14-DNEVNIK CENA $2.00
Kleonora While s svojim vnukom Adam Patrieom. Gospa White je bila 2. novembra letos, nu posebni svečanosti v Sydney ti, v Kingsway'nolelu v Cronulli. dodeljena za njeno dobrodelno delo nagrada GOOD SAMARITAN AWARD Veo na I«, strani
Lelo 1 / št. 14
17. NOVEMBER / LISTOPAD 1993
K
POMEMBNI DATUMI
*	25. oktobra 1993 je obrambno ministrstvo RS slovesno iroslaviio drugo obletnico odhoda zadnjega vojaka ugoslovanske armade iz Slovenije ter ob tej priložnosti
podelilo medalje za junaštvo devetim borcem v slovenskem odporu leta 1991, Televiziji Slovenija, Radiu Slovenija in časopisu Delo pa plakete za poročanje v času slovenske osamosvojitvene vojne
*	5. novembra 1992 je bila Slovenija na prvem plenarnem zasedanju generalne skupščine ¡nterpola. ki je poickula v Senegalu, sprejeta v Članstvo te mednarodne organizacije
*	10. novembra 1993 je odprl novo sedišče SBS državne etnične televizije in radia v Sydneyu, ki sta zdaj pod lastno in skupno streho.'prvi minister Avstralije Paul Keating. Med drugimi gosti sta bila prisotna tudi Alfred Brežnik, častni konzul RS, Toni Gržina in seveda voditeljica slovenskih oddaj Mariza Ličan
*	I I. novembra 1993, na 75 obletnico konca 1. svetovne vojne, so v Canberri pokopali posmrtne ostanke avstralskega neznanega vojaka, ki so jih te dni pripeljali iz Francije. Ta vojna je terjala 10 milijonov žrtev, dvakrat več pa je bilo ranjenih. Z besedami "We will remember them" so se ob tej svečanosti spomnili tudi vseh padlih Avstralcev na bojiščih po vsem svetu. V Sydneyu je bil na vzporedni svečanosti na Martin Place-u prisoten tudi naš častni konzul Alfred Brežnik
Znamenje v Sloveniji? Nc. kapelica na zemljišču slovenskega društva Planinka v Quixnslandu. Več na Í1. sirani.
F.iiea Rizmal iz Melbouma it: že dolga leta opravljala vlogo tolmača in prevajalen za Slovence v Viktoriji, /daj pa je sprejela spričevalo o priznanju Se uradno od NAATI - Na!
i spričevalo o priznanju saiional Accreditation authority for Iranslators and inlerprelers. Spričevalo za prevajalca ima že deset let tudi Draga Gelt. Bilo bi zanimivo vedeli koliko prevajalcev o/, lolmačcv, s priznanjem NA ATM a imamo Slovenci v Avstraliji. Ne bi bilo odveč, če bi se vsi oglasili slovenskemu veleposlaništvu v Canberri, ali konzulatu v Sydneyu ali pa kar našemu časniku.
V TEJ ŠTEVHJC1
— Srečanje z Mirkom in Anico Cuderman iz Queensland»
— Seminar za slovenske učiteljice in učitelje iz
Avstralije
— Pogovor zJožetom in Albino Vali —Utrinki iz. naše slovenske skupnosti - Poslovni večer gospodarskega /.druženja • Poročilo Združenja prijaleljev slovenske besede — Portret Hleonore While
__Ess^ggusa	——
Oueensland. Gold Coast - Albina in Jože Vali. Jože vodi dve radijski oddaji v slovenskem jeziku, žena Albina mu pri eni pomaga. Pogovor urednice z Vahovimi na strani 11
MISEL ZA NOVEMBER 1993
Kadarkoli se srečata dva človeka, se jih pravzaprav sreča sest. Vsakdo je tak, kakršnega se vidi sam, kakršnega vidijo drugi in kakršen je v resnici.
William James \_/
Z MOJEGA DOPUSTA V QUEENSLANDU...
zaradi katerega ta Številka G.S. zamuja za sedem dni. Okoliščine so takšne, da je celotna priprava časnika vse tja do pakiranja in distribucije odvisna le od mene. Vsako Številko delam z branjem časopisov, faxov,prispevkov in pisem z zmernim tempom točno 14 dni, saj je v vmesni čas treba prišteti še moje privatno življenje in dolžnosti - počitek ali dva, tu in tam kakšno slabo počutje ali bolezen, za dober dopust pa kot vidite skoraj da ni možnosti. Tudi v bodoče bo moralo priti vsaj 5e dvakrat-trikrat v letu do takšnih zamud, torej nerednega izida časnika. Nekaj podobnega si privoščijo recimo tudi pri verski reviji Družina. Gremo na dopust in enostavno ne bo izhajala. V vednost novim naročnikom moram poudariti to, da sicer letna naročnina $ 50 pokriva le polovico stroškov časopisa (torej kakih 12 številk) ostali denar pa moramo poiskati pri oglaševalcih, predvsem pa denarno prispevata dve osebi, ki sta med drugim tudi med ustanovitelji in člani upravnega odbora našega lista Glas Slovenije. Vsem novim naročnikom - bralcem našega časnika-izrekam dobrodošlico! Oglasite se nam kaj s svojimi mnenji, pohvalami ali kritikami, saj je časnik namenjen vsem Slovencem v Avstraliji in spoštuje mnenje vsakega posameznika.
RKTURLNO Z UREDNIŠKE MIZE
Obisk pri Cudermanovih
Kolikokrat sem pisala naslov Cudermanovih: Campbell's Pocket, Ml. Mee, Queensland... in vedno sem si, kljub tistemu Mt. predstavljala morje in ravnino. Ko pa sta nas ljubezniva Mirko in Anica zapeljala na svojo farmo vkreber, na visoki hrib, se nisem mogla dovolj načuditi prekrasnemu pogledu v dolino in na nenavadne hribe, podobne piramidam in Babjemu zobu na Bledu.
Ob pripravi te številke me nenehoma peče vest: kako to, da nisem s Cudermanovima naredila intcrvjua? Pa pridem vedno do istega odgovora: ker ni bilo časa! Dan ie minit kot bi pihnil. Anica in Mirko sta prišla po mene in moža v Brisban, nama pokazala nekaj znamenitosti in prvič sem pojedla sveže banane s plantaže, videla sem kako rastejo ananasi kot buče na zemlji; vedno sem namreč, kot večina ljudi, mislila da rastejo na palmi podobnemu drevesu.
V svojem nenavadnem in lepem domu sta nama Cudermanova postregla z vso svojo ljubeznivostjo in toplino (da o prevoženih 500 kilometrih sploh ne govorim). In ne samo nama. Da ie bilo pred nama še na desetine drugih priča Anicina knjiga gostov, popisana na 64 straneh z besedami zahvale in s podpisi Slovencev iz Avstralije, Slovenije (tudi najvišjih slovenskih politikov) ter od drugod po svetu in tudi z imeni gostov drugih narodnosti. V spomin na ta obisk mi bodo ostale fotografije, ena od teh je narejena pred značilnim slovenskim znamenjem pri vhodu v njihovo domačijo, ki je prvi znak, da na farmi Mirani (MIRko in ANIca) živijo Slovenci. Veijetno bo tudi v mojem vrtu pognala Anicina vejica dišečega roženkravta. Mirko naju je z možem popeljal z malim kamionom navzdol po hribu na kravji pašnik, toda soparen dan vlažno tropskega Queenslanda me je hitro pognal nazaj v hišo. Pred nami je bila spet več kot 200 kilometrov dolga vožnja nazaj do Gold Coasta, vmes pa še ogled slovenskega društva Planinka. Vahovi so nas čakali v Casinu, kjer smo veceriali in se obenem spomnili tudi našega rojaka, bivšega predsednika Avstralske slovenske konference in sedanjega predsednika Slovenskega narodnega sveta NSW, Marjana Kovača, ki je direktor, menda se reče "of board" tega Casina. V mislih smo mu zaželeli čimprejšnjo ozdravitev.
Zaradi utrujenosti sem še manj dojemala in razumela ves živžav v igralnici, ki jo dnevno obišče okrog 17.000 ljudi. Za slovo sem v igri na srečo izgubila še deset dolarjev in Cudermanovi so nas popeljali do hotela, kjer smo se morali posloviti.
Na sedemdnevni dopust, prvi po petin letih, sem odšla z željo "da se spočijem od vsakodnevnih razburljivih novic (vojn), telefonov in faxov, še posebej pa od svojih rojakov Slovencev". Očitno nisem mogla brez njih. Pa mi ni žal. Bilo je kratko a prisrčno! Hvala Cudermanovim in Vahovim. -
Vaša urednica	/t, 'j *
Stanka Gregorič /
Z leve: Stanka z banano, Mirko in Anica
In še čudovito znamenje na zemljišču Sovenskega društva Planinka
Naš hotel v Surfers Paradisu je bil samo kak kilometer od nebotičnika, v katerem stanujejo Vahovi.Večer z Albino in Jožetom je potekel v živahnem pogovoru. Na fotografiji: Stanka in Jože
IZ DIPLOMATSKO KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV RS
REPUBLIKA SLOVENIJA
-PIŠEJO NAM...-
Spoštovana gospa Gregorič!
Če bi mogel verjeti v čudeže, bi dejal, da jih delate vi. Glas
Slovenije je informativen, edinstven med slovenskimi izseljenci po
svetu in tako izredno kvaliteten, da ga je tudi moja gimnazijska
sošolka, profesorica slavistike na ljubljanski univerzi lepo pohvalila
in ona je zelo resolutna in izredno kritična.
