ISKRA AVTOMATIKA
Divji ples zgubarske epidemije
Območje Siegen, (ako imenovane ^silicijskc doline" v Šiški, kaieremu je ta epiteton viisnil nekoč veliko obetajot kompleks iskrinega sislema tovarn, je lelos zajel grozeči val zgubarske epide-mije, kalere razsežnosti in posledic jc zaenkrat tež.ko napovedovati. Dejstvo je, da celoien sistem lega našega sloven-skega giganla že tri ali štiri leta stresa huda vročica po kaleri je bilo mogoče diagnosliciraii, da je samo vprašanje časa, kdaj bo bolezen izbruhnila. Bol-nica, Iskra DO Avlomatika se je ob po-slovnih re^ultatih lctošnjega prvega pollclja v finančnem kolapsu naposled zgrudila.
Njena temeljna organizacija ,,Napra-ve za energetiko in leleinformaiiko" ki je že 1987. leia izkazala izgubo, '»e jc ob leiošnjem pollelju izkazal negativcn po-slovni rezultal v višini 154,3 milijonov din. Ob koncu lanskega leia, katercga jc sicer pozilivno zaključila, je sama ugolovila in ocenila, da ji za izvedbo sanacije razmer primanjkuje naročil. To se ji je prav tako zgodilo lctos zara-di zmanjšanja povpraševanja po inve-slicijski opremi doma in izpada izvoza v Sovjelsko zvezo, kajii ludi lam je ,,pereslrojka" pokazala zobe, kakor jih reforma kaže pri nas. Za obsloječi ob-seg proizvodnje se je namrcč pokazalo, da ima zdaj preveliko število zaposlenih dclavcev. Vključno i. zalogami ima TOZD s trajnimi in dolgoročnimi sredslvi pokrito le 59 "'» vseh potreb, tako da mora razliko pokrivati prcdv-sem z dragimi kratkoročnimi krediii, ki zaradi visokih obresti izničujejo njeno akumulacijo.
Podobna situacija je v TOZD-u ..Aulomatske in varilne napravc", ki je že ludi ob prvem pollelju lani imela vi-soko izgubo 3.757 milijonov dinarjev, katero je s kratkoročno in dolgoročno sanacijo do konca leia uspeia samo zni-žali, nikakor pa ne odpraviti. Lelošnje polleije pa jc zopei nastal tako visok izpad trga zaradi neuresničenega izvoza v Sovjetsko zvezo, da je dosegla komaj 38 °(i lelnega fizičnega obsega plana proizvodnje ler ustvarila kar 14.755 mi-lijonov dinarjcv izgube. Kakor ocenju-jejo pri TOZD-u sami, bodo la izvoz si-cer do konca leta verjelno uresničiii, koliko pa bo njen sedanji položaj ubla-žilo, je ležko prerokovali, vendar za poseben optimizem ni veliko razlogov. To je mogoče sklepati že po lem, da od sedanjih ireh proizvodnih programov oslaja donosen in perspektiven le pro-gram inženiringa, zaradi česar je tudi pri tej temetjni organizaciji zaposleno preveč delavcev. Poleg tega je prav ta-ko v težkih finančnih škripcih zaradi nesolvence, saj razpolaga samo z 48 "«
vseh poirebnih sredsiev iz uslreznih vi-rov, vse ostalo pa pokriva s kralkoroč-nimi in dragimi krediti banke in ostali-mi sredslvi upnikov.
Podobne razmerc veljajo ludi za TOZD ,,Sistemi" katerih ne mislimo ponavljaii z naštevanjem. Pesti jih izguba, ki znaša ob polletju 5.402 mili-jonov dinarjev, zmanjšano naročilo kuptcv, larejo jih hude finančne teža-ve, previsoka zaposlenosl in prevelika odvisnosl proizvodnega programa od cnega kupca, lo je Železniškega gospo-darsiva.
Siroka je p?hljača tudi drugih pro-blemov in nepravilnosti, ki botrujejo slanju kakršno jc v celoini delovni or-ganizaciji ,,lskra-Avlomalika" kar je bilo slišali na enem od takšnih pogovo-rov mcd njenimi predstavniki in pred-slavniki Izvršnega sveta, Komileja za dru/.beno planiranje in gospodarslvo ler Zveze sindikatov občine Ljubljana-Šiška dne 5. scpiembra tega leia. Na površjc so priplavale noiranje nepravil-nosli, slabosti v organizaciji dela, ne-konsistentne povezave med proizvod-njo in prodajo, podvajanje določcnih služb, doodsomosii iskanj in razmišlja-nja o novih proizvodnih programih ler odgovornosti predvsem slrokovnih in vodsivenih kadrov in lako dalje.
Predslavniki sindikalnih organizacij iz delovne organizacije in občinskega svela sindikaiov so posebej opozarjali na problem socialnc varnosti delavccv, ki naj bi bili odpuščeni koi ichnološki višek delovne sile, katerih število se suCc od 600 do 750. Poudarjali so, da je ire-ba reorgani/irati slrokovne službe, opraviii zamcnjavo vodstvenih siruk-[ur, kajli od sedanjih ni mogoOe priča-kovati, da bi bile sposobne kaj več slo-riti kakor so doslej za preusmeritcv proizvodnje in cxlkrivanje novega irži-šča. Vse imamo. od zgradb. strojev do delaveev, ki so sc sposobni spopasti i različnimi iehnološkimi procesi proi-zvodnje, potrebujemo samo lakšne vo-dilne in strokovne ljudi. ki bodo spo-sobni, jc bilo slišati.
Nobenega dvoma ni, da je DO ,,Av-tomatika" dozorela za izrek ukrepa družbenega varstva, čc ne že kar za ste-čaj. Pogovor je izzvenel v mnenje. da je ireba v najkrajšem času z banko in dru-gimi upniki doseči soglasje in prisianek. da sedanje svoje terjaive nc bodo uve-Ijavljali po sodni poli, ampak, da svoje lerjaive spremenijo v irajni vložek ka-piiala, na podlagi česar bi bilo mogoče namesto siečaja uvesii ukrep družbene-ga varssva, ob tcm pa opraviii preveiri-lev tako proizvodnih programov kakor ludi sirokovnih in vodsivenih kadro\. Ivo Osolnik