ANALIZA STANJA NA PODROCJU MATIČNIH HMELJIŠČ HMELJA IN NADALJNJE USMERITVE dr. Magda Rak Cizej, dr. Sebastjan Radišek, Joško Livk, Monika Oset Luskar Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Hmelj je večletna rastlina, ki jo v hmeljiščih gojimo tudi preko 15 let. Je gostiteljica mnogih bolezni in škodljivcev, tako gospodarskih kot tudi karantenskih. Med gospodarsko pomembne bolezni nedvomno sodijo hmeljeva peronospora, hmeljeva pepelovka kot tudi virusi, med karantenske škodljive organizme pa spadata verticilijska uvelost hmelja in viroidna zakrnelost hmelja. Hmelj kot trajnica spada med rastline z visoko dovzetnostjo za okužbe z virusi, viroidi in talnimi glivami. Prenos teh škodljivih organizmov je lahko zaradi vegetativnega razmnoževanja izredno hiter in obsežen. Z namenom preprečevanja širjenja nevarnih bolezni so bile v nekaterih državah že v 50 letih prejšnjega stoletja uvedene certifikacijske sheme hmelja, ki so omogočale pridelovalcem sajenje zdravega sadilnega materiala. Slovenskim hmeljarjem so brezvirusne sadike hmelja na voljo od leta 1986, od leta 2004 pa tudi certificirane sadike, ki se pridelujejo v skladu z mednarodnimi EPPO standardi. Hmeljarji, lastniki hmeljišč, ki imajo v svojih nasadih posajen hmelj s certifikatom A, lahko svoj nasad prijavijo za potrditev v certificirano matično hmeljišče (CMH). V obdobju 1999-2004 smo imeli v Sloveniji vsako leto potrjenih preko 100 ha CMH, v zadnjih 5 leti'h pa se je število le-teh zmanjšalo v povprečju le na 25 ha letno. Na zmanjšanje števila potrjenih CMH so v precejšnji meri vplivale tržna situacija, spremembe pri pogojih vpisovanja nasadov v Register pridelovalcev hmelja idr. Tako se je v zadnjih letih od potencialnih mati'čnih nasadov, ki izpolnjujejo pogoje za CMH, v pregled prijavilo le 20 % površin, medtem ko velik del hmeljišč ostaja neizkoriščen (preglednica 1). Potencialna CMH bi se lahko vključila predvsem v letih, ko prihaja do pomanjkanja sadilnega materiala določenih sort. Na zmanjšanje površin CMH seveda vpliva tudi pojav škodljivih organizmov, zaradi katerih se prijavljen nasad izloči iz pridelave sadilnega materiala. S tem se prepreči nadaljnje širjenje nevarnih bolezni ter pridelovalcu zagotovi zdrav in sortno pristen material, kar je tudi osnovni in najpomembnejši namen mati'čnih nasadov. Poudariti je potrebno, da smo do leta 2004 poznali samo certificirane mati'čne nasade, v katerih poteka pridelava brezvirusnih sadik certifi'kata B, sedaj pa poznamo tudi kategorijo standardnih matičnih hmeljišč (SMH) in proizvodnih hmeljišč (PH), ki prav tako služijo za nabiranje sadilnega materiala. Potrebno je opozoriti, da so le certifi'cirane sadike B, pridobljene iz Preglednica 1: Stanje na podroČJu certificiranih maticnih hmelJišč v CMH, in standardne sadike, pridobljene obdobju 2009-2013 iz smh, tržne. Sadike, pridobljene iz PH, so sadike »brez certifikata«, ki so le za lastno uporabo hmeljarja, lastnika PH (preglednica 2). Stroški pregledov v CMH in SMH so višji od pregledov v PH, vendar je potrebno upoštevati kvaliteto sadilnega materiala, ki je v primeru sadik, nabranih v CMH, bistveno višja in že