Njihovo življenje je materinstvo HIŠA BI BILA PREMAJHNA Iz meglenega jutra je nastal sončni dan, kot že dolgo ne takih, saj menda že skoraj dva meseca nismo videli lastne sence. Pot v Laze sem hitro našel, še hitreje pa hišo, kjer živi JOŽEFA GRIL, po domače Maku- jeva mama. Prešerno nasmejanih lic in sijočih sivomodrih oči, ki so izpod sivih las bistro švigale po meni, je Grilova mama ob bergljah stopila do mize in sedla sva si nasproti. Jaz, da bi zapisal njeno pripoved, in ona, mati trinajstih otrok, da mi pove nekaj zanimivosti iz svojega bogatega življenja. Sprva se je malce zatak­ nilo. S prirojeno skromno­ stjo me je opozorila, da v visi ni šama, ki je imela de­ set ali več otrok, da so tu tudi še druge. Povedal sem ji, da jih bom nekaj obiskal še tokrat, druge pa drugič. Potem je bilo lažje. Pogovor je stekel. Deset let je že tega, kar" jo je zapustil rajnki. Kljub številnim otrokom (enajst od trinajstih jih še vedno živi) ga še vedno pogreša, svoje­ ga življenjskega dnaiabmka, s katerim je preži-vela 40 skup­ nih let. Prvi otrok, bila je hčerka Marija, se je rodila 1922 leta, zadnji pa med voj­ no 1944. Vmes so prihajali lepo drug za drugim. Osem fantOv in pet deklet. Zajeten šopek mladosti, smejoče, ve­ sele in srečne življenja. Razen enega otroka je Gri­ lova mama vse ostale povila doma. Ob pogledu na brneči pralni stroj se je zasmejala in pokazala preti izhodu, re- itoč: »Včasih pa sem plenice, po­ zimi ali poleti, prala kar pri šitepihu, pred hišo. Nikoli jih ni bilo konca. Je že moralo tako biti tn prav je, da je bilo tako. Veste, včasih nis­ mo tako tarnali kot danes, pa smo pravzaprav slabše ži­ veli. Res je, da je bilo za, kmečko delo pri vsaki hiši več za delo sposobnih rok, kakor jih je danes. Toda da­ nes sO jih nadomestili stroji, pa je zopet enako.« »Kdaj je bilo najtežje v vseh teh letih?« sem se aa- nimal. »Prav gotovo med vojno, ker je bilo težako za živež. In ta večna negotovost. Enega so takoj spočetka pobrali Nem­ ci, d'\'a. sta kasneje proti kon­ cu odšla v partizane. Da, da, med vojno je bilo težko. To bo povedal vsak, ki jo je preživel.« živeči sinovi in hčere so se razkropili po vsej Sloveniji. Od bližnjih vasi pa tja do Ljubljane. Zadnjikrat je bila družina kompletna ob atejevi smrti. Radi prihajajo domov, samo za vse skoraj ni pros­ tora v hiši. Ob prazniiikih pridejo po navadi v dveh »rundah«, in sicer en dan GRILOVA MAMA z tnini od najmiajših vnuckov. »ta bližnji«, drugi dan pa »ta oddaljeni.« Pri hiši živi tre­ nutno pod eno streho de­ vet duš treh generacij Grilo- vega rodu. Vsega skupaj pa Se je doslej »nabralo« Grilo- vi mami že 23 vnukov. Ver­ jetno pa to še ni končna številka, čeprav je mama hi­ tro vskočila s pripombo, da nihče od njenih ne bo imel toliko otrok, kot jih je povi­ la ona. Prav gotovo, da ne. Časi se spreminjajo in z nji­ mi se spreminjamo tudi ljud­ je ... »Zdravje?« je povzela moje vprašani] e. »še kar, samo no­ ge me v kolkih dajejo, pa brez bergel ne morem hodi­ ti. No, no, podam se tudi še pred hišo, da bi le slabše ne bilo. Triinsedemdeset jih bom drugi mesec, pa bi jih rada še nekaj dodala. Zdrav­ ja Si še želim, oja, tega pa še. Veste, sem nekoč mislila, da bom šla malo naokoli po svetu, ko bodo otroci poras­ li. Pha, pa ni bilo nič iz te­ ga, ker sem se med tem ča­ som postarala jaz. Do Ble­ da in Maribora sem že pri­ šla, kam dlje pa nikoli. Ja, pa je tu pri nas v Šentilju kar lepo, ali rnorda ni?