Štev. lo Nedelja, 11. marca 1934 Alte Arabska junaška zgodba In res spozna, da so sami velblodi, bolj beli od samih najbolj svetlih oblačkov. In njihov korak je lahek, tako da bolj plavajo kakor hodijo. Sejbub pojde poizvedovat, kako bi se najlažje polastila velblodov, Antar pa bo spal, da s© opomore in pripravi n& boj. Vedeti morate namreč, da pomeni beseda »asafirski« toliko, kakor pticam podoben. In res so bili ti velblodi kakor velike ptice. O, Sejbub, kmalu bova tam, kamor sva namenjena!« vzklikne Antar junak. Tedaj skleneta brata, da se bosta lotila. Zvečer se je Sejbub vrnil. Zbudil je svojega brata, ko je spal v senci palm: »Da, velblodi asafirski so, Antar,« »mu je rekel. »Zaradi svoje redkosti so velikansko premoženje in kralj Munzir gleda nanje kakor na svoje oko.« In Sejbub je dodal: »Bgdi pameten, moj brat! Nočem tft prikrivati, da M bilo nevarno, če bi se jih hotel polastiti« Toda Antar mu je ponosno odgovoril: »Nikoli ne more biti nič iz človeka, ki tau v nevarnosti zmanjka poguma.« šesto poglavje. Drugi dan že ob jutranji zarji sta šla Amtar in brat v dolino. Delala sta se kakor dva mirna popotnika. Počasi sta jezdila dalje po kraljevih travnikih. Kmalu sta prišla do kraja, kjer so se pasli velblodi asafirski. Kako so beli! Antar se jih ni mogel magledati: kako lahek je njihov korak, kako kraljevski so vsi njihovi gibi. Oči imajo velike, zlatorjave. Gledajo ga, kakor bi mu hoteli reči: »Ne stori nam ničesar hudega... Ne sili nas, da bi morah teči s teboj. Pusti nas tu, v našem mirnem kraju. Antar hodi okoli njih in jih gleda. Ne more se jih nagledati. Hudo mu je. Ve, da kralj Munzir ne prodaja svojih velblodov asafirskih. In tudi če bi jih prodajal, Antar ni toliko bogat, da bi jih kupil. Kaj naj stori? In spet vstane pred njim Ablin obraz. Prosi ga lepo, ta obraz: »Ce ne privedeš velblodov, ki jih zahteva moj oče, bom morala vzeti Amar-ja.« Amar! To ime zbudi vso Antarjevo moč. Ali naj res pusti, da Abla ne bo njegova ? Ce ni nobenega drugega sredstva, da pride do nje, bo moral ugrabiti te vel-blode. Iznenada plane Andar kakor blisk na prepadle stražnike, da se razbeže pred njegovo sablo, ki se iskri kakor zlato. šejbub pa je med tem zgnal velblode skupaj. Odštel jih je dobrih tisoč in jih ločil od drugih. In ko so se začeli prestrašeni pastirji zbirati, sta bila brata že daleč na severu. Sedmo poglavje. Nista še bežala dve uri, ko sta iznenada zaslišala za seboj strašen vrišč. »Joj, odkrili so naju!« je vzkliknil Sejbub. Res, Munzlrjevi vojSčaki so drveli za njima. Ko je namreč kralj Izvedel za rop, je poslal za tatovoma četo oboroženih vojakov. Še sam jo je nekaj časa spremljal. Toda ker nI bil vajen naporov, je obstal, ukazal postaviti sredi pustinje ša-tor in sklenil tam počakati svojo četo. Ko je Antar videl, da bodo vojaki kmalu za njima, se je ustavil in sovražnike počakal. V gruči so se nasprotniki pognali proti njemu. Toda z enim zamahom sable je prve podrl v prah. In za trenutek je mislil, da jih bo ugnal. že so pokrivala trupla Munzirjevih vojakov tla okoli njega. Toda kakor bi namestu vsakega ubitega prišlo pet drugih, tako se je videlo. Ni jih bilo samo petdeset ali sto. Petsto, tisoč, več tisoč se jih je že nabralo in še zmeraj novi so prihajali. In stisnili so se okoli njega in ga obkolili. V metežu ni več videl svojega zvestega brata šejbuba. Najbrž je že ranjen ali celo mrtev. In naposled je tudi Antar vzlic svoji hrabrosti podlegel. Kar pokrili so ga napadalci, da se ni mogel več ganiti. In tako je bil premagan. Sredi divjih krikov so Antarja živega ujeli, zvezali in privedli h kralju Munzirju. »Zakaj si prišel iz daljnje tujine?