz  D a 1 m a c i j e se poroča,   da so orožje polo žili tudi Poborijani.   Torej je v vsej Boki kotorski zo pet mir in upora popolnoma konec.
V o gorski zbornici  je odgovarjal minister An draži na interpelacijo zarad razdraženja v vojaški gra niči, da se  bodo   tam nemir polegel, kader graničarji sprevidijo, da ne bodo niti njih narodne niti gmotne koristi škodovane. — Vprašanje, če bodo graničarji to kedaj mogli „sprevideti."
Slavni francoski republikanski poslanec Raspail je umrl. Pri njegovem pogrebu se fr. vlada boji ljudskih demonstracij, — Zbornica je dovolila, da s e sme Ko-chefort sodnijsko preganjati
bere svoj dnevnik, mislijo, bogvedi koliko
Kazne stvari.
♦(Stritarjevega „Zvona") drugi broj je že pred nekterimi dnevi zagledal beli dan. Razen dveh pesmic novega (?) pesnika „Kamonski", humoristnič-nega govora Stritarjevega o „soli" in popotnega pisma dra. Celestina iz Rusije nadaljnjo drugi list v prvem začeto tvarino. Bralcem prvega broja torej ni treba novega priporočila, vendar pa moramo pri tej priliki izreči svoje začudeuje, da je slov. inteligencija podporo tako važnega početja skoraj popolnoma prepustila ma-lodenarni mladini. Menda tudi nZvon" ima dosti takih „podpornikov", ki list ndrugje" ali pa „v čitalnici" bero. če bo občinstvo naše časnikarstvo tako „od daleč" podpiralo, potem pač v kratkem slovenskih listov ne bo moglo niti „v čitalnici", niti kje „drugje" brati. Na Dunaji, v Pragi, v Gradcu itd. vsak fijakar, vsaka zelarca na svoje stroške pri nas pa izobraženi ljudje že
so storili za slovensko  časopisje, če se jih jo deset
kompaniji" naročilo na en iztisek, ki potom kakor Ahasver roma iz one roke v drugo toliko časa, da so Hat sploh naveliča taecga dolgočasnega popotovanja l Dajte živim podporo, potem vam ne bo treba po mrtvih, zdihovati !
* (Za gimnazijskega vodja v Gradcu) je imenovan neki Adam iz Brna.
* (Z a v o d j a c. k. p r i p r a v n i š n i c e v M a-r i b o r u) je imeuovau dr. E 1 s c h n i g , do/.daj profesor v Solnogradu. — Dozdanji provizorični vodja J. K r e m e r pride za nčitelja na pripravnišče v Gradec.
* (L. vitez H bi fer n) je imenovan za vladnega svetovalca pri deželni vladi kranjski. Uoffern je bil, kakor čujemo, za Belkrodijevega časa v narodnih rečeh nam Slovencem pravičnejši nego Kromerji itd. Kak je zdaj, ne znamo, upamo, da se ni spremenil, kakor se drugi „c. k." radi love.
* (Imenovanje). Nj. veličanstvo je imenovalo dosedanjega dekana r Cirknici na Kranjskem, g. Franca A n ž 1 o v a r j a , za kanonika pri kolegijalnom kapitelnu v Novem mestu.
* (Ruskemu generaln Fadejevu), kteri je, kakor našim bralcem že znano, izdal brošuro v pan-slavističnem smislu, namerjava več čeških občin podeliti — častno meščanstvo. Tako poroča češki „Pokrok."