« Seveda je, pa še kako. Posebno tistega dne je bilo lepo. Sonce je sijalo na sne­ ženo pokrajino in ivje se je lesketalo kot iskre, kot živ­ ljenje, kot rojstvo, kot vse, kar je na svetu lepega. Mati, da, to je najlepše. Pa, da ne pozabim, Gri­ lova mama. Sedemnajstega februarja boste praznovali 73. rojstni dan. Vse najboljše in še veliko pomladi, najmanj toUko, kot ste jih poklonili vi, vašim trinajstim rojen- cem . . . BERNI STRMČNIK V februarju in marcu, de­ loma pa tudi v aprilu, bosta kmetijska zadruga in delav­ ska uni.verza Slovenske Kon­ jice na svojem območju pri­ pravila v raznih krajih vrsto predavanj s področja kmetij­ stva in kmečkega turizma. Kmetijski strokovnjaki bodo na predavanjih seznanjali kmete o pripravi in uporabi krme za govedo, strokovni so­ delavci iz »Agroservisa« v Šempetru pa jih bodo sez­ nanili, kako je treba vzdrže­ vati in opravljati manjša ix)- pravila kmetijskih strojev. Poseben poudarek bodo dali tudi ureditvi kmečkih doma­ čij za kmečki turizem, kar jim bodo deloma posredovali tudi z diapozitivi iz krajev, kjer so dosegli že precejšnji napredek. S pomočjo gospo­ dinj sike opreme »Gorenje« iz Velenja pa bo kmečkim go­ spodinjam prikazano mehani­ zirano domače gospodinjstvo z raznimi manjšimi stroji in napravami, ki jih to podjetje izdeluje. V. L. VEDNO MED OTROCI Le nekaj hiš naprej sem potisnil avto v breg, ko sem ga malo prej srečno spravil nazaj na cesto, pri čemer brez lopate in Grilove snahe ter hčerke prav gotovo ne bi šlo. V breg postavljena, trdna kmečka hiša, pod cesto pa obrisi novega, modernega hleva, so mi razodeli, da sem prišel prav. DOLINŠKOVA MAMA, da prav njo sem iskal. V veži sem naletel nanjo, jo pobaral, če je Dolinškova mama doma in izvedel, da je to ona. Kar precej premlada se mi je zdela, pa sem jo kar dvakrat zapored pobaral, če je ona tisti, ki je rodila desetero otrok? Da, da, seveda, vse je v redu. »Ce ste mogoče prišli po mene?« me je navihano vpra­ šala, »potem vam moram po­ vedati, da ne utegnem nika­ mor , ker moram pariti na otroke . . .!« je dodala in me povabila v sobo, kjer je dvo­ je vnukov vneto preizkušalo odbojno silo divanovih vzme­ ti. Tretja, je bila vnukinja, pa je bogsigavedi zakaj, pre­ takala nedolžne soL^sice. Men­ da zato, ker se ni mogla pri­ družiti onima dvema. Zajetna kmečka hiša, v ko­ tu veliika krušna peč, ob njej pa na stolu sključena ženica, ki je luščila fižol. Ko sva z Dolinškovo mamo pričela ma­ lo urejati letnice, poroko, pa desetero rojstev, je ženica ob fižolu vedno prehitevala z od­ govori. Kot iz leksikona so ^•rele številke in podatki iz nje. živ spomin. »Qd pokojnega moža ses­ tra je in ima čudovit spo­ min«, mi pomaga iz zadrege Dolinškova mama. Pravza­ prav ji je Cecilija ime, pri hiši pa se pravi pri Vrbnja- ku. Ona se je semkaj pri­ ženila iz Ložnice, od koder jo je zasnubil Vrbnjakov Blaž. Srečna je bila, ko je dobila tako fejst fanta in takšnega moža; tri leta bo, kar je vdova. Zelo ga pogre­ ša, čeprav ji ni nikoli dolg­ čas ob svojih in svojih ot­ rok otrocih. Petero fantov in deklet. Ker na p>are, tako kot je cesto v življenju. Vsi so živi, v-si odrasli, najmlajši je že prišel od vojaikov.