samo z upoštevanjem 10 % višjih pridelkov letno večkratno povrne vložen denar v preglede in tudi samo sajenje nasada s sadikami CSA. Matično hmeljišče (foto Monika Oset Luskar) Površine (ha) Leto 2009 2010 2011 2012 2013 Potencialna CMH hmeljišča -Hmeljišča, posajena s sadikami CSA 267,2 263,63 244,47 180,22 179,41 Prijavljena CMH v uradno potrjevanje 43,53 39,89 27,43 33,34 42,74 Izpadla CMH (skupaj) zaradi: 8,08 15,49 4,70 11,26 11,51 hmeljeve uvelosti (verticilij) 5,39 8,89 3,19 5,38 6,77 viroidne zakrnelosti hmelja (HSVd) 0,00 0,42 0,51 4,82 1,43 presežka virusa ApMV 1,84 6,18 1,00 1,06 0,51 drugo 0,85 0,00 0,00 0,00 2,80 Končno potrjena CMH 35,45 24,40 22,73 22,08 31,23 Preglednica 2: Prednosti/pomanjkljivosti posameznih kategorij matičnih hmeljišč Certificirano matično hmeljišče (CMH) Standardno matično hmeljišče (SMH) Proizvodno hmeljišče (PH) Uradni pregledi zdravstveni sortna čistost zdravstveni sortna čistost zdravstveni Vzorčenje in testiranje na viruse DA NE oz. le v primeru vidnih znakov virusov NE Vrsta sadik certifi'cirane sadike B (CSB), proste virusov in viroidov standardne sadike (St.) sadike »brez certifi'kata«, so brez karantenskih bolezni Trženje sadik DA DA NE; sadike so le za lastno uporabo Stroški pregledov 214,00 EUR + DDV 214,00 EUR + DDV 117,40 EUR + DDV V zadnjih štirih leti'h smo imeli v povprečju od 2,7 do 8,7 ha PH (preglednica 3), njihov obseg pa je izredno narasel v letu 2013, in sicer na skoraj 28 ha (44 % od celotnih matičnih hmeljišč). Tako se je delež CMH zmanjšal za več kot 30 %. Običajno smo imeli razmerje (v %) med CMH, SMH in PH - 75 : 10 : 15, kar bi bilo potrebno ohranjati' tudi v bodoče. Razlog za tako velik porast PH v letu 2013 je bilo veliko povpraševanje po sorti Celeia, saj je bilo skoraj 50 % potrjenih PH posajenih z omenjeno sorto. Preglednica 3: Potrjena CMH, SMH in PH, ki so osnova za nabiranje sadilnega materiala hmelja v obdobju 2009-2013. Vrsta nasada Površina (ha) 2009 2010 2011 2012 2013 CMH 35,45 24,40 22,73 22,08 31,23 SMH 2,39 2,41 0,35 1,41 4,48 PH 7,74 5,64 2,73 8,72 27,94 Letno bi bilo potrebno obnoviti cca 10 % vseh nasadov hmelja. V preglednici 4 navajamo simulacijo predvidene letne obnove hmeljišč glede na stanje hmeljišč v Registru kmetijskih gospodarstev (RKG) po sortah na dan 8. 11. 2013. Običajno se pri obnovi hmeljišč 20-% delež posadi s certificiranimi sadikami A (CSA), preostanek pa s certificiranimi sadikami B (CSB), katere se pridobi iz CMH. Čim manj bi se morali posluževati' sadik »brez certi'fikata«, če pa že, pa le v izrednih razmerah, ko gre za pomanjkanje določne sorte hmelja. Tako bi na omenjeni datum in pri vseh zgoraj navedenih predpostavkah potrebovali skupno 34,50 ha CHM, dejansko pa jih je za leto 2014 potrjenih 31,23 ha. Tu se že kaže pomanjkanje CMH, vendar smo na IHPS v letu 2013 proizvedli 87.000 sadik CSA (sadike v lončkih), katere bodo lahko nadomesti'le manjkajoči del sadilnega materiala. Preglednica 4 kaže simulacijo, če je povpraševanje po sadikah stabilno in v enakem razmerju s proizvodnjo. Do težav pa pride v primeru sprememb trga s hmeljem in nenadnega povečanja povpraševanja po