* (Kočevsko m e s to) je poslalo ministerstvu vojo zaupnico,  svojemu Častnemu  srenjČanu poslancu
Svetcu pa nezaupnieo. Ta najnovejša kočevska „roba" bo na eno stran tako malo koristila, kakor malo na drugo škodila. Za kočevsko „častuo meščansko" pa naj bi se pri taki „značajnosti" vsakdo a priori zahvalil. Ne o da je moral posl. Svetec imeti nektero zasluge za kočevsko mosto, ko so ga za častnega meščana volili, vemi tudi, da se je v zadnjem dež. zboru vselej Koče-varjom kazal pravičnega in njih posebnosti ter koristi pošteno zagovarjal. In njegova beseda jo gotovo bila izdatneja, nego n. pr. Kromerjova, kajti Svetec je ud odločivne večino. Skoraj so nam hočo dozdevati, da je bilo to kočevsko zaupovanje in nezaupovanjo samo slaba reklama za one dunajske „Kranarje", ki tamkaj o zimskem času s pomerančami in figami havzirajo, ktero pošlo je, kakor znano, zadnje čase začelo jako pešati. Torej: ministerska večina zloporabljena kot reklama za kočevske pomerančo iu figo! Tudi nekaj. Time Danaos et „fige" ferentesl
♦(Časnik  „Pod Lipo" ne bo več izhajal!) Kaj je neki temu vzrok? — J. G. Vrdelski, bivši njegov izdajatelj, nam piše o tej zadevi tako-le: „Na-men mi jo bil lani izdajati — po lepem in gotovo po-sneme vrednem izgledu druzih narodov — tudi za naprej v domačem jeziku in za majhno plačilo v mesečnih  snopičih  brez   dobičkaželjnosti — za naše bolj prosto ljudstvo časnik podnaslovom: Pod lipo v podobi knjižico ali brošure, da le kaj malega prinašam podporo njegove omike in sploh poduka v koristnih rečeh, imajo si pri tem za geslo „„Znanstvo je bogastvo."" Stran*) nekih tukajšnih primorskih in štajar-skih kmetov so si ga pa naročali ali kupovali skoraj le bolj učeni Slovenci, čeravno ni bil prav za prav njim odmenjen ali potreben.   Potem vidim, žalibog l la so naše prosto ljudstvo sploh povsod še zmiraj premalo za časnike meni, ki se na svitlo dajajo v našem  narodnem jeziku ;  ogiblje se jih z vso nemarnostjo, da jo žalost, če so mu tudi primerni, kakor je gotovo bil ravno zgoroj omenjeni moj časnik (pa saj so ga res tudi vsi tisti jako hvalili, ki so ga brali, stran nekega krčtnarja, kteremu bi morda všeč bilo,   da se hvalijo pijanci in kvartavci,   in pa stran nekega pre-uč enega   gospoda . . . .,   kolikor je meni znano) Prepričan  tedaj, da bi s svojim delom in trudom le — prazno slamo mlatil, kar se tiče dognanja mojega namena, ako bi napredoval v tem početji, sem sklenil to rajšo opustiti. Morda pridejo vendar bolji časi, čeravno ne vemo še prav, kedaj ? — Žal mi je, da mi je po tem odvzeta zlasti priložnost, podajati v imeno-vauem časniku zraven marsikterih drugih reči zadevajoči h posebno našo zdravje (to prvo in poglavitno podlogo našega blagostanja), sadjerejo, vinorojo, in sploh kmetijstvo, po kosih tudi neko zelo važno povestnico, namreč povestnico o čudnem petmesečnem potovanji trčdi Angležev s pomočjo balona po Afriki za preiskavo njenega površja — leta 1862. Upam sicer, da mi se bo vsaj drugače usrećilo, spolniti si, kolikor bo le mogoče, vročo željo, ki jo gojim, ravno kakor sem jo od nekdaj gojil zastran potrebne podpore poduka in omike našega ljudstva,  da bolj  napreduje in se s časoma pomiče za drugimi izobraženimi narodi, ki so nas, žalibog! prehiteli in so zdaj naši zatiravci. Opominjam tukaj ob enem, da se mi res srce trese, ko mislim, mi ni dano streči, zlasti tudi tistim mnogim, kakor se  dozdeva,   jako rodoljubnim,   uka- in vedoželjnim S t a j a r c o m , ki so se za letos oglasili kot naročniki (veliko truda sta si gotovo dajala v tem  oziru znana mi vrla  in vneta domorodca Stramič in Šegula, gimn. dijaka v Mariboru).   Škoda vendar, da njih število ni zadostuo, da bi se mi obneslo nadaljevati početo delo. iz kranjske dežele mi je došla naročba za dva natisa, in  ravno za toliko tudi iz  Koroške. — Hvala Bogu l
80
da
*) Stran je dobra blovenska beseda namestu razun.