« je vprašal kralj z mrkim glasom. »Zakaj si hotel ukrasti moje lepe velblode' Rad bi poznal vzrok. Priznati pa ti moram, da se čudim tvojemu pogumu.« Antar je molčal. »Odgovori! Kdo te je navdahnil s tolikšnim pogumom?« In Antar je preprosto rekel: »Ljubezen do moje Able.« Presenečen zaradi tega odgovora je Munzir radovedno pogledal Antarja. Ni se jezil na predrznega vojščaka, čeprav je storil tako hud greh. »Povej mi!« mu je rekel. Tedaj je Antar izpregovoril. Vso svojo zgodbo je povedal kralju: Kakšna je bila njegova mladost. Kako mu je oče emir Šedad velel čuvati črede, ker se ga je bal. Povedal mu je, kako rad ima Ablo in s kakšnim pogojem mu je obljubljena. Zdaj je kralj vse zvedel. Tudi vzrok, zakaj je hotel Antar krasti velblode. Munzir ga je pazljivo poslušal. In Antar je naposled rekel: »Vse sem storil za Ablo, ker vem, da bi umrl, če je ne bi dobil.« Kralj Munzir je molčal, tako ga je pretresla Antarjeva povest. In res ni vedel, kaj naj stori s tem nenavadnim ujetnikom. Osmo poglavje. Iznenada je strašen krik vse pretresel. In vsi ljudje okoli Munzirjevega šato-ra so planili pokoncu ter pograbili orožje. Nedaleč stran se je pokazal ogromen lev in stresal svojo grivo. Groza je prevzela vse. Drhteli so in prepričani so bili, da so izgubljeni. Le Antar ne. Rekel je kralju Munzirju. »Gospod, naj mi razvežejo roke in obljubim ti, da bom sam brez pomoči premagal divjo zver. Ne mislim pobegniti. Moje noge ostanejo lahko zvezane.« Kratek Munzirjev ukaz in Antarju so uslišali prošnjo. Ko je imel proste roke, je pograbil sablo, ki so mu jo dali, in z zvezanimi nogami je skočil proti levu. Vsi so prestrašeno gledali. Videli so, kako se lev bliža in se pripravlja na naskok. Zaprli so oči, da ne bi videli, kako bo zver raztrgala predrznega voj-ščaka. (Konec prihodnjič.) Dr. R. Kraft: Zvesti tjulen Dva ribiča, oče in sin, ki sta živela na Shetlandskih otokih, sta se peljala s čolnom in našla tjulnja, ki ga je smrtno ranil neki lovec in ki ga je morje na videz mrtvega gnalo dalje. Ker je bil dobro rejen, sta ga vzela s seboj domov. Ko je tulenj ležal v topli koči, je oživel. Ribič ga je sicer hotel ubiti, to« da temu se je na vso moč upirala mala ribičeva hčerka, šibek, zmeraj bolan otrok. Slednjič se je vdal njeni volji in ji tjulnja podaril. Mala Maggy — tako je bilo deklici ime — je negovala hudo ranjenega tjulna kakor kakšna mati svojega otro« ka in med obema se je kmalu razvilo pravcato prijateljstvo, ki je trajalo še potem, ko je žival ozdravela. Tjulenj je imel kočo za svoj dom, lovil je ves dan ribe, ki jih je polagal dekletu pred noge in zaspal ponoči zraven njene posteljice. Nekega dne pa je prišla na otok od« lična družba gospa in gospodov. Vi« deli so tjulnja, ki je z ribami oskrbo« val vso družino, znal s kljuko odpi« rati vrata in kazal druge umetnije, se igral z deklico in ji bil tovariš. Tako je prišla zgodba o hvaležnem tjulnju v vse časnike. Čital jo je tudi neki cirkuški ravna« telj. Potem ko se je naglo odločil, je odpotoval na otok, da bi tjulnja kupil in si z njim potem dobro služil. Stari ribič se žvenketanju denarja ni mogel upreti