« »Vse, razen zadnjega, sem povila doma. Pri Zdravku se je zataknilo. Treba je bilo v Celje, v bolnico. Carski rez. Mislila sem, da bo po me­ ni, malo je manjikalo... pa vendar mi je ob odhodu do­ mov zdravnik dejal — na svi­ denje —. Ne, to pa ne! De­ setkrat je bilo menda kar do­ volj, mar ne? Takrat sem jih imela 4«. Nisem bila ravno mlada!« »Kdaj je bilo najtežje?« sem jo i>obaral. »Brez kruha nismo bili ni­ koli, tudi v najtežjih dneh vojne ne in še za druge ga je bilo dovolj. Za to je že rajnki poskrbel. Bilo je 1944. Jaz sem ravno povila Mirka CECILIJA DOLINŠEK z dvema vnukoma i in ležala v postelji, ko je vsa prestrašena pritekla sosedo­ va SLAVA KRALJEVA. (Kas­ nejša učiteljiica, danes in­ validska upokojenka, živi v Mariboru. Opomba pisca!) češ, da so prisili Nemci, da jo bodo odpeljali. Planila je proti omari in že je bila v njej. Vstala sem in odšla na prag, kjer je njen oče ob spremstvu žandarja spraše­ val po njej. Pri nas da je prav gotovo ni, sem jim rek­ la, menda je na njM, tam dela... Vse hiše so preis­ kali, naše pa ne! še isti ve­ čer je Slava odšla v parti­ zane. Bilo me je strah tisti dan, kot še nikoli poprej in nikoli kasneje. Požgali bi, če bi jo našli. Pa se je skri­ la na podstrešju v koš za žito ... Minilo je, čeprav Je bilo težiko, takrat med vojno. Sitrah. Ne, pomanukanja ni bilo, le strah in negotovost.« Držeč vnuMnjo v rokah, mi je pripovedovala vse podrob­ nosti. Včasih je tudi moževa sestra kaj dodala, dopolnila je svaikinjino pripoved. Zani­ mivo! Luščila je fižol in še pogledala naju ni. B^a je prisotna in ni je bilo. Bili so pa vnuki, kot CJeciljiini sd- novd nekoč... Tudi njeni ota''ocl so se razkropili. 'Eno hčerko je po­ svojila njena sestrična iz Me­ žice. Sestrični je sinek imirl. Kasneje ni bilo več otirok, pa je posvojila Anko iz Ce- ciljine družine. Prav na sod­ ni j o so šli in vse uredili. Sedeminšestdeset let ima Dolinškova mama, pa jih kar dobro skriva. Na polje sdoer ne zahaja več, zato pa pazi na otroke in stori vsa gospo­ dinjska dela v hiši. Otroci so njeno življenje. Bo uča- kala tudi pravnuke? Zakaj pa ne? Z zdravjem kar do­ bro kaže, še bolje pa z dob­ ro voljo. To pa je prvi po­ goj visokih let. Le pogumno naprej, Dolinškova mama, tako kot doslej. BERNI STRMČNIK SODELOVANJE celjska zveza kulturno pro­ svetnih organizacij ali bolje rečeno, njen odbor za dram­ sko dejavnost, je naprosil režiserja Jureta Kislingeirja, da bd vodil seminar za ama­ terske gledališke režiserje. Jure Kislinger se je z ve­ seljem odzival tn ob prakti­ čnem primeru »Mrtvega Ku­ renta« pripravil razjlago o režiji — od priprav do re­ alizacije predistave. Lepo šte­ vilo slušatelje^- daje nove upe o bodočnosti amaterske gle­ dališke dejavnosti na celj­ skem območju. In čimbolj bo »ljubiteljsko« gledališče, tem manjši bo prepad do »ta pffavega«. Le to pa bo ponovno lahko dalo nov za­ let za čimbolj šo kvaliteto. še en dokaz več o mož­ nem uspešnem sodelovanju med poklicndmi in amater­ skimi gledališčniki. B. A. Jubilant Miha Petan bo na dan re- ferendimia bržčas med prvi­ mi volivci, saj bodo tistega dne pri Petanovih jedli z ve­ liko žlico. Z Mihom bo pet- destletnico slavil tudi njegov brat Zdravko, saj sta skupaj prikričala na svet v družini revnega kmeta iz Dečnega se­ la pri Brežicah, kjer se je pod eno streho nagnetlo e- najst oratov in sestra. Da je moral tudi Miha za pastirja, ni