Naj pa sodi potem vsak domorodec, ni li resnično, kar sem zgorej omenil zastran še vedno velike nemarnosti našega ljudstva? Kakor smo sicer že vsi prepričani, utegne ta b časoma zginiti le — po podpori in pov-zdigi snovnega ali „materijalnoga" blagostanja med njim in pa po trdni vravnavi primernih narodnih učilnic. To si bo imelo za naravni nasledek, da mu prihaja duševna omika, tako rekoč, sama ob sebi. Prva podloga tisti jo pa gotovo omenjeno snovno blagostanje : ljudstvo kakega si bodi naroda, ki je prisiljeno boriti se z uboštvom in z nadlogo, ne utegne misliti na takošno omiko ; ta se razvija le po njegovem bogastvu, kakor vidimo zlasti na Angležkem, kjer se ta vašna stvar ceni, kakor gre.
* (Nov slov. časopis) bode izhajal v Gorici pod naslovom „Gospodarski List," dvakrat na mesec 10. in 25. vsacega meseca) in velja za pol leta 1 gld. Izdaja ga kmetijska družba goriška. Vrednik mu je g. Fr. Povše, ki pravi v prvem nam došlem listu: „Izročil mi je glavni odbor c. k. kmet. družbe vredništvo „Gospodarskoga lista." Jaz sam priznavam, da mi došla je lepa naloga, ali gotovo tudi važna in težavna, ali ravno tako to velja, da namen „Gospodarskega lista" je povzdigniti kmetijstvo v tej deželi, in to doseči je gotovo veselo podvzetje. Nadjam se, da ne bodo čestiti gospodje bralci me preostro presoje val i, in ravno tako se nadjam, da bodo vrli rojaki naš kmetijski časnik z naročilom in priporočanjem vrlo podpirali, da se razširi v vse kraje, v vse vasi in kolikor mogoče v vsako kmetiško hišo, in prepričan, da s zedinjenimi močmi je edino mogoče dovršiti tak velikanski namen, vabim in prosim vse iskrene rodoljube, ktorim je v resnici mar za povzdigo kmetijstva v tej lepi deželi, da blagovolijo mi dopisavati in me s tem podpirati. Moja iskrena želja je, da postane gospodarski list na goriškem posebne važnosti, da tisti, kterim ni mogoče obis-kavati kmetijsko šolo, tudi marsikter koristen poduk dobijo ravno po tem časopisu. Donašal bo „Gospodarski list" poduke v vseh razdelkih kmetijstva, o vinoreji, sadjeroji, o sviloreji, o obrtniji itd., in tudi o gozdarstvu, ktero je za tukajšno deželo jako pomenljivo in potrebno, in gotovo je pogozdovanje Krasa velikansko delo, ker s tem, čeravno tudi mi ne doživimo dohodkov, našim naslednikom gotovo storimo veliko, in zaslužili si bomo večni spomin. Vsakteri, kdor ima le količkaj ljubezni za deželo, mora hrepeneti, da se dovrši to velikansko početje, to je pogozdovanje Krasa, in tudi mi, ne bomo pozabili marsikaj o tem tudi v „Gospodarskom listu" pisati. Ker skušnja velja, se nadjam, da tudi o tem nam blagovolijo vrli rodoljubi dopise pošiljati. Od dne do dne se jasneje kaže živa potreba kmetijstvo zboljšati, in torej tudi mi v naši deželi ne smemo zaostajati , toraj združimo se in z zedinjenimi močmi hajdmo na lepo delo. Nadjaje se, da čestiti rodoljubi na deželi, ki imajo jako mnogokrat priliko zapaziti to ali ono, za kmetijstvo mikavno in veljavno stvar, ne bodo prezirali našo prošnjo in naš poziv ; obećamo po vsi moči skrbeti, da bomo zadostovali javnim zahtevam v občno korist, v povzdigo in napredek kmetijstva, ker vedno nam jo geslo: „ Vse za napredek in omiko kme tijstva."