in je žival prodal. Bolnega otroka ni bilo doma, sicer bi mu bil SSotovo delal preglavice. Tjulnja so vkrcali na ladjo. Parnik pa še ni bil daleč, ko je žival naenkrat ušla iz svoje kletke, preskočila la.iij« ski krov in priplavala nazaj na otok. Podjetnik se je s parnikom vrnil in zo« pet naložil tjulnja. To pot je prišel parnik do južno« vzhodnega dela Angleške. Tjulenj je takrat zginil drugič. Ravnatelj pa se je nad izgubo živali in denarja kmslu potolažil in odpravil spet nazaj v Lon« don. POfanr Tedaj je po naključju slišal, da je tju'enj spet tam na «everu pri svoji mali prijateljici in ji slej ko prej lovi ribe Žival j?, našla nazaj od Cornwn!* skega rtiča pa do onega dvesto milj oddaljenega skalnatega otoka. Zdaj pa ravnatelj ni pognal usmili;« nja. Kupčija je kupčija in ta bo p:.)« stala še ^osebno ne.i-vpdna; preaii« teui Anglež je bil namreč žt v skrbeh, da bi ta ganljiva zgodba ne prišla ta« koj v vse časnike. Odpotoval je torej še enkrat tjakaj, da bi vendar že enkrat prišel do svoje lastnine. In zdaj je bilo šele njegovo presenečenje veliko, ko se je mala Maggy s privoljenjem svojih staršev izrazila, da je pripravljena sama poto« vati s svojim ljubljencem v London. To pot šele je napravil s tjulnjem do« bro kupčijo; kajti vsakdo bi hotel vi* deti njega in njegove umetnije pa tu« di malo Maggy. Toda slabotni otrok je čedalje bolj bolehal; razjedalo ga je hrepenenje po samotni skalnati kleči in starših. Moral se je vrniti in je bil tako slabo« ten. da ni prav nič opazil, da je zvesti prijatelj ne spremlja. Zaprt v ograje« nem bazenu pač ni mogel. Mala Maggy se je na Jomačem zra* ku kmalu spet opomogla. Toda preli= vala je grenke solze za svojim zve« stim tovarišem Toda ni trajalo do go in že je spet prišel Vendarle je po< begnil iz bazena in preplaval dve sto milj v nevaranem upanju, da najde v ribiški koči spet svojo malo prijate* ljico. Mala Maggv je solzeč se od ve< selja objemala svojega ljubega zveste> ga prijatelja. Tedaj je ravnatelj pustil tjulnju pot prosto; saj mu je napravil tudi dosti stroškov. Mala Maggy je bila čedalje bolj bol* na in je bila naposled že blizu smrti Tedaj so šli po »modro ženo«. Ta je takoj spoznala vzrok bolezni in deja--la: »Zlohoten pogled je to storil otro» ku. In to je lahko storil le morski pes Tako pametno ne more sploh nobena druga žival pogledati; zlovešč čarovnik je, če ne sam vrag. On je vsega kriv. začaral vam je otroka. Ubiti ga ne smete, ampak stran mora. Potem bo Maggy takoj spet zdrava.« Tjulnja so le s težavo odstranili Prihajal je namreč zmeraj nazaj. Ven»_ dar so vedeli za svet. Neki kapitan," ki je plul v Halifax, ga je vzel s seboj in je obljubil, da ga odloži šele na New Foundlandu. In tako se je zgodilo. To pot se je Eoslovila Maggy od svojega prijatelja olj čudno, ne tako žalostno. »Tam je vendar tvoja domovina«, je rekla, »tam najdeš zopet svoje to« variše in se boš z njimi lahko igral. — Ostani zdrav, moj dobri prijatelj, in hvala ti za tvojo ljubezen in zvesto« bo!« Še poljub za slovo in šel je. Iz Amerike na Škotsko pa je ven« dar nekoliko dalj kakor od Cornwall» skega rtiča pa do Shetlandskih otokov. Minilo je osem tednov. Ribiči so se« deli pri kosilu. Kar je mala Maggy, ki se je prav dobro opomogla, odloži« la žlioo in rekla: »Moj prijatelj je spet tukaj.