določenih sortah, kar je v zadnjem času stalnica. To se odraža tudi pri predelavi certi'ficiranih sadik hmelja, ki jih IHPS prideluje na osnovi predhodnih naročil. Naročila za sadike CSA je na IHPS potrebno oddati' v jesensko-zimskem času, kar omogoča prevzem sadik jeseni oziroma spomladi naslednje leto. Seveda je naročilo za CSA mogoče oddati za dve leti' vnaprej, kar pa pri hmeljarjih ni ravno pogosta praksa. Tako se odzivnost na morebitna večja povpraševanja po določeni sorti' podaljša za eno leto, saj IHPS potem na osnovi lastnih predvidevanj planira kapacitete razmnoževanja za posamezno sorto. Zelo koristno bi bilo, če bi se v bodoče v praksi vzpostavil kontinuirani sistem planiranja potreb po posameznih sortah hmelja skupaj s trgovci, ki imajo potrebne informacije glede situacije na trgu s hmeljem. V letu 2013 je bilo uradno potrjenih 31,23 ha certi'ficiranih matičnih hmeljišč 6 različnih sort hmelja (preglednica 3), iz katerih bo spomladi 2014 mogoče pridobiti certi'ficirane sadike hmelja certifikata B. Poleg tega je bilo uradno potrjenih tudi 4,48 ha standardnih mati'čnih hmeljišč (preglednica 3), katera so namenjena pridobivanju standardnih sadik. Obe kategoriji sadik, tako certifi'cirane sadike B kot tudi standardne sadike, je mogoče tržiti', pred tem pa jih je potrebno prijaviti' za uradni zdravstveni pregled. Tudi če sadike hmelja niso namenjene trženju, ampak jih hmeljarji uporabijo za lastne potrebe, jih je vseeno potrebno prijaviti za uradni zdravstveni pregled. Vsi hmeljarji so v oktobru prejeli Seznam mati'čnih hmeljišč za leto 2014, kjer so navedeni podatki o lastnikih potrjenih mati'čnih hmeljiščih. Tako si bodo lahko le-ti' Preglednica 4: Simulacija predvidene letne obnove hmeljišč po sortah hmelja; presek RKG na dan 8. 11. 2013 Sorta Površina HM (bruto) na dan 8. 11. 2013 (v ha) Letna obnova hmeljišč - 10 % (v ha) Hmeljišča, posajena s CSA - 20 % od letne obnove (v ha) Potrebno št. sadik CSA Potrebno št. sadik CSB Potrebno število CMH (v ha) Število potrjenih CMH za leto 2014 (v ha) Atlas 1,05 0,00 Aurora 577,03 57,70 11,54 36.930 166.185 17,31 9,81 Bobek 90,06 9,01 1,80 5.764 25.937 2,70 0,55 Bramling cross 0,42 0,04 0,01 27 121 0,01 0,00 Cascade 1,02 0,10 0,02 65 294 0,03 0,00 Celeia 310,72 31,07 6,21 19.886 89.487 9,32 11,44 Dana 10,28 1,03 0,21 658 2.961 0,31 2,15 Hallertauer Magnum 20,68 2,07 0,41 1.324 5.956 0,62 0,00 Savinjski golding 128,43 12,84 2,57 8.220 36.988 3,85 4,00 Styrian gold 10,97 1,10 0,22 702 3.159 0,33 3,28 drugo 0,31 - sorte v preizkušanju 10,80 - SKUPAJ: 1161,78 ha 114,96 ha 22,99 ha 73.575* 331.088 34,49 ha 31,23 ha * IHPS je v sezoni 2012/2013 pridelal 87.000 sadik hmel a CS. pravočasno zagotovili kvaliteten sadilni material hmelja materialom hmelja (CSA in CSB), ki je osnova za doseganje za novo zasaditev svojih hmeljišč v letu 2014. visokih, kvalitetnih in stabilnih pridelkov hmelja. Le tako bodo slovenski hmeljarji konkurenčni na svetovnem Potrebno je stremeti k cilju, da bodo v bodoče vsa trgu! slovenska hmeljišča posajena le s certificiranim sadilnim Senčnica- utrjevanje certificiranih sadik hmelja - CSA (foto Monika Oset Luskar)