Meni Glas Slovenije pomeni več kot etnični radio in televizija
(deloma, ker nisem vezan na določeno uro za branje).
Nikar ne mislite na prenehanje, ostanimo v stiku in jaz bom poskušal
pomagati na take načine, ki so meni mogoči.
Najlepši pozdrav
dr. Marijan Filipič - NSW
Dr. Marijanu Filipiču, znanemu strokovnjaku za očesne bolezni v Svdnevji se zahvaljujem za ljubeznivo pismo in prispevek v tiskovni
sklad. Canek iz Del la pa bomo objavili v naslednji Številki. Urednica.
***
Uredništvu G.S.
Zahvaljujem se vam za poslane številke časopisa Glas Slovenije. Veseli smo vsakega glasu Slovencev po svetu. Tudi v bodoče bi želeli časopis redno prejemati.
Tako med drugim piše Marinka Vičič iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru
***
Naši zvesti bralki Marceli Bole se zahvaljujemo za kratka pisemca in vzpodbudo, kakor tudi za njene pesmice. Prav tako lepa nvala za obširno pismo, pesmice in aforizme Danici Petrič. Uredništvo
***
Članu uredniškega odbora G.S. in njegovi soprogi pa je med drugim sporočil dr. Lev Kreft, podpredsednik Državnega zoora RS, ki je bil pred kratkim s parlamentarno delegacijo v Avstraliji, sledeče:
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJI:
Spoštovana,
lepo je sprejeti slovensko pismo z druge strani sveta! Za fotografije, ki mi bodo v drag spomin na kratko, toda prijetno bivanje med Vami, se Vama najlepše zahvaljujem.
Oba zakona, namreč zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu in zakon o dvojnem državljanstvu, sta že v razpravi v Državnem zboru. Lahko Vama in vsem drugim Slovencem po svetu zagotovim, da kakršnokoli omejevanje možnosti pridobivanja državljanstva RS, ali celo preganjanje dvojnega državljanstva pri Slovencih v izseljenstvu ne priče v poštev. Niti en poslanec, niti ena poslanka, in tudi niti ena stranka v parlamentu nima s temi zakonskimi spremembami v mislih česa takega. Grebolj za ureditev nekaterih vprašanj, ki so se pojavila ob ozvedbi zakona o državljanstvu, in za razpravo o tem, koliko zaostriti pridobivanje državljanstva pri novih državljanih ( v primerih, ko gre za možni sum spekuliranja z državljanstvom, navideznih sklepanj zakonskih zvez m podobno)...
Kakšne bodo te spremembe, je danes težko reči, saj se o teh vprašanjih ( podobno kot drugod v Evropi in posebej v novih državah) krešejo različni pogledi. Gotovo pa je, da ne bodo v ničemer prizadele Vaših interesov, ki so naravnani k povezovanju slovenske diaspore s slovensko državo tudi s pravico cto pridobitve državljanstva. Lepo vaju pozdravlja
dr. Lev Kreft,, podpredsednik Državnega zbora RS
MNENJA IZRAŽENA V TEM ČASNIKU NE PREDSTAVLJAJO VEDNO
MNENJA UREDNIŠKEGA ALI UPRAVNEGA ODBORA V CELOTI. AVTORJI SAMI ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKE. VSA PISMA PRISPEVKI NAJ BODO KRATKI -OMEJITEV JE DO 230 BESED
ivuiMojRai vu ¿,t\ ¿UIN AiNJE ZADEVE Sektor za Slovence po svetu Ljubljana, Gregorčičeva 27
Zadeva: Seminar za slovenske učiteljice in učitelje iz Avstralije
Spoštovani gospod Gosnar!
V prilogi Vam pošiljamo okvirni program seminarja za slovenske učitelje iz Avstralije in Argentine, ki bo potekal od 24. januarja do 13. februarja 1994. Seminar, ki ga organizira Sektor za Slovence po svetu v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport, je namenjen slovenskim učiteljem, ki delujejo na južni polobli, saj časovno pade v obdobje poletnih počitnic. Naša želja je, da bi seminar postal tradicionalen in da bi se v nekaj letih seminarja udeležili vsi slovenski učitelji iz Avstralije in Argentine, kjer obstoja slovenski dopolnilni pouk. Zato vabimo, da se prvega seminarja v januarju 1994 udeležijo tri ali štiri osebe iz Avstralije. V kolikor bo možno, da se seminarja lahko udeleži več učiteljev, Vam bomo nemudoma sporočili. Prosimo Vas, da o tem seminarju obvestite slovenske učitelje in učiteljice, ki delujejo v Avstraliji in sodelujete pri izbiri učiteljev, ki bodo prisil na seminar. Za Vase sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujemo, prof. dr. Peter Vencelj, DRŽAVNI SEKRETAR
Pripomba: Aljaž Gosnar, odpravnik poslov Veleposlaništva RS iz Canberre prosi, da predloge pošljete v Veleposlaništvo, kjer imajo celotni program.
RAZPORED KONZULARNIH DNI ZA DECEMBER Svdnev - 6.12. od 10h do 13h Parkroyal hotel Parramatta 6.12. od lSh do 18hSD Triglav
Melbourne - 7.12. od 1 Oh do 13h Melbourne Parkroyal hotel 7.12. od 15h do 18h SD Ivan Cankar Geelong 8.12. od 10h do 14h Versko središče Kew, v prostorih SNS VIC
ČESTITKA
Etnični medijski hiši SBS televizije in radia ter našim slovenskim radijskim delavcem v Sydneyu in Melbournu, ob urado/ otvoritvi skupnih prostorov, kije bila 10.11.93 v Sydneyu, čestitam in jim žehm pn delu še obilo uspeha.
_ Alfred Breznik Častni konzul RS
P-		
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE		
EMBASSY OF SLOVENIA		
Advance Bank Centre-Level 6,60 Marcus Clarke street. Canberra City, tel.:(06)		
243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in drugo pošlo pošljite na naslov: Embassy of		
Slovenia, P.O.Box 284. Civic Square, Canberra ACT 2608.		
Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure; uradne ure pa so od		
10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar: upravno konzularni referent:		
Tina Omahen.	KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE	
KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE	NOVA ZELANDIJA	
AVSTRALIJA (NSW in VIC)	Eastern Hun Road. Pomare. Lower Hun (Wellington), častni konzul Dušan Lajovic.	
21 Judge Street. Randwick. Sydney. NSW	tel.: (04) 5670027. fax: (04) 5670024	
Častni konzul Alfred Brežnik	Poftni naslov: P.OBox 30247. Lower Hut. New Zealand	
Obisk urada izključno po dogovoru	Naslov v Avstraliji:	
(By appointment only)	78 Victoria Street. Smithfield.	
Tel.: (02) 314 5116:	Sydney. NSW 2164.	
Fax: (02)3996246	tel.: (02) 604 5133; fax: (02) 604009	
PoStni naslov:	PoStni naslov:	
P.OBo* 188, Coogee, NSW 2034	P.OBox 5. Smithfield. NSW 2164	
		-4
MSP
Slovenija
^evo tur/ima
EUROPEAN NETWORK LIMITED
in publikacija ter kartica
WELCOME TO SLOVENIA
KAJ JE EUROPEAN NETWORK LIMITED ?
EN L so ustanovili v Združenih državah Amerike. Družba se ukvarja izključno s promocijo turističnih ciljev v Evropi. Svojim strankam, uglednim poslovnim ljudem, medijskim zvezdam in osebam iz javnega življenja, obrtnikom, športnikom in vsem tistim, ki zaradi dela ali zabave veliko in radi potujejo, želijo ponuditi možnost, da bi z uporabo ene od njihovih oeneficijskih kartic bili deležni znatnih popustov pri njihovih poslovnih partnerjih: v hotelih, restavracijah, pri lastnikih športnih terenov, pri rent a car in letalskih družbah, prav tako pa tudi pri podjetjih in organizacijah, ki so združena v veliko mednarodno turistično ponudbo, pod imenom ENL. ENL je n.prJastnik HOTELS INTERNATIONAL CLUB-a, ki zajema hotelsko ponudbo v skoraj vseh evropskih državah. Predstavniki ENL so v Avstriji, Beneluxu, S\yci, Nemčiji, Španiji, Franciji, Veliki Britaniji, Madžarski, Češki, Rusiji, Italiji, HrvaŠki, Skandinaviji. Poljski, Portugaliji in v Sloveniji. ENL je izdal posebno kartico "Welcome fo Slovenia" (izgleda kol Master Card), ki io lahko kupi vsak pri zastopnikih ENL in velja za eno leto. Ugodnosti zagotavlja izključno osebi, na katero ime je izdana in ni prenosna. Kartica nudi določen popust, od 10 do 50 %, pri vseh partnerjih ENL, ki jih predstavljajo v publikaciji WELCOME TO SLOVENIA, ON THE SUNNY SIDE OF THE ALPS. V njej so vsi podatki o Sloveniji v slovenskem, hrvaškem, madžarskem, angleškem.
3gii
predsednik slovenskega predstavništva: EUROPEAN NETWORK LIMITED, Depai P.O.Box 67,64280 KRANJSKA GORA, Republic of Slovenia, Fax:+ 386 64 881 131.