« In res. Odprla so se vrata, in med dobrovoljnim krulenjem je prira« cal tjulenj, debelejši kakor prej. Prej bi se sploh ne bi bil mogel vr» niti. Kakšno brezmejno veselje je po« kazala Maggy pri tem svidenju! Toda »modra žena« je morala ven« darle imeti prav. Kar je bila namreč žival spet tu, je dekletovo zdravje vedno bolj pešalo. Zato je svetovala naslednje: »Žival mora proč«, je deja« la, »le ubiti je ne smete. Vem pa za učinkovit pripomoček, da se nt bo več vrnila Iztaknite ji oči! Potem je vam gotovo ne bo treba tako daleč pošilja« ti, ko bo zver slepa, ne bo mogla nik« dar več najti poti nazaj in vaša hči bo rešena in bo ozdravela.« To je povedala »modra žena«. In storili so tako Malo Maggv so neke« ga dne poslali od doma in živali pre« drli velike, lepe. zveste oči, ki so jih zaradi tega hudodelstva tako začudeno gledale, z žarečim železom Tjulenj se ni niti uprl niti zastokal. Odpeljali so ga kolikor daleč so se upali s svojimi čolni in ga tamkaj pu« stili. Ne, nemogoče je, da bi mogla slepa žival najti pot nazaj. Razen tega bi morala kmalu od gladu poginiti, saj ne bo mogla najti rib. Minili so tedni Pomagalo pa ni nič. Mala Maggy je bila bolj in bolj bolna, nekaj jo je razjedalo. »Kje je moj ljubi prijatelj?« je po* vpraševala. »Naposled te je docela zapustil«, so ji rekli. Nato je postala brezmejno žalostna. In v neki viharni noči so ribiči obstopili posteljico umi« rajočega otroka. Vse, vse ni nič poma« gaio. Tedaj se je shirani otrok še enkrat vzpel in zaklical: »Spet je prišel moj prijatelj!« In odpahnila so se vrata in v hišo se je z zadnjimi močmi opotekel slepi tjulenj, zdaj samo še okostje, pokrito z nagubančeno kožo, in legel na svoj prostor zraven posteljice, da je umrl skupaj s svojo malo prijateljico. Dušan Vargazon: Mehurčk* Majhen svet, s sapo ujet, mavric svod vsepovsod: mi vsi mali sredi njih, kakor v ša! vzame pih majhen sve s sapo ujet. že njegov leti od nas, majhen, nov iz slamk v obraf raste svet, s sapo ujet. Spet smo vsi v mavric svod nas lovi. Kam in kod? JUTHOVČKI PIŠEJO Pes ln mačka. Pes in mačka sta se skregala. Fes je hotel mačko ujeti, da bi jo kaznoval. Toda mačka mu je ušla in pes jo je začel loviti in jo lovi še danes, če jo ni že ujel. Dana Dolenc, dij. III. r. drž. gimn. v Kranju Doživljaj sitne muhe. Nekega poletnega dne je šel stari debeluh k počitku. Ko malo zadremlje prileti muha in mu sede na nos, ga žgečka, da se prebudi. Gospod prime najbližno reč, slučajno je to njegova strgana copata. Zamahne proti muhi in ojoj, muha odleti in gospod se poči po nosu. Muha je odfrčala na šipo. Kar na enkrat jo gospod opazi: »Aha, zdaj te imam!« Prime copato in jo z vso silo trešči v šipo. In ojoj, šipa je šla vsa na kose. Muha pa je bila vesela, ker se je rešila smrti in se je grohotola nerodnosti starega debeluha. Godnig Tatjana, dijakinja Ljubljana, Bleivveisova 22 Zvesti mucek. Ime našega mucka je »Mali« Res je majhen, toda dober lovec in zvest tovariš Spremlja me povsod. Neko prav deževno nedeljo me je spremil celo v oddaljeno cerkev. Niti pri cerkvi me ni zapustil, temveč je smuknil skozi priprta vrata v cerkev. Ker pa je postal v svojem kotu nemiren, ga je opazil gospod duhovnik ter ga napodil ven. Ob koncu maše me je že čakal mucek zunaj pri vratih. Vzel sem revčka vsega premočenega v naročje ln odhitel z nJim domov. Čehovin Zvonko, uč. 5. b razr. Trbovlje Pes ln muca. Muca in pes sta bila dobra prijatelia. Muca je imela dva mladiča. Nekoč