vrstam lesenih, belih križev dajal globok smisel. Smisel, ki je blažil in sušil solze. Z materjo sva takrat stala ob očetovem grobu. Drhtel sem, kajti nisem se čuti l dovolj močnega, do bi umiril bol svoje osivele matere. Toda, soj nisem imel koga tolažiti, kajti stalo je s strogo odločnostjo pred gomilico, ki je krilo v sebi njeno vse, ter občutila, do se to njeno vse ne bo nikoli več povrnilo. Sklonilo se je nad to rjavo zemljo, uravnala jo s svojo bledo roko, kakor bi hotela bolniku popraviti blazine, da bi mu bilo udobneje. To je tista gesta milijonov žena, mili­ jonov mater ob g robovih nj ihovih najdražjih. Poljubila me je zadržanih solz. Razumel sem jo in bil sem g loboko hvaležen za toliko hrabrost.« Zopet je molčal. Nekje v daljavi se je sprožil plaz. -Leto za letom sva hodilo to težko pot k lese­ nemu križu, pod katerim je ležal on, poleg neštetih, ki jih je doletela ista smrt. In sedaj se vračem domov, pa ne vem, kako ji naj obra­ zložim moj odhod na fronto - ne da bi lagal. Bojim se tega svidenja, a še mnogo bolj slo­ vesa.« Utihnil je. Pogledal je na uro ter pokazal proti koči. Razumel sem ga. "Leica« je še lovila nekaj spominov, potem sva si pritrdila smuči. In že sva rezala smučine v lepi, nepretrgani vožnji kar v dolino do koče. še isti dan sva se poslovila. Dobil sem naslov njegove matere in obljubil, da bom posnetke naše skupne ture poslal njej. Dolgo sem gledal za njim, ko se je odsmučal v dolino. Spodaj, pred gozdom je še enkrat za­ vriskal in mahal v slovo. .. Bon voyage!« sem zavpil. Potem ga ni bilo več. Še dolgo sem gledal na zasneženo gladino Bohinjskega jezera ... Prišel je maj, potem junij in julij 1940. Velika ofenziva na zapadu je šla h koncu. Julija je dosegla zmeda v Franciji svoj višek. Ogromne vojske so bile že razbite. Prestrašene in obupane so iskale žene svoje može in sinove. Otroci so iskali starše, roditelji so povpraševali po svojih otrokih. A malokdo je vedel dati komu koko pojasnilo. Uradni aparat je odpovedal v tem obupnem preseljevanju narodov. Je mož še živ? Otrok ranjen? Brat ubit? Oče na varnem? Ne gori morda hišo? še stoji hlev? Do kod so pro­ drli Nemci? Je bil to zadnji letalski napad? - Vse je tavalo brez pravega cilja, brez smisla. Brezdomci, tujci v lastni domovini! Moderni pekel v deželi vzorne civilizacije. lnferno v dvaj­ setem stoletju. Avgusta sem prejel pismo iz Marseilla. Na krotko mi je pisal neki pater v imenu tja pobegle, bolne inženirjeve matere. Zahvaljevala se je za lepe posnetke naših zasneženih pla nin, ki bi njenega sina bili gotovo zelo razveselili. Henri (tako mu je bilo ime) je padel 8. ali 9. junija 1940 ob isti reki kakor pred leti njegov oče. To je bilo vse. Za dodatek je prosil pater, naj ne odgovorim na pismo, češ da gospa itak nima stalnega biva­ lišča ali naslova. Potem pa, ker dvomi, da bo stara gospa še dolgo živela ... Nisem odgovoril. Kdo neki bi našel odgovor na tako pismo? Kdo? K DISKUSIJI O NEKATERIH KRASKIH OBLIKAH VISOKOGORSKEGA KRASA D u šan Novak Proučevanje kraških pojavov je v svetu in tudi pri nas zavzelo že velik obseg. Marsikatere rezul­ tate je treba vedno znova kritično pregledovati. S širšega vidika je načel problematiko morfo­ logije visokogorskega krasa v Sloveniji J. K u - na ver (3, 1961 ), medtem