Tiskovna pravda „81. Mar."
pred porotno sodnijo celjsko 13. decem
1869. (Dalje.)
Obtoženec svoj zagovor nadaljuje: „Gosp. tožnik me toži na dalje zarad dopisa iz savinske doline Ker ste vsi g. porotniki sami doma iz te krasno doline, lahko bodete sodili, ali je pisana resnica ali ne, in le malo mi je treba dostaviti v zagovor. Žal mi je, da ne morem pisatelja tega dopisa po imenu imenovati, to pa vam smem reči, da ga vsi dobro poznate, da je mož, kterega spoštujo vsa dolina, kar je že često z dejanji pokazala, da ste morebiti že sami v zadregah Šli k nje mu po svetin da ste ga gotovo tudi dobili; da je konečno mož trdnega značaja, ki tukajšne zadeve natanko pozna in kteremu sera smel z najbolje vestjo zaupati
ladstelj in vrednik Anton Tomšič.
Jaz Še denes mislim, da je obtoženi dopis izrazoval vaše lastne misli, ki so tedaj vladale po tej dolini in dozdeva se mi, da bi obsodili denes sami sebe, ko bi nad menoj tukaj izrekli svoj „kriv". Sicer sem na svetu že marsikaj čudnega doživel, ali kaj tacega kakor mi je tu s svojo tožbo napravil g. tožnik, še ne. Ali ni vsaka beseda v dopisu resnična ? Ali niso res Celjani osnovali „verfassungstaga" ? Saj ste sami brali ogromne oklice, ki so vabili k temu shodu. Ali niso res prišli gostje iz Gradca, Mariboru, Laškega itd.? Moj dopisnik je pa to že naprej prerokoval, in zarad dobrega prerokovanja vendar ne more nihče grešiti proti postavi! Tudi je res, da „mi Slovenci za tako goste nič kaj ne maramo" ; saj se Vas je na naš poziv hotelo na tisoče in tisoče zbrati, da bi jim bili to javno in glasno povedali, ko bi se naši nasprotniki no bili zbali Vaših glasov in z javnega prostora zbežali v zaplankan vrt sredi mesta. In če jim potem dopisnik „prijazno svetuje, naj gredo raje svoje prijatelje Magjare in Turke obiskat", gotovo ni dražil s prijaznim svetom niti njih niti Vas. Če bo morebiti g. tožniku sramotno zdi imeti Magjare in Turke za prijatelje, ne morem jaz nič proti temu. Nemcem se to ne zdi sramotno, kajti da so njih prijatelji, tega sami ne taje, nemški časniki to prijateljstvo vedno hvalijo in negujejo, g. Beust je v delegacijah sam razlagal, kako se je to prijateljstvo sklepalo in utrjevalo, in jaz tudi mislim, da je vsacemu dopuščeno izbrati si za prijatelja, kdor mu je ljub, če bi morebiti tudi jaz s tistim prijateljem nikdar ne hotel bratovščine piti. Kaj mislite, da je to res šuntanje in draženje, če pravim, da „nam bo dohod nemškutarjev zdražbo delal ?" Jaz mislim, da ne t To je le svarilo, naj ne hodijo zdražbe delat, in tako pomirljivo početje od moje strani gotovo ni hudobija; jaz bi celo trdil, da je prav pošteno. In prihod je res de-al zdražbo; o tem sem se v Savinski dolini nektere dni pred „verfassungstagom" sam prepričal in Vi sami veste, kako je bilo v istini ljudstvo razdraženo zavoljo tega prihoda. — Istina je tudi, da smo po zgodovinski krivici padli pod štajerskega poglavarja; kajti mi Slovenci smo bili nekdaj en velik narod