LIMITED, Department of Slovenia,
SEJEM REHATEH ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE - 27. oktobra, je ljubljansko sejmišče odprlo vrata že 24. razstavi Narava — Zdravje, vendar letos z novim imenom Zdravje —Rehateh, saj je bila letos v okviru tega sejma 2. razstava rehabilitacijskih izdelkov in materialov. Predstaviti so zdravo prehrano, zdravljenje in zdravilna sredstva, kozmetiko in podobno. Posebno pozornost pa je pritegnila razstava Vrtičkarske univerze z biološkim poljedelstvom in vrtnarenjem. Nastopil je 201 razstavljalec iz 11 držav. Slovenske železnice so tudi tokrat
pripravile poseben popust za obisk sejma z vlakom.
*
MOJA DEŽELA UREJENA IN ČISTA - Slovesna podelitev priznanj najboljšim bo v začetku decembra v Novi Gorici. Med zdravilišči so zmagale Terme Čatež, med izrazito turističnimi kraji Portorož, med mesti z več kot 20.000 prebivalci Nova Gorica, med turističnimi kraji Ptuj, med izletniškimi prehodnimi kraji Mojstrana, mea drugimi kraji Kotlje, med srednjimi šolami srednja šola za gostinstvo in turizem iz
Ljubljane in med osnovnimi šolami šola iz Brežic.
*
RAZSTAyA O ŠKOCJANSKEM ZATOKU V LJUBLJANI
Slovenije in "Mestni muzej Ljubljana. Na več kot osemdesetih barvnih reprodukcijah so predstavili rastlinsko in živalsko bogastvo Škocjanskega zatoka. Prikazali so človekove posege v ta prostor in njihove posledice. Kljub prizadevanjem in podpori strokovne javnosti ter naklonjenosti javnega mnenja pa koprske oblasti še vedno ne ustavijo zasipavanje Škocjanskega zatoka.
KRANJSKA GORA
Turistično društvo Kranjska gora, Tičarjeva 2 64280 Kranjska gora
Telefon iz Avstralije; 0011 386 64 881 768 Fax:0011 386 64 881 125
Na severozahodu Slovenije, pod visokimi vrhovi Prisojnika in Razorja, prav ob meji z Avstrijo in Italijo "gnezdi" Kranjska
fora - nekoč mala Borovška vas. Kar so bile nekoč majhne metije in bogato posestvo Liznjekovih (ki je danes preurejeno v muzej), se je prelevilo v moderen športni center, ki v zimskem času gosti tekmovanja za svetovni pokal v alpskem smučanju - pokal Vitranc. Sem prihajajo ljubitelji smučanja, drsanja, zimskih sprehodov in drugih športnih užitkov. Nedaleč od tod je Planica, kjer se vsako leto organizira tekmovanje v smučarskih skokih, za Slovence pravi smučarski praznik. Ljudje živijo v pričakovanju še večjega praznika leta ¿002, ko bodo morda tu s sosednjima deželama, Avstrijo in Italijo, organizirali zimske olimpijske igre. Poleti je kraj v zelenju in cvetju, alpinisti se od tod odpravljajo na okoliške gore. Kranjska gora nudi 4.000 ležišč v hotelih, počitniških domovih, apartmajih in privatnih sobah.
ZLATI BOBEN PORTOROŽ '93 - je bil od 9. do 12. novembra letos. Na tem festivalu tržnih komunikacij se je predstavilo 38 domačih in tujih tekmovalcev z več kot 200 oglaševalskimi deli. V Času priprave našega časnika še ne vemo kdo je prejel nagrado zlati boben, paličice in vrtnico. Na festivalu so predstavili projekcijo nagrajenih filmov Cannes '93, razstavo tiskanih oglasov in plakatov, ustanovili so Slovensko oglaševalsko zbornico, v starem hotelu Palace so vsak večer pripravili "happy hour", na sporedu paje bil tudi teniški turnir. V paradi mednarodnih agencij so se med drugim predstavili COMWORLD - menarodna mreža srednje velikih neodvisnih agencij iz 14 držav; D'ARCY MASIUS BENTON&BOWLES - mednarodna mreža 65 oglaševalskih agencij, ki v 43 državah ustvarja 5,1 milijarde USD prometa; DDB NEEDHAM WORLD-WIDE - mednarodna mreža 138 agencij v 57 državah ustvarja 5,8 milijarde LTSD prometa, zadnja tri leta je osvojila na festivalih v Cannesu največ nagrad za kreativnost; DEMMER&MERLICEK - ena največjih avstrijskih agencij: GREY ADVERTISING - mednarodna mreža 266 agencij iz 61 držav, ustvaija 4.5 milijarde USD prometa; L1NTAS WORLDWIDE - mednarodna mreža 163 agencij; SAATCHI&SAATCHI CO. - delniška družba in drugi.
SE ENO PRIZNANJE OB LETU TURIZMA - Na Osnovni šoli Vere Šlander na Polzeli so pripravili sklepno prireditev ekološkega projekta Postanimo prijatelji zemlje, celjska turistična zveza pa je zaslužnim podelila priznanje. V akciji je posebna komisija obiskala 35 krajev in 61 sol, ki so se potegovale za naziv najlepšega kraja oziroma šolskega okolja. Laško je prejelo priznanje kot najlepši kraj.
POGAČNIKOV DOM PRVI MED KOČAMI - Poletno
Koči
Pogačnikov
podih, druge
ii na Golici in tretje Koči na Planini pri jezeru. V sredogorju je tudi letos zmagal Poštarski dom na Vršiču, drugo mesto je pripadlo Koči na planini Razor in tretje mesto Domu na Kumu.
TO IN ONO IZ SLOVENIJE
MEDNARODNA DEJAVNOST SLOVENIJE - V preteklih dneh je bila v Sloveniji izredno bogata mednarodnitdejavnost. Omenimo Je obisk predsednika Češke republike Vaclava Havela in grškega zunanjega ministra Karolosa Papuljasa. Papuljas je povedal, da bo njegova vlada kmalu sprožila postopek za ukinitev vizumov za slovenske državljane, saj je znano, daje Grčija še edina država Evropske skupnosti, za katero potrebujejo slovenski državljani vizum. Obisk je bil še bolj pomemben zato, ker bo Grčija 1 .januarja prevzela predsedstvo v Evropski skupnosti, takrat pa bo tudi večina pogovorov o pridruženem članstvu Slovenije. Izrael in Slovenija pa sta 26. oktobra že podpisala sporazum o odpravi vizumov.
ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE - Skorajda ni številke dnevnika Slovenec in Družine, ti ne bi prinašala vesti o novih odkritjih spominskih plošč žrtvam druge svetovne vojne in komunistične revolucije. Pojavljajo se spominske plošče in druga obeležja, v katere so vklesana imena pobitih, ki jim do sedaj ni bilo mesta nikjer po Sloveniji. Nemogoče je našteti vse kraje in žalne slovesnosti-Predoslje, Dobrnič, Dolenja vas pri Ribnici, Cerklje na Dolenjskem, pri Horjulu itd.itd-Na dan, ko se spominjamo vseh mrtvih pa so prvič zaznamovali tudi grobišča-brezna "pod gomilo" v Grgarju ter "za Lesniko" in "za Cvetrežem" v Trnovem, v katere so jugoslovanske oblasti vrgle doslej Se neugotovljeno število domnevnih političnih nasprotnikov, predvsem Slovencev in Italijanov iz Gorice.
Ob anevu spomina na mrtve so pripravili tudi v Trnovem spominsko slovesnost. Ta pa je bila za padle borce 9. korpusa - žrtvam, vojne iz novogoriške občine.
USTREZNA ZAKONODAJA KOT POGOJ ZA SPRAVO - V Cankarjevem domu so pripravili okroglo mizo o spravi oziroma o deklaraciji o narodni spravi. Priredilo jo je Združenje ob Lipi sprave. Na njej so sodelovali Stanislav Klep, pisec deklaracije o narodni spravi, dr.jera Vodušek-Starič, zgodovinarka na Institutu za novejšo zgodovino (avtorica odmevne knjige Prevzem oblasti 1944—1946), dr. Janez Peršič, zgodovinar in docent na ljubljanski univerzi ter Ivo Žaj del a, časnikar.
Med drugim je bilo opozorjeno, da se zakon o popravi krivic pripravlja že zelo dolgo in to srečanje je pokazalo, da se mora stanje čim prej spremeniti. Postavilo pa seje tudi vprašanje ali je sprava sploh mogoča, saj je še vedno navzočih preveč ovir.
ZASEDANJE UNESCA V PARIZU - Od 25.
oktobra do 16. novembra je potekalo v Parizu zasedanje UNESCA, na katerem je sodelovalo 179 držav članic, med njimi tudi Slovenija. Delegacijo je vodil minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc. Za udeležbo ZRJ na konferenci je glasovala samo Rusija.
NATO IN ATLANTSKA ZVEZA - 27. oktobra, na dan. ko seje slovenski parlament z večino odločil za vključitev v NATO in ZEU, so v Ljubljani ustanovili ATLANTSKI SVET Slovenije.
OB DNEVU REFORMACIJE Dan
reformacije, ki je v Sloveniji tudi državni praznik, je obeležilo 18 tisoč vernikov evangelicanov,od katerih velika večina živi v Prekmurju. Organizirani so v trinajst gmajn oziroma cerkvenih občin, od katerih je deset v Prekmurju, po ena pa v Apačah v radgonski občini, Ljubljani in Mariboru. Praznik so verniki obeležili z mašami, koncerti, v ljubljanski cerkvi pa tudi s pogovorom o vlogi
OKTOBRSKAINFLACUA V SLOVENIJI 2,9 odstotka
MARIBOR: Mariborski grb izhaja iz mestnega pečata, in sicer iz 13. stoletja. Prikazuje mestna vrata z okroglima stolpoma ob obzidju. Med strehama stolpov je z glavo navzdol upodobljen ptič. Eni so menili, da gre za orla, drugi pa, da za goloba. Verjetno bo veljalo slednje, kajti beraldika uči, da orel ni nikoli upodobljen z glavo navzdol. Golob naj bi v 13. stoletju simboliziral farnega patrona Janeza Krstnika.
in pomenu protestantizma za nastanek prve slovenske knjige.