ko z drugih kraških območij še pogrešamo podobnih kompleksnih del. Visokogorski kras je poseben tip kroškega sveta z intenzivno razvitimi oblikami, ki so znane tudi z nižinskega krosa, vendar po tudi z neka­ terimi razlikami: ni kraških polj, ni drugih velikih kraških oblik ter ni horizontalnega podzemelj­ skega pretakanja vode. Značilen je vertikalni pretok vode v strnjenih kanalih vzdolž močnejših razpok. Za oblikovanje površja in za delovanje vode je važna še preperinska odeja, v kateri se voda navzame več ogljikovega dvokisa. V visoko­ gorju je le malo preperine, zato prevladujejo le ostre oblike. V visokogorskem krosu potencirano razvite oblike površinskega krosa so bile doslej le mi­ mogrede opisane. Tudi za nos bo zanimivo, če si jih nekatere ogledamo. Alpske dežele, predvsem Avstrijo, so posvetile proučevanju morfogeneze visokogorskega sveto 169 2:lebiči v Triglavskem narodnem parku Foto M. Raztresen 170 mnogo vec casa in sredstev, kot pa smo to storili pri nas. Omenim naj le rezultate visokogorskega raziskovalnega laboratorija Oberfeld v Dach­ steinskem pogorju. Pri nas o laboratorijskem delu pri raziskovanju krasa skoraj še ne moremo govoriti, z izjemo nekaj merjenja trdot voda, saj za to ni ne razumevanja in - iz tega sledi - ne denarja. Vsega pa z entuziazmom le ni moč napraviti. Potrebujemo predvsem sistematično zbrane ·po­ datke o kemičnem sestavu in aktivnosti atmosfer­ skih voda, dežju in snežnice, raziskovati je treba sistematično intenzivnost korozije v vseh naših klimatskih pasovih, saj doslej to delamo le po delih in brez širše regionalne povezave. Pri opisovanju oblik, ki so značilne za visoko­ gorski kros, je treba poudariti (3, 1961), da kli­ matske razlike povzročajo diferenciacijo v pre­ oblikovalnem procesu in s tem tudi poudarjajo razlike v značilnostih in funkciji kraških oblik. Pri tem moremo omeniti, da različni klimatski procesi vplivajo le no intenzivnost razvoja, monj pa na spremembe v funkciji oblik. Opozoriti je tudi na novejša dognanja, ki govore o vplivu temperature na intenzivnost korozije. Ta vpliv ni toko velik, kot se je to domnevalo doslej. Pri nadaljnjem raziskovanju se bo treba tudi poglo­ biti še v litološki in petrogrofski sestav kamenine, ki je podvržena zakrosevanju. Najmanjša značilna oblika na krasu so ž I e - bič i , kot že ime pove, oblika, ki jo je izdolbla voda v apnencu ali na dolomitskem površju. 2Iebiči so ponekod globoki le nekaj cm, pa tudi do 1 m ali več. Manjše so mikrooblike, kjer se odražo vertikalno učinkovanje vode, ki teče po nagnjeni ploskvi. Rezultat tega delovanja so žlebiči (1, 2, 1962). Najbolj tipični žlebiči pote­ kajo vzporedno, drug zraven drugega, z več ali manj ostrimi grebeni, ki jih ločijo. Ostri grebeni označujejo mlajši stadij v razvoju oblik. če so žlebovi globlji, so grebeni med njimi običajno že zaobljeni, kar priča o starejšem stadiju raz­ voja. To stopnjo poznamo tudi v tem, da so nekateri žlebovi, kjer je teklo več vode, prevladali na škodo drugih, da so se še bolj poglobili in deloma razrasli v druge smeri. Le na enakomernem nagibu in na površju, ki je pokrito z več ali manj debelo plastjo prsti, ni možnosti za razvoj ž lebičev. Zato so te oblike najbolj pogostne na golem zemljišču, v Alpah ali na golem primorskem krasu. 