s svojimi poglavarji ; vojska in meč, t. j. Bila nas je razkosala iu razdelila na toliko deželic in glavarstev; sila pa je bila vselej krivična! Ali ni na dalje res, da „smo mi slovenski rod" in da „seje naša domovina vedno imenovala slovenska pokrajina" ! Ali je kdaj hotel kteri štajerski poglavar biti slovenski poglavar, in ali nismo mi res ostali slovenski narod, kar tudi vedno ostati hočemo ? Meni se ti stavki dozdevajo tako resnični, da tako priprosti, da ne morem umeti, kako se je mogel g. tožnik nad njimi le en trenotek spodtakniti. Ko sem dobil po tožbi nemško prestavo tega dopisa, našel sem na prvi pogled, da je dosti stavkov krivo prestavljenih. In po tem se da tudi razlagati predstojeća tožba. G. tožnik ni razumel, kaj je „Slov. Nar." pisal in je mislil, Bog vedi kakšne hudobije smo vanj napisali. Vi pa, možje porotniki, ki slovenski umete, ste gotovo po prvem branji že spoznali, da je pisana samo resnica, in upam, da bo Vaš odgovor g. tožniku povedal, da Vi po svoji vesti ne morete dopuščati, da bi se resnica obsojala kot hudodelstvo."
„Ko je g. tožnik delal to tožbo proti meni, moral je imeti prav slab dan, kajti videl je vse črno. V ravno tistem dopisu je našel malo vrstic niže še dvoje hu dodelstev. Ogledimo si stvari, in videli bomo, da tudi to po nepotrebnem. To je gotovo res, „da Bog še ni ustvaril štajerskega naroda," kajti imamo pač štajersko deželo, v tej deželi pa samo dva naroda namreč Slo vence in Nemce. Jaz vsaj štajerskega naroda ne po znam; ker pa vendar nekteri tolikanj pripovedujejo o štajerskem narodu, smemo jim vendar reči, da so taka pripovedovanja samo „sleparije", ki se z resnico nikakor ne strinjajo. Že enkrat sem rekel in moram ponavljati, da so „avstrijski Nemci zavezniki Magjarov in Turkov"; to vsakdo ve, ki se količkaj poča s politiko. Kdor pa se je pečal še kaj s zgodovino, ta ve, da so bili in so še Turki in Magjari najveći sovražniki slovanskega naroda. O tem niti nočem besed zgubljati, ker mislim, da je to Vam vsem dobro znano.   In če
po vsem tem pravimo, da „mi ne moremo biti nikdar prijatelji divjih Turkov, kakor tudi ne turških zaveznikov", morali bi res več kakor sami sebe in vsa svoja čutila zatajiti, ko bi hoteli prijateljsko roko onim podati, „pod čijih jarmom zdiliujejo naši slovanski in kristjanski bratje na Turškem". Sicer pa tudi ni raz-žaljivo, če rečem, da jaz temu ali onemu nočem biti prijatelj. Kakor si sme Nemec zbrati svojega zaveznika, in kakor mu to pravico — kolikor se nas ne tiče — radi priznavamo, ravno tako smemo memlu tudi mi Slovani izbirati si prijateljev tam, kjer mislimo, da jih najdemo, in med Turki jih gotovo tudi ne bomo iskali. — Da je bila nemška politika naših državnikov nesrečna, da smo tudi mi Slovenci za njo morali dosti krvi preliti, denarja plačati in da so se nam konečno še pametni Prusi v pest smejali, to je priznal cesar sam, ko se jo za vselej odrekel svojemu vplivanju v Nemčiji, to smo videli nedavno