je muca šla daleč po opravkih in ko se je vračala jo zateče neurje. Pes, ki je videl, da muce ni doma ji teče naproti in jo srečno pripelje domov. Novak Ivan, uč. II. razr. real. gimn. Karlovac, Kvaternlkova 6 Zajček in lisica, živela sta zajček ln lisica. Zajček gre po gozdu, kjer ga sreča lačna lisica in ga poje. Dragica Pajk, uč. H. razr. v Celju Resnična zgodba. Pri sosedovih so imeli tri goske. Neko noč se je priklatila lisica in odnesla dve gosi. Tretja ji je pa ušla. Ko so domači zjutraj vstali so opazili, da ni dveh gosk. K sreči so opazili lisičjo sled. šli so za njo in našli lisico, ki je ubirala zadnje kosti prve goske. Ko je lisica zagledala ljudi je zbežala. Domači so še zmiraj gledali okoli ter zagledali v sneg zakopano gosko. Pobrali jo so in od- nesli domov. Ker so revni so jo s slastjo pojedli. Mimica Golob, uč. VI. r. v Cerkljah Lovec in zajec. Lovec zagleda v gozdu zajca. Zajec se obrne in mu pokaže pete. Elvira Karlič, uč. III razr. v St. Janžu p. Krmelj Vesela deklica. Bila je deklica, ki je bila vedno vesela. Nekoč ji mati težko zboli in umre Ko so mater zakopali ni deklica nič jokala temveč je bila samo žalostna. Ko je lepo spala ponoči pride mati in ji reče, če boš kaj potrebovala pojdi na grob in odtrgaj palčico na grmu pa udari po grobu in zaželi si kar hočeš Prišla je nedelja in deklica se spomni, da bi šla lahko k maši in gre na grob Ko gre, gre, in ne najde pokopališča pa pride k potoku in se zagleda v vrtinec Ko zagleda i>.be v vodi ji spodrsne in pade v globo-čino. Tako je mati poklicala siroto k sebi. Angela ITlčar, uč. slov. razr. v Mozlju, srez Kočevje Resničen dogodek. Ko sem bil pri Sv. Duhu v Halozah, smo v zgodnji spomladi opazili np vrtni gredi sosedovega psa V gobcu je nekaj držal in s tacami grebel jamico. Izgledalo je kakor dp bi nekaj posadil. Ko je odšel smo pogledali in videli, da je posadil travniško spomladansko cvetko. Dušan Skedl, uč. IV. razr. v Dobu pri Domžalah Dragi stric Matic. Neke noči, ko je ža vse spalo se je teta lisica napotila v vas po kokoši. Ko pride do kurnika hoče zgrabiti eno izmed največjih kokoši. Toda ojoj! izza kota plane zvesti kuža pazi in skoči lisici za vrat. Lisica je takoj spustila kokoš. A kuža si je privoščil lisico za kosilo. Seliger Matija, uč. in. razr. os. 6ol. Vrhnika 422 Lisica in jež. Lisica je šla v gozd in je srečala ježa. Jež se je zvil v klobčič in se je nr*kucnil v vodo. Lisica je z veseljem zgrabila ježa in ga pojedla. Ko je lisica pojedlf ježa je odbežala v brlog. Nemec Terezija, uč. IV. razr. Sv. Jurij ob ščavnicl Dve sinički. Bratec siniček in sestrica sinička sta bili veliki siroti. Ko sta priletela nekega popoldneva do hiše in sta videla natrošeno proso, vzklikne sinička: »Ali smeva pozobati nekaj zrn?« Seveda smeva, čakaj, da grem pogledat, če je kdo v bližini. Mislil je, da bi tako vse sam pozobal. Ko je priletel na desko in začel zobati, je vtaknil nogo v neko razpoko. Ko je ser strica smička to videla je takoj skočila in mu pomagala. Dobri siniček se je skesal in prosil sestrico odpuščanja. lender Olga, I. razr. viš. nar. šole Sv. Tomaž pri t -možu Gosjak in gosi. Domišljavo se je spre-' gosjak po dvorišču, v družbi svojih gosi. Oblastno se je obi ačal ter se bahal, da se ne boji uikogar. Niti človeka se ne boji. Bahato je govoril, da se upa celo v gozd, kjer so z1 en. Res jo je ubral v šumo. Na robu gozda se ie obrnil proti goskam in jim zaklical: »Ali vidite kakšen junak sem?