2 Ieb iče je izdelala površinsko tekočo voda in so erozijska oblika na apnencu. Več o tem je pisal že l. G a m s (2, 1962), ki je meril intenzivnost oblike, ki dosežejo globino tudi do 1 m ali več, imenuje žlebaste škraplje in jih deli no več pod­ tipov. To delitev je prevzel tudi l. Go ms (2, 1962). Glede no to menim, do so izrazi, ki jih je upo­ rabljalo starejše izrazoslovje, ki go je uvedel A. M e I i k, kor zadovoljivo označevali oblike. Ti izrazi so se več ali manj že ustalili in udomočill, poleg tega po niti pestrost oblik ni terjalo spre­ membe. 2 1 e b iče npr. lahko imenujemo vso linearno ali drugačno poglobljenjo v plasteh, vse podolgovate konkavne oblike, ki potekajo z vpa­ dom plasti ali ploskve no golih površinah. Drob­ nej še oblike za rozliko lahko poimenujemo tudi m i k r o ž I e b i če. Oblike, pri katerih je po­ udarek no konveksi strani, vglobine med njimi po so zorušene ali zasute ali koko drugače nekorokteristične, po imenujemo kot doslej š k r o p I j e. Krševite škraplje pod Gladkim vrhom 172 Oblike, ki jih noveJso literaturo poimenuje (3, 1961; 2, 1962) kot škrapljaste žlebove a li žle­ baste škraplje, bi lahko imenovali kor po starem z izpeljankami iz ž lebičev, ne do bi se preveč pedantno ozirali no dimenzije, če je le poudar­ jeno konkavnost oblike. Kjer po so v reliefu poudarjene konveksne oblike, so škraplje lahko različne - zaobljene, ostre ali ploščate, krševite itd. V tem primeru konkavnih oblik ne moremo imenovati žlebiče, če niso izra­ ziti, poč po le neke razpoke, poči idr. Te oblike so lahko zelo razširjene v visokogorskem krosu. Zaobljene škraplje so pogostne v bližini gozdne meje in kažejo no nihanje vegetacijske meje. Ob­ likovane so zelo pestro, ne moremo po jih zame­ njati z obrušenimi škrapljami, ki so v naših gorah redkejši, o značilen pojav. J. C vij i c (8, 1960) je dol prednost škrapljam, uporabijo po tudi izraz žlebič in meni, noj go Globoki ilebiči na Laštih in ploščate škraplje v Dolini Triglavskih jexer Foto M. Raztresen prevzame tudi strokovno izrazoslovje. Razmišlju­ joč o bogastvu izrazov za kroške oblike ugo­ tovijo J. Rog I i č (7, 1961 ), do je izraz škropijo v neskladju z bogato ljudsko terminologijo in do ne označuje vseh oblik. Kljub temu po menim, do bi v strokovnem izrazoslovju ostali le pri žle­ bičih in škrapljah. Npr.: žlebiči, mikrožlebiči, globoki žlebiči, nepra­ vilni, meonderski žlebiči (lopies o meondres), poklinski žlebiči (lopies de dioclosses), žlebiči v jamah; od škrapelj bi si pomagali z zaobljenimi škrapljami, ostrimi škrapljami (lopies o pointes), škrapljastimi polji ali ploščastimi škrapljami (lo­ pies, plots), obrušenimi in krševitimi škrapljami. A. Me I i k (5, 1963) omenja tudi neznatne majhne kroške oblike, ponve, plitve vdolbinice v rovnih a li le malo nagnjenih ploskvah s komaj 3-5 cm premera. Pravi, do so za oblikovanost površja brez pomena, do po označujejo, kje se je zokrosevonje začelo. Te oblike imenujemo v Dinari k omeni c e. J. Kunaver (1, 3; 1961, 1962) jih imenuje skalne kotlice. V Alpah so precej razširjene, zanje po še nimamo pravega izraza. Tudi iz morfogenet­ skego stališča zaslužijo te oblike večjo pozornost. V njih se zadržuje vodo in jih poglobijo. Zanje bi bil najbolj primeren