ADRIA IN LUFTHANSA UVEDLA SKUPNO PROGO - Ljubljano in Frankfurt povezuje od 31. oktobra letos lelalska proga dvakrat na dan. Slovenski potniki bodo lahko odslej leteli po konkurenčnih cenah tudi v oddaljenejše države z ljubljanskega (prek frank Furt skega) in ne več z letališč sosednjih držav (Celovec, Gradec, Dunaj, Trst ipd.) Pn Lufthansi štejejo Adrio Airways med' zanesljivejše letalske prevoznike m tako lahko skupno ponudijo najboljši letalski prevoz kamor koli na zemeljski obli.
ITALIJANSKI PARTIZANI NA OBISKU V SLOVENIJI - Na povabilo izvršnega odbora Zveze združenj borcev Slovenije je prišla na dvodnevni obisk osemčlanska delegacija nacionalnega odbora Vsedržavncga združenja partizanov Italije, ki jo je vodil njen predsednik, herojiItalije in dosmrtni senator Arrigo Boldrini. Delegacijo je sprejel Ivan Dolničar, nato pa jim je pripravil sprejem Milan Kučan. Pojgovarjali so se tudi s predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
V	LJUBLJANI IN KRŠKEM ie potekala enodnevna vaja Posavje '93, s čimer so hoteli preveriti in izpopolniti organiziranost, usposobljenost m opremljenost vseh, ki so zadolženi za zaščito in reševanje ob morebitni jedrski nesreči v Nuklearni elektrarni Krško.
LASTNIKI SLOVENSKIH POČITNIŠKIH DOMOV
v istrski Pineti (Hrvaška) so se na sestanku dogovorili, da bodo od slovenske vlade odločno zahtevali zaščito in zagotovilo za povrnitev možne škode, saj je Hrvaška tja naselila begince iz BIH.
HRUŠICA - Odprli so 13 kilometrov dolg odsek avtoceste od Vrbe do Hrušice.
BILE PRI PIVKI - S častnim postrojem vseh rodov slovenske vojske se je na notranjskih Bilah končala doslej največja vojaška vaja v samostojni Sloveniji "Pivka '93 .
MOST MIRU - Župana obmejnih mest Gornje Radgone in Bad Radkesburga, so most čez reko Muro poimenovali Most miru.
V	LOGU PRI VIPAVI je bila osrednja proslava Svetovnega misijonskega dneva.
SLOVENSKA LEPOTICA METKA ALBREHT je odpotovala v Sun City, kjer bo 27. novembra na tekmovanju za Miss sveta razen svoje lepote predstavila tudi lepote svoje dežele Slovenije.
OKTOBRSKE POKOJNINE so se v Sloveniji zvišale za 1,8 odstotka in bo tako najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znašala 24. 607 tolarjev (SIT),
SKOZI DOMŽALSKO OBČINO bo potekala nova avtocestna povezava z vzhodno Slovenijo, graditi, oziroma širiti pa nameravajo tudi magistralna cesto iz Ljubljane prek Črnuč, Trzina, Domžal in naprej proti Dobu.
KRANJ-JEZERSKO - Že nekaj mesecev pa tudi obnavljajo cesto Kranj — Jezersko na odseku med Britofom in Hotemažami.
BOMBNI NAPADI IN EKSPLOZIJE POSTAJAJO TUDI V SLOVENIJI DEL VSAKODNEVNEGA ŽIVLJENJA
ZdaJ je o takšnem ali drugačnem obračunavanju govora na Celjskem (vzroki naj bi bili tudi tekmovanja v podjetništvu). Pred dnevi je odjeknila močna eksplozija v točilnici picerije Jožeta Smodeja v Ljubečni. Pred meseci je ri.pr. v Atomskih toplicah, v baraki blizu odprtega kopaliäca in avtokampa, eksplodiralo podtaknjeno eksplozivno sredstvo. Brez odgovorov je tudi nočni strelski obračun, ki se je pred tedni, v stilu Al Caponeja, odigral v Radečah. Temu je dodati še nekaj kraj avtomobilov in fizičnih napadov.
Po Sloveniji (Velenje, Kamnik, Jesenice, Maribor, Ljubljana, Kranj itd.) je tudi vse več pretepov, obračunavanj in ubojstev, v katerih so storilci ali žrtve, ki vse pogosteje nosijo imena "južnih bratov" iz bivše Jugoslavije.
KLJUKASTI KRIŽI NA JUDOVSKEM POKOPALISCu -
Zal je dan mrtvih prišel prej, kakor pa so se začela obnovitvena dela na ljubljanskem judovskem [»kopališču. Devetnajst nagrobnikov, ki so bili porisani s kljukastimi krizi pred dvema mesecema in pol, ne bo tako lahko obnoviti. Po tradiciji so judovski grobovi skromni in šele novejši so iz marmorja; zato se je barva zazrla v kamen in poškodbe se očitno ne bodo dale kar izbrisati s krpo. Prijazni ljudje inprijazne ustanove so se odzvale in dela bo do konca novembra opravil Restavratorski center RS.
RIGONCE - Kakšnih dvesto metrov od hrvatske meje, na mestu, kjer je prvega dne boja za samostojno Slovenijo padel domačin Jernej Molan, je bila spominska slovesnost. Minister za obrambo Janez Janša je odkril obeležje in ob tem spregovoril o neenakem boju 24 teritorialcev, ki so zaustavili por tankovski enoti JA v osrčje Slovenije. "Danes bi, če bi znova prišel sovražnik, lahko odgovorili drugače, z veliko večjo ognjeno močjo kot leta 1991, toda z enako ljubeznijo do domovine. Prepričan sem, da bi tudi v tem delu Slovenije - kotleta 1991 - vstaliproti vsakemu sovražniku", je dejal Janez Janša.
VSE MANJ TERITORIALNA OBRAMBA IN VSE BOLJ SLOVENSKA VOJSKA -Po zakonu o obrambi RS bodo ime Teritorialna obramba spremenili v ime Slovenska vojska.
VITEZI VINSKEGA REDA -
Udje gradiSčansko-panonskega reda vitezov vina so se tudi letos zbrali na svoji osrednji letni svečanosti v palači Esterhazy v Eisentadtu. Letos je pripadla čast viteza vinskega reda Ivanu Borku, kot prvemu neposrednemu slovenskemu vinogradniku in kletarju. Titulo vitezov vinskega reda je imelo doslej v Sloveniji pet oseb: Feaor Pirkmajer, dr. Jože Colnaric, Jani Gone, pater Mirko Pihler in Boris Beloglavec.
SLOVENSKI DVIGALEC UTEŽI NA SVETOVNEM PRVENSTVU V MELBOURNU - Marko Uranker, dvigalec uteži je pred dnevi prispel s svojim očetom-trenerjem v Melbourne. Na letališču ju je dočakala lepa množica slovenskih rojakov. Svetovno prvenstvo v dviganju uteži se odvija v Royal Exhibition Hall. Nicholson str. Carlton in Marko bo nastopil 18. novembra.
N/Çf»

SRBOM SE SE VEDNO KOLCA PO SLOVENIJI...
Bivši prvi človek jugoslovanske Udbe Božo Spasič iz Beograda je bil pred kratkim aretiran , ker je hotel prenesti čez madžarsko mejo dokumente, ki naj bi kompromitirali slovenske politike Milana Kučana, Janeza Drnovška, Igorja Bavčarja in Janeza Janšo. Ali je bila ta "aretacija" srbskih oblasti samo zato, da bi pridobila pozornost svetovne javnosti ?
Po teh dokumentih naj bi namreč prejemal Janez Janša provizijo od avstrijskega trgovca z orožjem. Za ostale tri politike pa je Spasič poskrbel s fotografijami. Na eni izmed Fotografij naj bi bila Milan Kučan in Bavčar v delikatni pozi z neko avstrijsko prostitutko. Do kod segajo srbske neukusne intrige kaže tudi druga (verjetno zmontirana) fotografija golega Janeza Drnovška v družbi z nekim "prijateljem"... V "igrice" s Spasičem se je spravil slovenski tednik Mladina, ki v zadnjih nekaj številkah prinaša intervju s tem udbovcem, ugiba in zbija dokaj neulcusne Šale na račun omenjenih slovenskih politikov.
Piko na "i' pa je Mladina dodala še v zadnji 43 številki od 2. novembra letos, kjer je zabeležila trditve Spasiča, da je Janez Janša že pred letom 1986 delal za Udbo in opisuje kakšne so bile njegove naloge itd.
Slovenska obveščevalna služba SOVA ie 2. novembra letos
spustila Spasičeve dokumente v javnost in iih na svoji tiskovni
konferenci razglasila za FALSlhlKATE.
Toda Spasič ne odneha, gre še naprej in v Mladini trdi, da je
nastavil SOVI le kost - nekaj najnepomembnejših dokumentov
in fotografij, glavno pa šele pride.. Spasič med drugim pravi
tudi:
"Kot sem opazil na televizijskih posnetkih, je Janez Janša v teh dneh zelo zaskrbljen...pričakujem, da bo vas predsednik vlade do naslednjega petka odstopif. Sicer pa. če sem pravilno obveščen, vaša vlada nenehno zaseda zaradi omenjene afere...