« Toda ojoj! V istem trenutku skoči izza grma lisica, ki napuhnjenemu gosjaku zavije vrat. Mija Jerele, uč. II. razr. v Škofljici. Dragi stric Matic! Po dolgem času se zopet javljam. Imam prekrasno angorsko mucko, ki jo ljubim zaradi njene lepote. Ker jo imam jaz preveč rada jo moja teta z metlo nažene, če se prikaže v kuhinjo. Minka Kokot, uč. I. r. mešč. šole v Ljutomeru Zmaj četveroglav. V starih časih, ko so še po zemlji divjale zveri je živel med živalmi zmaj Četveroglav. Ime' je štiri glave, zato so ga imenovali zmaja Cetvero-glava. Nihče se ni upal z njim v boj. Nekega dne se je zmaj preveč nažrl in je počil. Od tedaj ni slišati o nobenem zmaju, da bi prebival na zemlji. Sešek Anastazija, uč. IV. r. osn. šole v Preski, Medvode 16 Kako je lisica dobila tolsto gos. V gozdu je živela lisica. Bila je tako sestradana, da bi se smilila kamnu, ko bi imel ta kaj srca, pa ga menda nima. Ostala je lačna. Sreča se ji je pa vendar nasmehnila. Dobila je tolsto gos. A kako? Prišla je do kmečke hiše. Nikogar ni bilo doma, samo pred hišo je stopicala tolsta gos. Lisica je planila nanjo ter jo odnesla v svoj brlog, kjer se je mastila sama in njeni mladiči s tolsto posladico. Tavzes Radovan, uč. IV. razr. Za Bežigradom, Ljubljana Dragi Jutrovčki! Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti spisov mnogih Jutrovčkov, čeprav so bili prav dobri. Imena tistih, ki so nam poslali dobre kratke spise, objavimo na tem mestu: Fortič Dušan, uč. I. razr. drž. real. gimn. v Ljubljani; Darko Pinoza, uč. I. razr. real. gimn. v Ptuju; Ada Boh, uč. ni. razr. v Ljubljani; Lojze Janžeko-vič, uč. ? razr. v Celju; Milica Benčina, uč. II. razr. v Mestinjah, p. Podplat; Radovan Tavzes, uč. ? razr. v Ljubljani; Zlat-ko Božjak, uč. VI. razr. v Litiji; Mirko Košir, uč. ? razr. v Kamniku; Franc Zalokar, uč. II. razr. mešč. šole v Zidanem mostu; Drago Stamač uč. I. razr. real. gimn. v Ljubljani; Angela Bauman, uč. III. razr. mešč. šole v Mariboru; Vladimir Manko, dijak drž. ki. jimn. v Mariboru; Bojan Novak, uč. IV. razr. v Hereegnovem; Boris Šajina, uč. II. razr. v Mariboru; Marica Plaznik, uč. II. razr. v žerjavu p Črna pri Prevaljah; Irena Cander, uč. III. razr. v Hrastniku; Savo Simončič, učenec v Slavonski Požegi; Boris Simončič, uč. IV. r. v Slavonski Požegi; Branko Ravnik, uč. I. razr. drž. real. gimn. v Ljubljani; Zdenka °lehan, dijakinja II. drž. real. gimn. v Ljubljani; Marjan Križman, uč. II. razr. drž. real. gimn. v Ljubljani; Justi Okorn, uč. II. razr. v Kamniku; Ivica Zorinič, uč. V. razr. v Slovenski Bistrici; Zofka Cre-pinko, uč. V. razr. v Sv. Marjeti ob Pesnici pri Mariboru; Mar jo Gorjup, uč. IV. razr. na Rakeku; Janko Medoš, uč. IV. razr. v Dobličah; Pepca Lakner, uč. III. razr. v Dobličah; Zlatka Likarjeva, uč. II. razr. mešč. šole v Celju; Jožica Likarjeva, uč. I. razr. mešč. šole v Celju; Anica Jamnikar, uč. IV. razr. v Kninu; Janko Zavolovšek, uč. I. azr. mešč. šole v Trbovljah; Nada Matkovič, uč. I. razr. drž. gimn. v Celju; Marica Pintarjeva, uč IV. razr. v Kamniku; Zdenka Pirnatova, uč. V. razr. v Kamniku; Marija Horvat, uč. III. razr. v Dobličah; Marica Grčar, uč. VI. razr. v Hrastniku; Milka Usenik, uč. II. razr. žen. real. gimn. v Ljubljani; Rado Smolinsky, uč. I. razr. ki. gimn. v Ljubljani; Ljudmila Dob-nikova, uč. I. razr. mešč. šole v