treba posebej omenjati, je pa res, da se je tako kot njegovi bratje izučil poklica leto pred vojno pri brivcu Holyju v Brežicah. Brežice 1941 po vdoru oku­ patorja. Selitveni pas. Miha je zbežal čez mejo na dolenj­ sko stran, v Kostanjevici bril in strigel, še bolj pa se 1e sestajal in delal 2 ilegalci, dokler ni maja dvainšiiride- Miha Petan setega postal partizan gor- janskega bataljona. V novem­ brski ofenzivi so ga belčkl ujeli in začela se je muko­ trpna pot skozi belgijsko ka­ sarno v taborišče Gonars. Od tu se je ob kapitulaciji Itali­ je bolj okostnjak kot mož vrnil med borce, tokrat v go­ riško brigado, po zlomu go­ riške fronte pa v Gradniko- vo, kjer je od borca napre­ doval v vodnika, v komandir­ ja čete in bil ravno na rojstni dan republike 29. novembra 1943 sprejet v partijo. Opravil je oficirski tečaj tn bil od tu poslan na Koroško, kjer je v vzhodnokoroškem odre­ du stopal na čelu drugega in tretjega bataljona. Oktob­ ra 1944 je postal Bračičevec v XIV. diviziji, komandant njenega tretjega bataljona. Po osvoboditvi je Miha Pe­ tan opravil gimnazijo, oficir­ sko šolo in tečaje ter bil de­ seto leto po osvoboditvi zara­ di bolezni upokojen kot 60 % invalid. Prišel je v Celie, kjer se je p>onovno aktiviral, bil referent pa načelnik odseka za narodno obrambo, po uki­ nitvi okraja pa ves čas v vodstvu najprej še okrajnega, potem pa občin.skega odbora zveze borcev NOB. Tajnik občinske organizaci­ je ZB NOV Miha Petan se je torej vpisal med abrahamov- ce. Ce bi ga ne dajala bole­ zen, na želodcu je bolan že iz partizanskih let, bi se še zdaleč ne počutil petdesetlet- nika, čeravno je nedavno že drugič postal dedek, čeravno si je prislužil osem odliko­ vanj, Miha Petan sodi med tiste, ki nikoli ne zganjajo hrupa okoli svojih burnih do­ živetij. Toda daleč od tesa, da bi ne bil družaben. No, saj je še na svet prišel v družbi. še na mnoga leta Miha, in Zdravko tudi! TRADICIJE NOB Tudi letos bo ena izmed osnovnih in najvažnejših na­ log celjskih tabomihov raz­ vijanje tradicij narodnoosvo­ bodilne borbe. Tako so skle­ nili na svoji prvi letni kon­ ferenci, ki je bila v nedeljo, konec meseca januarja. Na koferenci, ki je bila prva, odkar celjski taborni­ ki nastopajo v odredu »II. grupa odredov«, so ocenili svoje dosedanje delo in iz­ volili nov odredov odbor. Prejšnjega starešino odreda Gustija Henigmana je zamen­ jal nekdanji sitarešina Jože Krebs. Posebno poročilo o akcijah celjskih tabornikov je podal načelnik odreda Bo­ ris Dejanovič. Prisotni so bili tudi pred­ stavniki mladine tn tabor­ niških organizacij čuprije in Novega Beograda ter tabor­ niški odredov »I. pohorski bataljon« in »XI. SNOUB Mi­ loš Zidanšek« ijz Maribora. Konference pa so se razen tabornikov udeležili še pred- .stanmiki krajevne sikupnosti Center, Zveze borcev in od­ bora II. grupe odredov. Taborniki so v razpravi ugotovili, da je bil v pretek­ lem letu največji problem pomanjkanje kadrov, zlasti še prosvetnih, nemajhne te­ žave pa so imeli s sredstvi. Z ustanovitvijo mladinskega centra se bo položaj nedvom­ no izboljšal, z združit^vdjo v*seh celjskih taborniških or­ ganizacij v odred »II. gruipa odredov« pa so dosegli večjo učinkovitost, katere uspehi se že kažejo. Rešeno je vpra­ šanje prostorov. Po končani konferenci so si taborniki in gostje ogleda­ li klubske prostore.