Tudi dopisniki beograjskih časnikov poročajo, da so slovenski politiki zaradi afere Spasič ob spanec in se sprašuejejo, koliko lahko grožnje nekdanjga udbovca vplivajo na slovensko politiko? Tako na primer Večernje novosti ugotavljajo, da je postalo vprašanje, ali bodo Srbi vrgli z oblasti sedanjo politično garnituro v Sloveniji ali ne. Postavlja se tudi vprašanje kakšno je resnično ozadje vsega početja Spasiča. Srbi dalie zbadajo ceš, da se Slovenci sami grizejo med seboj in tekmujejo
z aferami in ni potrebno, da bi jih še oni kompromitirali.
♦
Da se Srbom močno kolca po Sloveniji, ne le na Balkanu, ampak tudi v Avstraliji, kal ejo zadnje čase "pikanja" na srbskih oddajah SBS radia, vsaj v Melbournu, ki jih vodita Bob Radulovič in Gordana Marinkovič Gambos, za katere smo bili Slovenci "bečki konjušari". Pred dnevi so najavili n. pr.: "A sada vesti sa brdovitog Balkana..." (Srbi hočejo po vsei sili, da bi bila tudi Slovenija na Balkanu),poročila so bila o Sloveniji. V njih je bilo rečeno, naj si Slovenija nikar ne domišljuje, da ni vpletena v to vojno, saj se pokanje granat iz hrvaškega ozemlja sliši tudi do slovenskih krajev, "kaj pa nesporazumi s Hrvati, zasedba slovenskih počitniški domov itd. V času, ko se drugi ubadajo s tragedijami vojne in begunci, se pri Slovencih vrstijo afere...
Toda Srbi bodo morali kmalu pričeti prati svoje lastno umazano perilo med seboj, saj ga ni malo. Tudi v Avstraliji, kjer prihaja do ostrih incidentov med samimi pravoslavnimi duhovniki ter društvi in drugimi organizacijami. V sami ožji Srbiji pa je nastopil čas predvolilnih umazanih igric. Potem, ko jim je uspelo spreti vse strani na Balkanu se gredo mirovnike in moraliste in danes zadovoljno opazujejo ubijanja med samimi muslimani ter med muslimani in Hrvati. Svet pa enostavno noče in ne more razumeti, da so oni prvi in edini agresorji, povzročitelji te vojne. Prebivalci Srbije skorajda nimajo več kaj jesti, vojni zločinci in kriminalci Miloševič, Sešelj in Arkan pa drug drugemu, v borbi za oblast, mečejo v obraz nečednosti, ki so jih počeli in še počenjajo. Tako je imel Miloševiča njegov donedavni zaveznik Sešelj za največjega mafijaša v Srbiji (to ni nič novega), češ, daje vedel za nečedne posle bančnikov, ki so ljudstvo oropali; Arkan pa da je kriminalec (tudi to ni skrivnost, saj gaje že pred leti, še pred vojno, iskal Inteipol po Evropi zaraai ubojstev in kriminala). Taksni ljudje torej danes vodijo srbsko ljudstvo in še iim ni dovolj gorja, ki so ga povzročili na Balk anu, destabiiizirati želijo se Slovenijo...

tisk
DRUŽINR
Po skrbnih pripravah, prevodu iz francoščine in večkratnemu pregledu slovenskega besedila lahko pri DRUŽINI sporočimo, da je slovenski prevod Katekizma katoliške Cerkve izšel 28. oktobra. Slovenski natis je prvi med slovanskimi jeziki in četrti na svetu. Cena 804 strani obsegaiočega besedila bo skupaj s 5-odstotnim prometnim davkom 3150 SIT (slovenskih tolarjev). Naročite ga lahko na naslov: Družina, slovenski katoliški tednik, Cankarjevo nabrežje 3, Ljubljana 61001, p.p. 95, Slovenija.
NR$fi SLOUENIJR
Revija Naša Slovenija bo skupaj z Radensko iz Radencev tudi letos organizirala srečanje slovenskih zdomcev. Prireditev bo 26. decembra in bo razdeljena na tri dele:
1.	Pogovor predstavnikov slovenske vlade in Obrtne zbornice Slovenije s predstavniki slovenskih društev oz. slovenskih skupnosti v evropskih državah.
2.	Kulturni del srečanja v katerem bodo sodelovali pevski zbori, dramski igralci, Vlado Kreslin s svojo Beltinško bando. Postavili bodo razstavo risb učencev dopolnilnega pouka.
3.	Zabavni del prireditve, kjer bo nastopil Alfi Nipic s svojimi muzikanti.
SLOUENEC
Ob nastajanju vse večjega števila spomeniških "obeležij" po Sloveniji, razmišlja Marijan Tršar po dnevu Vseh svetih in Vernih dušah ali Dnevu mrtvih, kot se je izraz razširil po Sloveniji, še tako:"...Kljub že nekaj časa javno priznani resnici o množičnosti pomorov se človek vnovič zgrozi ob spiskih teh fantov, mož, deklet in žena, zakaj dolge vrste v črke vklesanih imen 'molče trobentajo' o tej najhujši hekatombi ( množični pomor, pokol, prelivanje krvi) v slovenski zgodovini..."
N0U0 DOBR
tednik iz Sydneya, nekoč s predvsem jugoslovanskim obeležjem,Je prenehal izhajati 26. oktobra letos. Novo doba je izhajalo 33 let (zadnje čase pod imenom Novo vrijeme) Časnik je imel dolga leta tudi slovensko stran, katere uredniki so bili tokom let Jože Cuješ, Lojze Košorok, sodelovala pa ie tudi Pavla Gruden. V Novo doba so dopisovali med drugimi se Jože Zohar, Bert Pribac in Ivanka Škof. Stanka Gregorič je dopisovala v slovenskem in hrvaškem jeziku, vendar je prišla z uredništvom v konflikt že leta 1988, ko so seji zapisali prvi instinktivni dvomi o liku in vlogi Miloševiča, o srbski ekspanzionistični politiki, o srbskem teroru nad Albanci na Kosovem, ki je dal slutiti, da se bo razširil po vsej takratni Jugoslaviji in seveda dosegel tudi Slovenijo ( v prispevku Komu zvoni - zvoni tebi, je opozaijala Slovence na prihajajoče nevarnosti s strani Srbov). Pisala je o odnosu jugo - zvezne vlade do Slovenije in JLA do slovenske "četverice j še posebej do Janeza Janše, o prebujanju slovenske mladine in nastanku novih strank itd. Predvsem zaradi članka o Miloševiču, ki gaje že tiste čase opisala takšnega, kot ga poznamo danes, ji je bilo
¥repovedano se naprej dopisovanje v ta list ( Novo doba), reba je poudariti še to, da je takratni urednik slovenske strani Lojze Kosorok prišel zaradi pisanja Gregoričeve v težave, saj je bil v uredništvu zaposlen in l>i lahko bil ob službo. Lojze pa je še naprej redno objavljal vse takratne razvojne dogodke "slovenske pomladi" m aktivnosti avstralskih Slovencev, ki so bile seveda, po letu 1988 še posebej antikomunistične in antijugoslovanske in ki so težile k slovenski samostojnosti. Novo doba je odkupil Ivan Jelačič in ustanovil popolnoma novi tednik
NOUR HRURTSKR
ki je izšel, prav tako v Sydneyu 9. novembra letos.