izraz š k o I bo (1, 1962). Od sestavljenih in drugih oblik bi imenovali še samotarje in kere, mole korozijske vdrtine kot kotlice (scollops, cupules), še manjše kot školbe (komenice, lopies o nid de poules) in še nepo­ pisane korozijske čoke (oncoches de corrosion) ali skalne izrastke, ki jih je omenil J. Kun o - ver (3, 1961). Pri tem kože omeniti še k o t I i č e kot tipično obliko visokogorskega krosa, ki po jih fosilne najdemo tudi v Dinarskem krosu kot sledove hladne klime preteklih geoloških dob. Kotliči so manjšega obsega kot vrtače in neprovilnego prereza. V njih se drži sneg zelo dolgo, često preko vsega leto. Kotliči često spominjajo no vhode v brezno, imajo po omejeno globino, ki ne preseže širine. Nastali so le v trdnejšem apnencu, vendar vzdolž razpok. Kdaj iz njih nastane brezno, če nastane, še ni jasno. Brezno so globljo, manj pravilnih oblik in manj poru­ šenih sten in okolice. Z visokogorskega sveto moramo omeniti še drugo značilno obliko - jo r k e, ki so nastali ob močnejših razpokah. Lahko jih imenujemo tudi prelomniške zevi. W. M o u c c i opisuje po- dobno obliko z Apuonskih Alp (4, 1960), imenuje jo Korren nivole, po noše bi lahko rekli snežni žlebič (podobno obliko v Velebitu imenujejo škrip). J. Kun o ver opisuje skalne žlebove (3, 1961; 1, 1962) kot široke poči z vertikalnimi stenami, včasih so lokalno poglobljeni s serijo kotličev in vrtač. Vzdolž tokih linij naletimo često tudi no serijo brezen, ki prehajajo drug v drugega. Me­ hansko razpadanje sten je močnejše, nahajamo po jih le v apnencu. Prav zarodi pretežno mehan­ skega rozpodonjo niso videti t ipično kroške oblike, Mlkroilebičl Foto D. Novak '! r venclor korozijsko v njih močno deluje sneznIco snežnih čokov, ki jih praviloma nahajamo no dnu špranje. Ti prelomniški jarki so bržkone eno od faz podobnih Mouccijevim oblikam. Lahko bi se ozrli še no vrtače in polja, podrob­ neje bi si ogledali brezno in jame v gorah. Vendar se omejimo le no manjše oblike. Ob njih smo podali le nekaj misli kot prispevek k pozna­ vanju našega kroškega sveto z željo, do uredimo domače izrazoslovje, do uporabimo za vsak pojav ustrezen naziv. 173 • Literatura : 1. Gams l., Kunaver J., Jenko F., Novak D., Savnik R., 1962, Kroško terminologijo, Geografski vestnik. 2. Gams l., 1962, Meritve korozijske intenzitete v Sloveniji in njihov pomen zo geomorfologijo. Geografski vestnik, XXXIV. 3. Kunaver J., 1961, Visokogorski kros vzhodnih Julijskih in Kamniških Alp. Geogr. vestnik XXXIII. 4. Moucci W., 1960, Contributo per uno termino­ logio speleologico itoliono. Boli. Soc. Adr. Sci. Not. V. LI. Trst. 5. Melik A., 1935, 1963, Slovenijo 1 / 1, 6. Novak D., 1962, Nekaj rezultatov hidrogeo­ loškega in speleološkega roziskovonjo v tri­ glavskem narodnem parku in njegovi okolici. Varstvo narave l. 7. Roglič J., 1961, Korozijski oblici u pokrivenom kršu. Glasnik srpskog geogr. društvo XLl/ 1. 