32 Ventil 23 /2017/ 1 Določitev izkoristkov črpalk in hidravličnih motorjev rvin T N ranc Izvleček: Izgube, prisotne pri pretvorbi energij v hidravličnih sestavinah, pomembno vplivajo na izkoristke posameznih hidravličnih sestavin in tudi na izkoristek celotnih hidravličnih sistemov. Poznamo tri vrste izko- ristkov: skupni, volumetrični in mehansko-hidravlični izkoristek. Obravnavani so za črpalke (Č) in hidravlične motorje (HM) s področja pogonsko-krmilne hidravlike (PKH). V članku so predstavljene defi nicije posameznih izkoristkov in postopki za njihovo določitev. Izkoristki podajajo pomembne informacije o učinkovitosti de- lovanja hidravličnih sestavin in nadalje celotnega hidravličnega sistema. Ključne besede: pogonsko-krmilna hidravlika (PKH), črpalka, hidravlični motor, skupni izkoristek, volumetrični izkoristek, mehansko-hidravlični izkoristek IZKORISTKI V HIDRAVLIKI ■ 1 Uvod V članku predstavljamo defi nicije za izkoristke ter po- stopke za nihovo določitev in sicer za tiste, s katerimi imamo opravka v pogonsko-krmilni hidravliki (PKH). V nadaljevanju tega prispevka bomo poleg kratice PKH uporabljali skrajšani izraz hidravlika. Črpalke (Č) in hi- dravlični motorji (HM) so hidravlične sestavine, katerih funkcija je pretvorba energije iz ene vrste v drugo vr- sto, ali energije v mehansko delo, oz. obratno. Črpalka pretvarja mehansko delo v hidravlično energijo, oziroma najpogosteje pretvarja električno energijo ali energijo motorja z notranjim zgorevanjem v hidravlično energijo. Ta je skoraj v celoti tlačna. Hidravlični motorji tlačno hi- dravlično energijo pretvarjajo v mehansko delo (slika 1). Merilo za učinkovitost pretvorbe je izkoristek, ki pred- stavlja razmerje med vhodno in izhodno energijo ozi- roma delom. Tako skupni, kakor volumetrični ter me- hansko-hidravlični izkoristek so defi nirani z razmerjem določenih fi zikalnih veličin. Pri izračunu skupnega izko- ristka je pomembno razmerje med izstopno in vstopno močjo P. Pri volumetričnem izkoristku je pomembno razmerje izstopnega in vstopnega prostorninskega toka Q. Mehansko-hidravlični izkoristek določimo iz razmer- ja izstopnega in vstopnega momenta M. Podatek o iz- koristkih predstavlja eno izmed najpomembnejših in- formacij o učinkovitosti delovanja določene hidravlične sestavine. Še posebno pomembno je to za črpalke in Ervin Strmčnik, mag. inž. str., mag. posl. ved, doc. dr. Franc Majdič, oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za fl uidno tehniko (LFT). hidravlične motorje. V nadaljnjem besedilu sta upora- bljeni dve kratici; to sta črpalka (Č) in hidravlični motor (HM). Članek ima šest poglavij. Uvodu sledijo osnove o izgubah v hidravličnih sistemih. V tretjem poglavju je podana defi nicija za skupni izkoristek in postopek za njegovo določitev pri Č in HM. Četrto poglavje je namenjeno obravnavi volumetričnega izkoristka, med- tem ko je v petem poglavju predstavljen postopek za določitev mehansko-hidravličnega izkoristka. V šestem poglavju je zaključek. Sledi priloga in seznam upora- bljenih virov. ■ 2 Izgube v hidravličnih sistemih Pri hidravličnih sestavinah vedno nastopajo izgube (sli- ka 2), ki pomembno vplivajo na delovanje posameznih sestavin in nato na delovanje celotnega hidravličnega sistema. Izgube delimo na dva dela: mehansko-hidra- vlične in volumetrične izgube, kar prikazuje pregledni- ca 1. Mehansko-hidravlične izgube delimo na mehan- ske (trenje) in hidravlične (tlačne izgube pri toku skozi Slika 1. Pretvorba energij pri črpalkah in hidravličnih motorjih