i udms 3flN3A07S SVID
•A0iBU0ds))3 ujej6ojd !¡B )EU0dS>|3 !U8AlS|L|0d UBAOUSBZ Ol!AO|aO U| OUJjAZ! flOqÍBÜ BZ a|BlSU>) U| BfUEUZtJd ¡!|SpOd
SI s6a>ísue[|qní| jjjupaspajd af 'AaoiBfjÁBiszEi OSS !|0>}0 0|!Z3|3pn af b6 es u< EjqtuaAou frl- op '6 po líq af !>f 'Buifas eéeuaA;siLjOd W30ua(Bj6EN VAÍSIHOd
W3P3S ixsNvnann
VZVJ.S3W 3QVUDVN
owt-zi 910 ra íoiets
t-868 zz\
6190 "a
¿eos"es
asn raa anv
VCI'Z nfiouiaN
RflfEJJSAV
iNrvaoad JNdnxvM virnvA. vA.v?>ia
£66 i JoqmoAON
(J.IS) A3p«JOJ H!>»SII3aois - VXSI1 VNfV.m
biuaaois foonqnday aqf fo /hsuoq ajbjouoh >¡iuzajg pojjiy
■jis-i sít/j je a¡ediO!¡jed pue a/oj ¡ueyodLui ue aaeq p/noo uoi)eiooss\/ jnoa )eqj saai/eq op / eiButpjo-oo oj Buid/aq we_ se 'aw ¡oe¡uoo oj afBjjsaq ;ou op asea¡d 'jiéj aq¡ 8uipje6aj uoyewjojui jstfljr¡) Aub ajinbaj no/, pinoqs unoejx uijoabq jq jafsiuiifl aq ¡¡im jayeads uieui aq¿ uoi}daoaj e Aq pomoi/oj 'p/eaq aq fflm jeuiuias ssauisnq jíb-¡ aq) buunq "uoiietiuojui pue uisunoj, jo¡ s)uauj)jedaq sb iiam sb 'ABo¡ouqoa± pus aouaios ¡o aj)siuiw aq) aje Bu/ted/oiped os/\/ jibj aq) )e a)Bdiot)jed //im pue SjasiueSjo aqi aje oim Buel/qní-j aqj l/iim jaq¡a6o) luauido/aaso puE suq/je/sy oiujouoo^ jo aj¡siu!w aq± jsoó s,j/Ey aq¡ ¡o %'os aJBqs iiim ¡uauiujaaog aqi }eq¡ uwa¡ oj Bu/BBjnooua sbm ji jibj aq) )b afBdioijJBd //im qoiqM sasudjaiue pue sa/UBduioo ¡enpiAipui Aueui sb h0m sb bubí¡qn[-¡ ui qxm 'sgtpóq ¡uauiujaAoB snqjBA q)im suoissnosip peq / bubf/qní7 o) )/sia Álu Buúng uó>¡iaed ueiuaAO/s aq) q)im 'p66l Ajemqaj ui AaupAs ui p/aq "jtej apej± ppo/^\ SuiLuooqpoj aq) ui 3;eato;/jed //jai eiuaaois jo ouqnday aq) )bq) ajns jsbuj/e mou Aq si
:agspa|s |B[ep a( ed nAaup^s a t>661 BÜBnjqej óq 'iabjszbj |>jsjBpodso6
|UA0)8AS o '¡[meAOis A i|iOBn}|S ¡jjSJBpodsoé
o af |üoao6 'jaoaA bu onqbáod bz üiea^bz n¡i?ojods uuafoas a af as' ^mzaja paJJlV'O
V'V'9'S
efnaznipz B§a>(SJepodsoS ruaos a ojtoojods
Sy ]nzuo>[ iujseq aTO.'flV
aoifiuaa)sjbpodso6 íueoajs pauizi ujaue bu 'luogwim uioinbd'b ahibjisav uioifsiuiuj ihiAjd s ibiuziy oyuift
"e[upOAZ!Oid afuBAaoaAOd afu[|BpBU bz !U)EA!¡>(adsjéd s ui ujoaiaisis anubueu^ luisteupJi oupaA z 'iuoAjsjepodso6 uijUBJizniqBis S BÍUBÍBBB|ijd e6e>|SJEpodso6 elqopqo a[za)feu sfnouosj ehusAois Bp 'b¡iuau.)Od BOinpuBJOUjaLU B6ai Aa)!9!ussjn oq Bp '|B(ap af >|asAOUJa zeuep
'jp apBiA^iupaspaJd |!U|odop muazo|A qasA
po 00!A0|0d buuoíizo |uut - ee s (Bdn>(S lafaids lunpuBJOaiaai i>(sungejojd af joqz ¡uabzjq - n±N3w\ntivd wáxsnaaons a onbo 'OS ou2i|qud bu ojadzAod eja[ eouoh op fiielpocj qjuepojd 6|iab}s as iq íeu ep 'ofBünoBH "Luaofni ed aAp 'LUBqaso üuiuoizi} U| LuwABJd tuDBLuóp B6ai po lijalpod 9 í 9? HBpojd os faisoQ -Bodn>( ofeosi ijj 'íijsípod es i el|ab)Sp0jd Bd !lSOUZO¡|jd auÁO|SO(-| )(IUD0JiJd bosbjbu ed fÜEZ afuBLumez 'oúoasauj AopoAZj OOS'S ouziiqud |pB]>|bu a'bIbuz! fspz bz s|dosEQ -¡hueaois a bíuafuiipbi >(a)od bu epaj6od stoas ofbffab)spájd'i)íb[uao>(ojjs luaja)Bi) a 'afuafuiuisei ez sidósao 'saubv ■bhmoojud euAOjsod baou bap mábjspajd puaiaffjosj ¡uaojfsii eu os uji>;Íbj>( pajtj V>IINOOdlUd VNAOlSOd VAON
tezoiod uapo6nau AsfjABisod ol !>(*'LLinzBjods j^sfpBjadoo)) a| uesidpod EfiuaAOis elu! |Ep¿ 'ue[o tuAEjdojjEua uafu oq ui nA)SUEi? o uunzejods e|es|dpod 0f)S0udn>(s o>|SdojA3 z oq o>j 'as!|Oq ouaAiSiq oq oAjsjEpodso6 0>|SuaA0¡s bz ■ABZjp qiiiAZEJ qiupoqsz a6i) bu do¡sa uagsojds !|¿q ujjo afnqejjod fioqfsu n>j)nuaJ! we) A BfmeAOis "aABZjp BpOAZjOjd Efiauaqznjp E6"a>jSJEpodso6 Aosootspo 9 Cojijo juauuod jb^ 'n.losod qmajqopo AaüB|op AOUOfmiu 00¿ 6oj^o |A4][oasÓlubso od eseuz fss 'Efiisfaoajd ai '[pbziubBjo ijjuJEuap LüupojBupaLU LuasApajd 'ifiuaAOis Ejodpod bujbubq
isoNdn><s ONAOJ.3AS A 3HN3A01S 3rNVA30Dn>tA
Ajazaj qiuzjAap aafjb|op apiBftüLU ^gp EfBaSOp 6Í BABZJQ -BAlSJEp0dS06 BÉ¿>|SUaAO|S L|edsn uapajzi af jbh 'b)n)ba BU|iqipaAUO>| aíuBJ)ou |B)sod je|0¡ af so)a¡ Ejqop¡o U\nO! N3niaiJ.B3ANOX 3PNVH10N
■¡))!]!|od ^sfuísnpui uj ljbabzeaod q!ujnpínjisej|u! q!>jscíojaasuej| 'niuzun¡ o 'idojag ifupajs a n[ubaq|apos uia>(SJBpodso6 uiau|Buoi6aj o os i|U0A06ajds •ouiaoBji ofuBunz bz ja)uao ui íjiuisaA l^sjEpodsoo ''sojBqd pefts e6 os Bd !|ej!ziub6jo 'apBja a>|SuaA0|S >nupasp8Jd '>(8SA0Uja zausr •jp npaia eu ao||doi nieioq puejQ a ijABJdud af mefajds 'af|uaAO|S u¡ afuíSAy 's>|sjezpe^ 'eoiAS zi afisdé díosia i¡iq ós iouaza|apn paiAi wñtiod ixsHvaodSOO fxsf'Bfa
9f¿i.ss¿(eo) ■xvj
9Z9Z 99¿ (eo) h31
v vb 's yupaspaJd
ibluziy o>¡u!/\
eou8j8|uo>)
a>]suaAO|s 3>)s¡bjjsav afpezjubbjo auAOj>( auafu u| aluopiia B|8AS BbaupojEu ESa>|su8A0|S nj|a>|0 a afjuaAOis !;souíojsolues efuBUZüd bz nfoq LuaufBJ}za u¡ Luauqnf|oj!lu LuafoAS a üezejÍbu fajd az os jb>) 'jisouqosods u| usoajfisaubz au¡sb| afueuuj i|jdsj>jo pueaois |sjs|bj}sae os OflSOUlOSUd OUAIJ>jb ofoas s 'aflIEJÍSAV Eoiujoqz e>)SJBpddso6 b'ibjizíueBjo ai ijif i|b qznjs qifoas oliaid BpBjA EiJSfuOpjIA !|b buz8az b>|S|BjjsAB b|bj!Z!ue6jo ejs ajaiB>( 'nbojpod uja^sjBpodsoB eu usouAiPfB qi60ijuj !¡!zs|spn nfuBA0|3p uiajuEpasop a as os 'v'v'9's WuABispay
BfOAZEj s6a>(SJEpodso6 0>)SLUOUOi(a e63>(S|sjjsab 8fuBsf|oqz| bz aluEdn afoaAfBU ef Bd hjefpod L|i>t!iaA afupajs u| i|!|Biu jsousadsn euaq|Sod abj^ (AifiGasopau ouaosbo u¡ buousuif azauAO|SOd aj(l|aA afupajs u¡ a|BUu aBÓuiU BZ os |>¡ 'ifeoai ||B !fJEU|U)as tuojis ui iu|EAafu|0d0p '|U|EÁafu|0d0dz!