8. Cvijic J., 1960, Lo geogrophie des terroines colcoires. Srpsko Ak. Nouko. Monografije. T 341, 26. Beograd. SEDEM DESETLETIJ PLANINSKEGA VESTNIKA (1895-1965) (Nadol jeva nje) Evgen Lov šin 3. Potopisi in opisi V tem poglavju proučujemo spise, članke in črtice, ki jih je sestovljolec Splošnega kazalo uvrstil med potopise in opise s skromno označbo, do so ti prispevki „zemljepisnega in potopisnega, manj leposlovnega in bolj opisovolnego znočojo«. Pri tem go je vodilo bolj turistično ko znanstveno načelo. Izhodišče je visoko gorstvo Slovenije Ju­ lijskih Alp, noto slede Karavanke, Savinjske Alpe, Pohorje, nižji gorski svet in Kros ter tujo gorstvo. Planinski potopis je eno od leposlovnih in znan­ stvenih zvrsti potopisa. Njegovo pota so po gorah. To izpovedno obliko so uporabljali mnogi veliki pisatelji, le do so njihovo pota bilo povečini dolinsko. Planinski potopis je lahko v večj i oli manjši meri vodnik k vrhu. Pri opisu določene poti ali smeri po pisec vključuje najraznovrstnejšo premišlje- 174 vanjo in opozqvonjo, ki imajo lahko leposlovni, psihološki, zgodovinski, sociološki in socialni, geo­ loški in geografski, naravoslovni, imenoslovni, športno-plezalni, turistični, gospodarski, planin­ sko organizacijski, gorsko reševalni i. p. značaj. Vsekakor je mikaven posel potovati s petdesetimi in več potniki, ki jih je raznovrstno in čudežno naravo toke pritegnilo nase, do so no svojih poteh v razmišljanjih in opazovanjih našli smi­ selnost in pomembnost življenja ter se ob zaostre­ nem čutu zo veliko umetnico predali za trenutke največjemu blogočutju. Razumljivo je, do je planinski potopis količinsko najobsežnejšo obliko izpovedi planinca in alpi­ nista. Upravičeno jo imamo za standardno obliko v planinski literaturi. V desetletju, ki go obravnavamo, je sestavljavec kazalo PV uvrstil med potopise 159 člankov, prej in pozneje jih je bilo še veliko več. Do leto 1940 jih je zabeležil 790, od 1950 do 1960 po 383, sku­ paj torej 1332 člankov. Samo po sebi je razum­ ljivo, do niti vseh v katerikoli smeri povprečno dobrih člankov zarodi velikega obsega ne mo­ remo omeniti in do bodo samo nekateri - po vzorčni metodi najboljših reprezentantov - ro­ bili zo oceno slovenskega plc;;ninskego potopisa. Ne bo nos pri nadaljnjem proučevanju vodilo turistično in zemljepisno načelo, tudi težavnostne stopnje o pisanih vzponov ne bodo odločale o ka­ kovosti pisonjo, zanimalo nos bosta izraz doži­ vetja in občutja in približanje pisca neki dolo­ čeni zgodovinski, prirodoslovni, tehnični oli druž­ beni znanosti. . . . Noš priznani vsestranski a lpinist France Avčin opisuje v petem desetletju PV znamenito »Čopovo smer v Triglavski steni«•. V številnih člankih naj­ demo Avčina v severni steni Rjavine, v Mongrtu, Po liškem Špiku, Višnji gori in no Notranjskem Snežniku. Posebej se je izkozol zo vztrajnega hodca in plezalca ter opisovalca Zahodnih Alp. če sodim po priobčenih člankih v prejšnjih in poznejših letnikih PV, je Avčinovo junaško dobo (pok. dr. Rus bi dejal »herojsko dobo«) obsež­ nejših in težjih alpinističnih dejanj nekaj let pred in nekaj let po drugi svetovni vojni. Leto 1936 go najdemo no Olimpu in v Švici, no Rokovih in Poncoh, Durmitorju in Korobu. Oceno • O Čopovem dejanju v Triglavski steni sem joz že tri leta prej pisol v Planinskem zborniku. Moj članek je res „samo reportaža• ob skromnem Joži Čopu, vsaj kor se pisanja tiče , ne po zgovornosti ln ob znanem tele• grofskem stilu noše najuspešnejše plezalke Pavle Jesihove, Oceno obeh prispevkov moram zarodi osebne prizade-­ tasti prepustiti nepristranskemu bralcu. Tehnični opis pleie je seveda Avčinov.