v Slezvik-Holštajnu in leta 1866 v vojski ua Češkem, to priznavajo in razkladajo vsi zgodovinarji in o tem ste gotovo že sami slišali. In če sem pisal o teh stvareh tudi jaz, pa me hitro zgrabijo, da som žalil oblastnije in Nemce I Saj ste sami Ćuli, da v tem oddelku od oblastnij ni nikjer govorjeno, ali pa vsaj nam je g. tožnik pozabil povedati, k t era oblast-nija je razžaljena: ali morebiti nemški „bund", ali pa kteri izmed onih ministrov, ki so bili teh zvez in vojsk krivi, ali kdo? —Pa tudi nemškega naroda nisem raz žalil, saj nisem nikjer tirjal, naj bi nam povrnili prelito kri, izplačane denarje, pobite slov. sinove. Res Vam je g. tožnik rekel, da smo slov. časnikarji razdra-žili Nemce in Slovence, pa ko Vam je hotel to posebno na srco položiti, je v istem hipu sam priznal, da že tisoče in tisoče let v miru in prijateljstvu med seboj živimo in da šo dandenes v najlepši slogi žive na mejah, „kjer se Nemci in Slovenci vkup stikajo." Kje so torej tisti razdraženi Slovenci, če ne na meji, kjer je najveća nevarnost, pa tudi tukaj med nami ne, kakor sami veste. Će smo konečno rekli, da se hočemo ločiti od Nemcev in se vsi Slovenci združiti v eno deželo, delali smo posebuo mi za mir, kar Vam bom pokazal na enem samem izgledu iz sv. pisma. Lot in Abraham sta dolgo časa z lepa vkup živela in svojo čredo pasla na istih travnikih. Ko pa se je čreda pomnožila, zbal se je Abraham, da bi prišlo do prepira med njima in njunimi hlapci, in je svetoval Lotu : Ločiva se I Če greš ti na levo, grem jaz na desno in narobe. In tako sta storila in ostala dobra ptijatelja. Tako tudi mi Slovenci in Nemci. Da ne bi v prepir prišli, vedno svetujemo: Ločimo se, zberimo si vsak svoj pašnik in ostali bomo vedno dobri prijatelji. Na tem primeru torej že vidite, da naša tirjatov, da se ločimo, le pospešuje toliko potrebni mir in prijateljstvo med Nemci in Slovenci, in da smo torej mi bolj hvale kakor pa kazni vredni.
(Dalje prih.)
Izviren telegram „ Slov. Narodu/
V Karloveih, 19. jan.
Patrijarh Maiirevič, ki je še včeraj v hudem snegu na tukajšnem velikem trgu blagoslavljal vodo , umrl je denes u poludne na mrtvudu.
Popravek. V zadnjem listu naj se v sestavku: „Slovenci in njih narodni program" proti koncu nam. „Doklur Avstrija ima . . ćita: „Dokler Avstrija stoji, ima Slovenec pravico . . .
Dunajska bona od 19. januarja.
Enotni drž. dolg r bankovcih .   .   .   60 fl. 30 kr
5°/4 metalike z obresti v maji in nov.   — „ — „
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   .   .   70 „ 26 „
1860 drž. posojilo.......98 „ 40 „
Akcije narod, banke......7 34 „ — „
Kreditne akcije........ 257 „ 50 „
London...........128 „ 30 „
Srebro...........123 „ 75 „
Cekini...........5 „ 80 .
Oznanila
so hitro   razširjajo zlasti  po slovenskih  okrajinah v „oglasniku" časopisa MT TRIGLAV-A. ~M
Dotična naročila naj se izvolijo pošiljati vredni-štvu „Triglava" v Ljubljani.
Lastniki: Dr. Jote Vodnjak In dragi.
Tiskar Ednard Janilć