¡UjEtS ipóui A 0>|B)|au OS 0)EZ 'Lfísoupo mMsIujsnpuj ui riAisjBpodso6 a qiuaiuajds qu)iq nsB? a ooijAiz fss 'EfuEA0¡sod E6ausadsn i(od bu bzbj BU)aoBZ aj afuBuz ouaf¡qopud" onsfipnjs 0>|S|0S af Ep "EpaABZ as Bfúaznjpz 0A(Sp0/\ uioub|o LujfOAS ¡pnu v v a'S °f !>f 'llsouABfap qiuzn|Sn-0U|BA0pajS0d poEua a| a!'oj_ a5>|npojd aujai||BA>( Z6AZ| bz ou¡Bpuaiod ofBfEAZiojd bjsib>( 'luafjafpod LU|>(||aA afupejs uj uiüblu uafuaujEu uisuab|6 a af !>[ 'uiBjéojd a oiafajds az af '¡ujBfpBAOu! z lABq as u| jdasuoo sqdiy luouaiu! pod afjafpód oaj^ AabuaAO|s m>|S¡BiiSAB fiiefpod afoAp o|isojdBZ ijsouABfep muzoÁ'z! nbojpod eu 'oowod
bz 'nsBO iua>|iBi>( 0|az jeo|S 'oiei a af sauEp oa '!f![B4SAV a fuszrupz muepswsn o^sjepodsoS muA!i>|E ouisjaoi qi|E}SO ja) fuaznjpz q^sjBpodsob u| iiiuyqo qi>(S(Bj¡SAB o^ajd bíbah as u; Bpe|A BuzaAZ b^s¡bjisab BjpUBU|| eBaja)E>) 'uiej6oj,-j ssa>3 podx^ Luoualui pod BiUEjÉojd !A)|AB)Spajd joao6 [oas HiaASod u| uu|M uoAjg '6 nujnoq|8^| a aojujoqz auyqo a>)S|Bj)SAV >t!UAB;spajd 'isoB juoAo6ajds ujmiosud ai BjaoaA njap uiaEnjp a 'UB>|S!qo ojqop o|az jaóaA |fq af 'eujnoqia^ u¡ eAaupAs 'Bqjjed z\ AOUBjg qu8iB>(8U ujoipjABjdo qnfix •af!U3A0|S L|BABZa) HpfOAZEJ L|!fuf}BpBU U| SaUBp op aAljfOASOLUBSO po 4!>tzasop 0 '!fmaAO|g a nfuB|s o pá|6ajd uadjpzi üBZB^ud |tq af ujalu a JEusoq zEf¡v '6 ¡jjaquÉo a apESequiE ai(SuaA0|S Aoisod >(!UABidpo ipn) |B|SOd 9[ J80SA El EZ J0A06 ¡UABjpZOd
■nAaupXs a 5?66t efjenjqa) oq 'iabjszbj ^sjbpodsob (toaafeu ifübjjsay a fspas op bu afiuaAois BfuEAO|apos !)souqujaijjod o jaj qisoupo q¡>|sjbpodso6 qi)|s|bjisab 0>jSU8A0js q!fuf|epbu Ud s9s ¡souqujaiiiod BfjBpnod uíübÍsó pam jnuzajg 9 'Bfúaznjpz bsssbu ub|o ipnj ousboo(si af !>( 'b^aup/ís zi b>|fuzajg bpaj|iv:6 su b|nzuo>j sbauisbo oipojod ouEjqajd uitujosüd 0¡|q af 'Bfúaznjpz e~>|!upaspajd njoAo6 wauABjpzod oj >(8po6op uaqujaujod sbu aSA ez BjaoaA b69^ isousadsn e||q af 'afuaznjpz OüAOjSOd 0>)s|ej}sab o^su9ao¡s oua|l>|b
ouipa ifüejisav a pa|BJodjoou¡ aujnoqia^ v'v'9's sf JS» 'nujnoq|a|A| A!zauA0|S0d
I^SuaAO|S 0>jS|EJ!SAB U| |>(S|BJJSAB !üz6|apn as os E6aja)e>) 'jagaA (uqEznjp - 0UA0|S0d |AJd fOAS onpejud BüBJisny jó uoijBpossv ssauissng üBiusADis - V'V'S'S sfu3?njpzoivAb|sod o>)S|bj)sab - o>(SuaA0|S af £66 f BJq°¡>|0

ONHÍIOTOW A yvgs víinznmz
VD3MA0TS0d V033STVHISAV VO33SN3A0TS H33C3A IWAOTSOd
OAiswaodsoo-J
PRIJATELJI SLOVENSKE BESEDE -VIOORIJA
OD AVGUSTA DO OKTOBRA 93
Poroča Aleksandra Ceferin - predsednica
Združenje je imelo do danes dva sestanka članov in pet sestankov odbora za pripravo plesa slovenskih maturantov. To je naš prvi projekt lelos, ko praznujemo dvanajstletnico slovenske mature in sedemnajstlelnico slovenskega šolskega pouka v Viktoriji.
Priprav in urejenega je biio že precej. Klube smo naprosili, da nam v ta namen dajo dvorano brezplačno na razpolago. Dobili smo ponudbe od vseh klubov, od nekaterih za letos, od drugih za kdaj pozneje. Sprejeli smo ponudbo od Jadrana in so priprave že precej napredovale. Zabavni ansambel - Plave noči - je že rezerviran. Mladina, pod vodstvom Rolanda Mraka (maturant 1988) pa pripravlja plakate, vstopnice in podobno. Povabili bomo predvsem vse maturante in učitelje od leta 1981 do danes. Ker še nimamo vseh naslovov, bi prosila vsakogar, ki je bil maturant ali pozna kakega maturanta, da nas pokliče in nam da potrebne podatke. Prosim pokličite:
Sandi Ceferin zvečer na telefon 571 9360 ali Viki Mrak podnevi na telefon 320 3 808 Namen imamo zaprositi klube in versko središče, da obesijo plakate v svojih prostorih. Naši člani po klubih pa bodo lahko sprejemali rezervacije.
Naše združenje je bilo ustanovljeno predvsem, da poveže kulturne delavce, mladino in vse, ki se zanimajo za slovenski jezik in kulturo. Ne pričakujemo velikega dobička od prireditve maturantskega plesa. Upamo pa, da se bo odzvalo dovolj Slovencev in njihovih prijateljev, da bomo krili stroške. Kar nam ostane denarja, je namenjeno - po poravnavi raznih stroškov Zduženja - učenju slovenščine.
POVABILO NA
PLES SLO VENSKIH MA 7VRANTOV
Sobota, 11. decembra 1993 ob sedmih zvečer v Slovenskem Primorskem socialnem klubu JADRAN (Duncan 's Lane, Diggers Res t)
Povabljeni so predvsem vsi maturanti od leta 1981 do 1993, vsi učitelji in učenci slovenskega jezika, vsi Slovenci in njihovi prijatelji
Upamo, da se bodo Slovenci odzvali v velikem številu in skupaj praznovali to važno obletnico. Vse informacije boste dobili po radiu, v klubih in verskem središču, lahko pa tudi pokličtete gornji številki. Vstopnina bo S 10.00 na osebo, večerja posebej $ 10.00. Prosimo, da rezervirate vstopnice najkasneje do 24. novembra.
VPISOVANJE NA POUK SLOVENSKEGA JEZIKA V LETU 1994
Vpisovanje seje pričelo v Victorian School of Languages v soboto, 23. oktobra in se bo nadaljevalo do konca novembra, vsako soboto od 9h do 12h dopoldne. Slovenščina se poučuje v University High School, Story Street, Parkville, v bližini otroške bolnice. Lahko se vpišejo učenci od četrtega letnika osnovne šole do dvanajstega letnika VCE. Za vpis v enajsti letnik VCE se pričakuje nekaj let formalnega učenja. Sprejmemo rudi odrasle. Šolnina za učence do desetega letnika je £ 35, za VCE študente pa $ 45 l^tno.
VAŽNO!
Če želite vpisati vašega otroka na pouk slovenskega jezika, storite to takoj, če ne bo dovolj učencev za nižji letnik, se bo ta ukinil. Dana je tudi možnost, da se otroci učijo slovenščine gotom korespondence, vsaj enkrat na mesec pa morajo priti v razred. Za informacije kličite g. Aleksandro Ceferin na 802 4326.
ICUUmfLA
28. BORŠTNIKOVO SREČANJE V MARIBORU
S slovesno podelitvijo nagrad in priznanj za najboljše gledališke dosežke v minuli sezoni in pdelitvijo Borštnikovega prstana se je sklenilo 28. Borštnikovo srečanje, slovenski gledališki festival.
V uvodnem govoru je dr. Dimitrij Rupel predsednik odbora državnega zbora za kulturo poudaril, da se kultura po obdobju, ko je kot "druga stranka" pripimogla k oblikovanju države, ne sme zazibati v brezdelju ali samozadovoljnosti, ampak mora postati tvorni dejavnik moderne družbe vrednot, v kateri ima Kultura zelo pomembno vlogo.
Borštnikov prstan - glavno nagrado - je prejela igralka Milena Muhič iz rok lanskoletnega nosilca te nagrade Borisa Cavazza. Podelili so tudi Borštnikove nagrade in diplome.
Pfl ŠE TO
Vodstvu Borštnikovega srečanja je poslal odprto pismo, ki je bilo objavljeno v Delu slovenski pesnik Tone Kuntner, ki se je obregnil ob letošnji slogan: YOU ARE ONE OF US, MY LOVE. Ker je tak slogan očitno namenjen tujcem, pravi Kuntner, predlagam, da je tudi prihodnje leto slogan (citat) v angleščini. Na letošnjem Srečanju smo tega, ki ga predlagam, lariko slišali v lokalnem, domačem jeziku v eni izmed predssav:
FOR SERVANTS BORN, FOR SERVANTS
EDUCATED, CREATED TO BE SERVANTS.
(Tsankar)
¥ "H V
NOVA KNJIGA
V Društvu pisateljev so pred kratkirn predstavili knjigo Jožefa Škofa Bela krajina v običajih in zgodbah. Pisec je v knjigi ovekovečil bogato etnografsko izročilo Bele krajine tako, daje v posameznih sklopih predstavil celotno kulturno dediščino tega ! območja in knjiga je opremljena z izvirnimi fotografijami.
BELOKRANJSKA ŠTEVILKA "SLOVENIJE"
Slovenska izseljenska matica že sedmo leto izdaja revijo SLOVENIJA v angleščini. Namenjena je predvsem potomcem slovenskih izseljencev in tuji javnosti. Revija je visokokakovostna in kdor želi seznaniti tujca s svojo domovino, naj seže po njej, saj razen zanimivih reportaž in drugih člankov prinaša tudi prelepe barvne ilustracije. Zadnja številka je namenjena Beli krajini.