Celju; Mi-l^r Detela, uč. V. razr. v Dobu pri Domžalah; Anica Metelan, uč. III. razr. v Sv. Juriju ob Taboru; Veronika Kralj, uč. I. razr. pri Kapeli; Bogomir štefanac, uč. I. razr. v Ljubljani; Jože šterk, uč. IV. razr. v Dobličah p. Črnomelj; Milka šterk, uč. II. razr. v Dobličah; Zlatka Dolinar, uč. osn. šole v Petrovčah pri Celju; Ladislav Me/račič, uč. II. razr. v Črnomlju; Mirko šušteršič, uč. I. razr. drž. gimn. v Ljubljani; Pavlika Ramšakova, uč. II. razr. v Grižah; Jakica Accetto, uč. III. razr. v Ljubljani; Jože Lučovnik, uč. IV. i r. mešč. šole v Ljubljani; Vera Budič uč. I. razr. gimn. v Ljubljani; Dušan Kompare, uč. III. razr. drž. real. gimn. v Ljubljani; Slavko Grmič, uč. IV. lazr. v Dragotini p. Sv. Jurij ob ščavnici; Vaško Berden, uč. I. razr. ki. gimn. v Ljubljani; Miroslav Naglič, uč. IV. razr. v Biserjanih p. Sv. Jurij ob ščavnici; Adalbert Plaznik, uč. V. razr. v črni pri Prevaljah Vida Mazovšek, uč. osn. šole v šmartnem pri Slovenjgradcu; Melita Dolanc, uč. II. razr. drž. real. gimn. v Mariboru; Sonja Dolanc, uč. II. razr. osn. šole v Mariboru; Melica Gerčko, uč. III. razr. pri Sv. Savi v Bitolju; Drago Ci-be.i, uč. V. razr. na Viču pri Ljubljani; Drago Jamnikar, uč. II. razr. real. gimn. v Kninu; Mimica Golobova, uč. osn. šole v Cerkljah ob Krki; Franc Tancer, uč. I. r. drž. real. gimn. v Mariboru; Godec Lovrenc, uč. osn. šole v Ljubljani VII.; Titan Dioniz, dijak v Kupšincih p. Murska Sobota; Melenk Guido, uč. slov. razr. v Mozlju srez Kočevje; Alojzij Golob, uč. IV. razr. na Jesenicah; Fani Lavrič, uč. slov. razr. V Mozlju, srez Kočevje; Angela Lavrič, uč. slov. razr. v Mozlju, srez Kočevje; Dušan Filipič, uč. osn. šole v Verdrengu pri Kočevju; Marica Pintar, uč. IV. razr. v Grabnu; Vida in Ivanka Trobec, uč. osn. šole v Rogaški Slatini. Listnica uredništva Učenci in učenke slovenskega razreda v Mozlju: Stric Matic se Vam vsem srčno zahvaljuje za poslane prispevke in za ljubeznivo pisemce. Sprejmite naj-prisrčnejše pozdrave! Uganke iz zadnjih številk »Mladega Jutra« so pravilno rešili: Alojzij Golob, uč. IV. razr. na Jesenicah; Tancer Franc, uč. I. razr. drž. real. gimn. v Mariboru; Zdenka in Boža Pisansky, uč. osn. šole v Kostanjevici; Zorica Gorej-šek, uč. V. razr. v Črni pri Prevaljah; Tončka Lavrih, uč. V. razr. Lichtentur-novega zavoda v Ljubljani; Dušan Mar- kelj, uč. I. razr. drž. real. gimn. v Ljubljani. Dragi Jutrovčki! Prihodnjo nedeljo objavimo imena tistih, ki so bili izžrebani za nagrado. Obenem bomo razpisali nov natečaj. Računska uganka Sosedov pastir je vprašal našo pasti-rico: »Koliko imaš danes ovac na pa» ši?« »Čakaj no, precej bom povedala. Glej, ko bi jih imela še enkrat toliko, kolikor jih imaim jaz, pa še pol toliko, pa še četrt toliko in pa še tvojo ovco zraven, potem bi jih imela natanko 100. Koliko jih tedaj imam, izračunaj sam!« (Rešitev paiihodnjič) ZA SPRETNE ROKE Košarica IPrerišite obliko koSarice (lahko jo tudi poljubno povečate), izrazite jo iz lepenke in pobarvajte risbe s pisanimi barvami. Stranske dele preganete navzgor, na vseh osmih koncih 'napravite majhne luknjice in skozi nje napeljete pisan trak. Če napolnite tako košarico s sladkoroki, vam bo služila kot srč-kano darilce svoji prijateljici. Lahko jo pa tudi preoblečete z blagom in jo uporabljate kot košarico za ši varijo. Križanka »Nebotičnika Vodoravno: 1. posoda za tekočine; 4. muha, 