DOI: https://d0i.0rg/10.4312/keria.21.2.163-167 Janez Orešnik Prvi prevodi Homerja v islandščino (1820-1855) Po naselitvi nekaterih obrežij otoka Islandije so izobraženi (najbrž predvsem politični oporečniki iz vrst norveškega plemstva) zapolnjevali vsakoletna temna polletja (»večno noč«) s pisanjem (takrat na pergament). Ovekovečili so mitološka besedila (največ je bilo pesmi), ki so jih bile germanske jezikovne skupnosti ohranile iz pragermanskega obdobja, nato začeli zapisovati kroniko (zgodovino) svojih družin in druge vsebine (oboje največkrat imenovano »saga«). Pomudili se bomo samo pri staroislandskem izvirnem pesništvu, ki se je prav razbohotilo v več smereh, pri čemer je ohranilo in dalje razvijalo izključno aliteracijski verz, prav tako podedovan iz pragermanskega obdobja (zato vsaj delno izpričan v vseh starih germanskih jezikovnih skupnostih; zlasti znana je staroangleška pesnitev Beowulf (okoli 3182 verzov)). A zunaj Islandije so aliteracijsko poezijo kmalu zamenjale bolj južne oblike pesniškega izražanja. Opisati aliteracijsko pesništvo v islandski izvedbi je zapleteno. Omejujem se na najnujnejše in v tej zvezi tudi na prvotno. Vse besede jezika so naglašene na prvem zlogu (še dandanes); prim. naše = Gregorčičevo vedra višnjevost (višav). Verz je sestavljen iz po dveh stičnih polverzov, navadno imenovanih a in b. V polverzu a se vsebinsko izraziti besedi začenjata z enakim soglasnikom. V pol-verzu b pa se le ena vsebinsko izrazita beseda začenja z enakim soglasnikom kot aliterirajoči besedi v polverzu a. Zapleti (tu niso razloženi) so v sklopu s + p/t/k in pri samoglasnikih. V resnici je bil sistem že v srednjem veku precej širši (prvi učbenik islandskega aliteracijskega pesništva je iz okoli 1270!) in je v rabi še vedno, celo v priložnostnih stihih, ki jih pisci nekrologov spesnijo za svoj zapis o nedavno preminuli osebi. Od druge polovice 17. stoletja so vznikali tudi islandski prevodi tujih stvaritev v vezani besedi, zlasti tistih s protestantsko usmeritvijo. Zgodaj so se lotili Miltonove epopeje Paradise Lost (»Izgubljeni raj«). Blankverz te angleške pesnitve so islandski prevajalci odklanjali, dopuščali so samo aliteracijskega. 70 Janez Orešnik Pri tem se je skotila nerodna zadrega, saj je bil Miltonov stih precej daljši od aliteracijskega. V slednjem je bila razdalja med enakimi aliteracijami (dve v okviru a-ja in ena v okviru b-ja) le majhna, da se je moglo zaznavati ujemanje med njimi, tudi kadar se je pesem podajala ustno. Miltonu so bili kos tako, da so vsak njegov verz razdelili na dva ali še več svojih polverzov. Zato je islandski prevod Miltona precej daljši od izvirnika. Podobno so domači stihotvorci ravnali, ko so iz nemščine prelivali zajetni Klopstockov ep Der Messias (»Mesija«), in v drugih primerih. Po vrsti uspešnih prepesnitev so se čutili dolžne, da domačim bralcem približajo največjega pesnika sploh, Homerja. Skromno vednost o Troji so hranili Islandčani že od druge polovice 13. stoletja. Vir jim je bil islandski prevod nekega latinskega besedila (širom znanega, a nenatančnega in kratkega) o stari Troji; prevod so filologi pozneje naslovili Trojumanna saga (»Saga o prebivalcih Troje«). O prevajanju Homerja se je gotovo največ razpravljalo na edini tedanji gimnaziji Islandije. (V tisti hiši je zdaj sedež predsednika države, blizu glavnega mesta Reykjavíka.) Pri pouku sta bila v ospredju klasična jezika, in ravnatelj gimnazije je bil prav takrat (v Prešernovem času!) po stroki teolog in klasični filolog Sveinbjorn Egilsson (1791-1852). Za poglavitno tehnično oviro so šteli Homerjev heksameter. Tega so se Islandčani kot povsem tujega otepali. Z druge strani jim je bil tudi aliteracijski verz za nadvse cenjeni Iliado in Odisejo nekako okoren. Zadrega se je izšla v odločitev, naj se epa prestavita v nevezano besedo. Častno nalogo je prvi prevzel ravnatelj gimnazije. Najprej je deset let pripravljal prevod Odiseje v prozo, a se še pred koncem tega opravila rajši posvetil Iliadi. Poročilo (iz peresa dijaka in pozneje odličnega islandskega zgodovinarja Melste3a) pravi, da je po gimnaziji zavelo silno navdušenje, ko so se bili dijaki seznanili s še nekončanim rokopisom in res pretreseni ugotavljali, da je prevod enakovreden izvirniku. Islandsko pesniško izrazje (kovalo se je bilo nenehno že od srednjega veka) je premoglo ustreznike za domala vse Homerjevo besedje (za manjkajoče slovarske enote pa so iz domačih sestavin zlahka tvorili nove, zlasti zloženke), in ta okoliščina je Islan-dčane navdala s silnim ponosom. Prevod z naslovom Ilionskvi3a (»Iliada«) je izšel kot knjiga v Reykjaviku leta1855. (Glej na sliki 1 začetek prvega speva v tem prvotisku.) Zaradi kakovosti prevoda kot prevoda in zaradi sijajne islandščine v njem se Iliada v prozi šteje za prelomnico v islandski književnosti, ne najmanj zato, ker je bilo med dijaki tistega časa več kasneje izvrstnih pesnikov, in ti so se v svojih stvaritvah v marsikaterem pogledu naslanjali na prvi prevod Iliade in sploh na prevode obeh epov. Po prozni Iliadi se je ravnatelj Sveinbjorn Egilsson takoj vnovič posvetil Odiseji in jo v prozni obliki postopoma (med leti 1829 in 1840) objavljal v knjižicah z naslovom Odyseifskvida. Prvi prevodi Homerja v islandščino (1820-1855) 165 Po dodatnem premisleku so spoznali, da veliko spoštovanje do Homerja in njegove besedne umetnosti vendarle ne izključuje aliteracijskega verza. Zato je ravnatelj Sveinbjorn Egilsson po daljšem premoru začel prevajati Iliado še v vezano besedo, a je začeto prepesnitev dokončal in 1856 (pod naslovom Ilions-kv&Či) v Reykjaviku objavil njegov najmlajši sin Benedikt (Sveinbjarnarson) Grondal (yngri) (1826-1907). Grondal je v stihe prevedel tudi Odisejo; prevod pod naslovom Odyseifskv^či je izšel v letih 1853-54 v Kopenhagnu. (Glej začetek prvega speva na sliki 2.) DODATEK ILiOMS-KVIDA. FYRSTI f»ÄTTUR. «t Drepsottin. Heidin. Ilveb tu, gyfcga, um hina färsfullu heiptarreioi Akkils Peleifssonar, J>ä er olli Akkeum otölulegra mannrauna, og sendi til Iladesar- heims margar hraustar kappa - sälir, en let sjalfa $)ä verba hund-uin ogallskonar hrsefuglum ab herfangi, eptir J>ab ab J>eir. höfbu eitt sinn deilt og skilib dsättir, her-konthigurinn Atreifsson og hinn agaeti Akkilles. Svo varb fyrirsetlan Seif s framgeing. Hverr gubanna var J>ab er hleypti t>eim saman, til ab eigast vib orbadeilu? f>ab var sonur Letöar og Seifs. Hann var reibur konünginum, og IH koma skseba sött i herbübimar, svo fölkib dö j var {>äb fyrir J)ä sök, ab Atreifsson hafbi svi-virt hofgobann Kruses: J>vi Kruses hafbi komib til hinna iljotu skipa Akkea, og setlabi ab leysa ut döttur1 sina; hafbi hann meb ser ögrynni fjär til utlausnar, og helt upp körönu hins längskeyta *} Hun bet Astynoma. Slika 1: Začetek proznega prevoda Iliade 166 Janez Orešnik ILÎONS-KVjEDI. FYRSTA KVffiA. KvED |)â, saunggybja, of solina reibi Akkilless, prâïlynda Peleifs arfa, rfka ok raunsvira, er hdn rekka varp eim gufc at grimmri geira rdstu? i>at var sveigvaldr, Seifi borinn, ok Let<5ar Ijdfr arft. 5. Retër varï) hann nosi, ok Î rosis m s6tt vakti svâra, en sjdtir ddu; J)vi at Atrelfs arft dvlrftan haftl Kryaes, helgan hôrga gœti. 6. Gekk hann at gdnghroïmm gneï>lfl-v5gnum, ok leysa vildi ina Ijôsu mey; fluttl fjôld meftma fagra, čmseldra, dyrrar lausnargjald ddttar sinnar. 7. Jlafti i_hondun» Jiofubaveiga lofodnga Apollons 1 Slika 2: Začetek verznega prevoda Iliade POVZETEK V prvi polovici 18. stoletja je aliteracijski verz, to edino sredstvo islandskega domačega in prevedenega pesništva, preprečeval rabo heksametrov, celo Homerjevih. Odločili so se, da prestavijo oba epa v prozo, po ponovnem preudarku pa tudi v aliteracijski verz. Odgovorne naloge se je lotil Sveinbjorn Egilsson, tedanji ravnatelj edine gimnazije na Islandskem. Pripravil je prozno različico obeh epov in se posvetil prepesnjenju Iliade v verze; a končanje dela mu je preprečila smrt. Kot naslednji prevajalec Homerja je ravnateljev najmlajši sin Grondal dokončal očetovo verzno Iliado in pripravil v verzih tudi celotno Odisejo. Prvi prevodi Homerja v islandščino (1820-1855) 167 SUMMARY Early translations of Homer into Icelandic (1820-1855) Before the translation of Homer into Icelandic had begun, the alliterative verse, this only vehicle of Icelandic domestic and translated poetry, precluded the option of using any hexametres, not even Homer's. The solution adopted for Homer was to recast his two epic poems in prose and, after a reconsideration, in alliterative verse as well. The responsible task was undertaken by Sveinbjorn Egilsson, then the rector of the only secondary school on Iceland. He prepared the prose versions of both epic poems, and began to translate the Iliad into verse; however, he died before concluding his work. As the next translator of Homer, the rector's youngest son Grondal completed his father's verse Iliad as well as recast, in verse, the complete Odyssey.