6. ploskev, na katero nas veže težnost, 7. mnoštvo sorodnikov, 9. bodeča rastlina, 11. skrajni v morje segajoč del celine, 12. pijača starih Slovanov, 14. del pluga, 16. telesni nagib, 17. II L / 2 h 1 T - m ■ mm p r"l am aa- ■ ViZUM' Sili 1 ■ UUU: 'JU "32 1 21 gj ■■ LL v- --■ ribja koščica, 19. del obraza, 21. pogojnik, 22. nikalnica, 24. označba človeka, 26. zakonski drug. Navpično: 1. začimba, 2. jed, 3. pri-trdilnica, 5. sorodnik, 6. bolezenska tvorba, 8. kopno sredi morja, 10. kos opreme, 13. odnos stvari do osebe, 15. svak, 16. del sportno-prometnega sredstva, 18. poškodba, 20. trava prve koš-nje, 23. prva žena, 25. žitarica. Kako visoko lete gosi Nedavno je napravil neki zvezdoslovec v opazovalnici Delna-Dunu ob vznožju Himalaje več fotografskih posnetkov. Na nekaterih je opazil drobne črne pike. Ko je slike povečal, je odkril, da je bilo to šestnajst divjih gosi, ki so letele v doslej še neznani višini. Zvezdoznanec je to višino preračunal in je dognal, da je bila najmanj 8600 metrov. Ugotovil je tudi, da so letele divje gosi vsaj s hitrostjo 75 kilometrov na uro To je rekord v pravem pomenu besede in dovolj je, če še omenimo, da v višini 8600 metrov človek brez umetnih pripomočkov niti dihati ne more. Težaven račun Dam se je že nagnil, noč se bliža, ovčar zganja svojo drobnico in jo obrača proti domu. Paisel je namreč 1008 ovac, ki so bile dvanajsterih kmetov iz bližnje vasi. Imel pa je sleherni kmet od vseh teh 1008 ovac po dve več kakor njegov prejšnji sosed. Zato jih je moral ovčar takoj, čim jih je prignal v vas, razdeliti v dvanajst čred, in sicer tako, da je v vsako naslednjo čredo odštel dvoje repov več kaikor v prejšnjo. Koliko ovac je torej štela prva čreda in po koliko jih je pastir naštel v vsako naslednjo? (Rešitev prihodnjič) Zdaj pa novo uganko: Lansko pomlad smo imeli pri nas petnajst kopačev v vinogradu. Nekaj moških, nekaj žensik. Ampak moških je bilo troje več. In so oče odločili, da dobi vsak mošiki po tri pol litre vina za ves dan. Za ženske pa so ata določili po dva pol litra. Nesti sem moral vino v vinograd in sicer v barigljd, ki je bila polna, da je bilo za vse kopače zadosti. Koliko vina gre v našo barigljo? (Rešitev prihodnjič) Koliko kož je bilo? Moj oče so včeraj prodali 100 kož, in sicer trojne vrste. Ovčje po pol dinarja, telečje po 5 dinarjev in volovske po 10 dinarjev. Dobili pa so zanje natanko 100 dmarjev. Kar hdlbro izračunaj: koliko je bilo ovčjih, koliko telečjih in koliko volovakih kož! (Rešitev prihodnjič) Zanimivosti Indijancev je bilo nekoč okoli 60 milijonov, zdaj pa jih je komaj še 350.000. Vsako leto polove v severnih morjih nad 1 milijardo slanikov. V Benaresu, svetem mestu Indov, imajo nad 2000 templjev. Češka ima že nad 15 milijonov prebivalcev. V najnovejšem času so začeli izdelovati podkve iz gume. Odrasel človek potrebuje na dan povprečno 1800 gramov hrane, če uživa bolj rastlinsko in nemastno hrano, pa 2500—3000 gramov. Srednja širina zenice je 4 milimetre. Majhni otroci bi morali biti že ob sedmih v postelji, šolski otroci ob osmih, dvanajst do petnajstletni otroci pa vsaj ob devetih. Če pijemo mleko po žlicah, bomo dosti prej siti, kakor pa če ga pijemo iz kozarca. Glas zvona se sliši pod vodo 321 krat dalje kakor v zraku. Že tri tisoč pet sto let pred Kristom so v Egiptu izdelovali steklo. Vse železniško omrežje na svetu meri 2 milijona kilometrov.