AFORIZMI Danica Novak - Petrič
MOČ
Moč noči je slaba moč. Moč dneva
je križ z desetimi jagodami!
URA
Ura ti šteje minute. Ura ti šteje ure. Ura ti oznanja konec. Zato živi danes.
Nadaljevanje iz prejšne številke	Continuation from previous issue
SEL JE POPOTNIK	A WANDERER IN THE
SKOZI ATOMSKI VEK	ATOM AGE
Matej Bor ( 1913 - 1993)	Matej Bor ( 19913 - 1993)
5
Sel je popotnik skozi atomski vek
in je dobil službo.
Nočno.
V kombinezonu, gumijastih škomjih
in z brizgalno v rokah
je hodil po ulicah
in spiral umazanijo,
ki jo je nanje odlagal atomski vek.
Pa je našel tam rdečo vrtnico.
Pobral jo je in očistil
in si jo zataknil v gumbnioo,
—	Kako naj ti povrnem? je rekla roža.
—	Ne osuj se,
dokler bo v mojem srcu še kaj veselja. In še preden je izgovoril do kraja, se je roža osula.
—	Čudno čudno, je pomislil Ln se kar tak
v kombinezonu in gumijastih škomjih
spustil v svoje srce,
in ko je hodil po njem,
se mu je zdelo,
da hodi po mrakotnih,
zatohlih, brezkončnih kanalih,
kamor vse noči izpira umazanijo,
ki jo na ulice odlaga atomski vek.
In zdelo se mu je, da ve,
zakaj je roža ovenela.
V
A wanderer went through the atom age
and found a job.
An all-night job.
In dungarees, gum-boots,
with a sprayer in his hands
he walked the streets
washing away the filth
left by the atom age.
He found there a red rose,
took it, cleaned it,
and put it in his button-hole.
»How can I repay you?«
said the rose.
»■ Don't shed your petals
while there's any joy left in my heart.«
But before he could finish his words,
the rose shed its petals.
»Strange, how strange,« he thought;
and just as he was,
in dungarees and gum-boots,
he plunged deep into his heart;
and while he walked in it
he felt
as if he walked through murky
stifling sewers without end,
where all night long he washed away the filth
piled up in the streets by the atom age.
And he thought he knew
why the rose had withered.
Sel je popotnik skozi atomski vek in srečal popotnika. Ta mu je rekel: Kam?
—	Ne vem.
—	Tudi jaz ne.
—	Pa pojdi z menoj, kamor prideva, prideva. In sta šla.
Tretji se jima je pridružil,
ne da bi vprašal, kam gresta,
vesel, da je nazadnje našel pravo pot.
In tako je bilo s četrtim in šestim in desetim
in tisočim in stotisočim.
Tedaj pa je rekel prvi popotnik drugemu:
Kam gredo vsi ti ljudje?
—	Za nama,
—	In ne vedo, da midva ne veva, kam greva?
—	Ne.
—	Torej jim morava povedati.
—	Nikar, je rekel oni. To naju bi stalo glavo. Rajši se ločiva in pojva vsak svojo pot.
In sta se ločila.
Za njima pa je nastal tak trušč in hrušč, da se je od njega tresel ves atomski vek. Vse se je prepiralo, katera od poti,
ki sta jo ubraia ona dva, je prava.
In še preden je prišel popotnik tako daleč,
da bi bil varen pred krvjo,
je začela teči kri.
Svetal od nje
je stal na pobočjih časa
in gledal navzdol po atomskem veku.
In je bil žalosten, tako,
da ga je celo žalost zapustila.
GLAS SLOVENIJE stran V
VI
A wanderer went through the atom age
and met a traveller,
who said to him: »Whither bound?«
»I've no idea.«
-Nor have 1.«
»Then come with me, we'll land up somewhere.«
And they went.
A third one joined them
without asking their direction,
glad to find at last what seemed to be the way.
And so it was with the fourth, the sixth, the tenth,
the thousandth and the hundred thousandth.
Then the first wanderer asked the second:
»Where are these people off to?«
»They follow us.«
»Don't they know we've no idea of the way?« »They don't.«
»Then we'd better tell them.«
»On no account,« he said, »they'd kill us if we did« »We'd better part, each going his own way.« And they parted.
But behind them there arose such pandemonium as shook the entire atom age-All were quarrelling as to which of the roads taken by those two was the right one. And even before our wanderer could get far enough to escape the bloodshed, blood began to flow. Bespattered by it he stood on the outskirts of time - and stared down at the atom age, so sad
that Grief itself now shied away.
Se nadaljuje
To be continued
ELEONORA WHITE
V Sydneyu živeča Slovenka Eleonora White je prejela 2. novembra letos za svoje dobrodelno delo nagraao "Good Samaritan award". Na svečanosti podelitve tega priznanja sta bila v imenu Slovencev prisotna častni konzul RS Alfred Breznik ter soproga predsednika Slovenskega društva Sydney, Ana Sernek.
Eleonora White posveča svoj Čas predvsem zbiranju denarja za otroke in siromašne. Tako je leta 1990 poslala na otroško bolnico v Ljubljano 12. 806 avstralskih dolarjev, leta 1993 pa še 8.000. Trenutno zbira denarna sredstva za otroško bolnico v Murski Soboti. Seveda zbira prostovoljne prispevke tudi za Avstralce, trenutno za Fred Hollow Foundation, fondacija nedavno umrlega avstralskega očesnega specialista. Eleonora prireja razne koncerte in ni ji težko hoditi od hiše do hiše in prodajati srečke za srečolove. Samo rafinerija nafte ji podari vsako leto po 500 dolarjev. Vsak mesec ima v Cronulli svojo stojnico, kjer ji pomaga tudi Cvetka Berginc iz društva Triglav, v hai rneld u pa neka gospa,Skotkinja.
Eleonora je članica različnih avstralskih organizacij. Ukvarja se tudi z avstralskimi otroki, s katerimi prireja različne igrice, dobiček teh pa pošilja slovenskim otrokom v Slovenijo.
Na fotografiji na prvi strani našega časnika je Eleonora slikana s svojim vnukom Adamom Patrickom Durnbar Parsonage, ki je po očetu osma generacija Avstralcev. Posebno je ponosna nanj, ker je prav letos dobil diplomo sydneyske univerze "Faculty of Health Sciences School of Physiotherapy". Sicer ima Eleonora štiri vnuke, tri fante in eno dekle. Takšnih ljudi je danes med nami malo. Zato z vsem srcem čestitamo Eleonori White za prejeto nagrado, ji želimo še veliko uspeha, naše rojake Slovence pa prosimo, da jo podprejo s prispevki kadar je le mogoče.
VSI SVETI, VERNE DUŠE...DAN MRTVIH
Prvi dnevi novembra so minili v Sloveniji v znamenju vseh svetih. Državne delegacije so uradno počastile spomin na vse, ki so padli v vojni za Slovenijo. Drugi ljudje so romali na pokopališča, kjer počivajo njihovi najdražji. Nadškof dr. Alojzij Šuštar je daroval mašo v cerkvi vseh svetnikov na ljubljanskih Žalah.
Ob Lipi sprave so se zbrali letos že šesto leto. Stanislav Klep je dejal, da je postanek pri Lipi sprave, nad katero bedi Oarešenikovo znamenje, spomin na vse tiste, ki so umrli nasilne smrti in nimajo zaznamovanih grobov, na katere bi bližnji lahko položili cvetlico ali prižgali svečo. "Prav tako je spominski dan vseh, ki jim je pred pol stoletja vzela življenje neomdena Moč in jim po razglašeni osvoboditvi ni pustila svobode večnega počitka v miru. Današnji spominski večer posvečamo tudi ljudem,ki so med okupacijo politično delovali in bili pobiti samo zato. ker so bili nasprotniki totalitarne partije". Klep je imenoval Fenouša Emmra, Marka Natlačena, Narteja Velikonjo, Crtomirja Nagodeta, Iva Peršuha, Avgusta Praprotnika in Leona Rupmka. Irena Virant pa je dejala, da je med Slovenci kosila Zloba v podobi kljukastega križa, fašistične butare ter srpa in kladiva.
Predstavniki republiške Zveze združenj borcev in udeležencev Narodno osvobodilne vojne ter žrtve fašističnega nasilja pa so položili vence na grobišča in spominska obeležja za padle partizane.
Novinar Boris Jež je v Delu zapisal, da so Slovenci še daleč od sprave in da "nas je Dan mrtvih tudi letos razdvojil...na grobove 'ene strani' in na grobove 'druge straui'...noben nekdanji domobranec rti spregovoril besed sprave ob grobovih padlih partizanov in prav tako se ni noben partizan na primeren način spomnil svojih nasprotnikov."-
Z NASLOVNE STRANI
P 0
1.
N
0
U
E
M
B
R
U
Queensland
UTRINKI iz nhSe slouenske skupnosti
Z JOŽETOM VAHOM
se je pogovarjala Stanka Gregorič
S.G.: Jože, minili sta dve leti in več, ko ste mi tistega junijskega jutra po telefonu prvi sporočili, da je Slovenija proglasila svojo državnost. Kaj je počel Jože V ah po tem datumu?
J.V.: Moja glavna vloga takrat je bila vloga predsednika Slovenskega narodnega sveta, v sklopu Avstralske slovenske konference. Vedel sem, daje treba Sloveniji pomagati na način, ki je bil dostopen samo nam Slovencem, ki živimo v drugih državah po svetu. Stopili smo v stik z avstralskimi parlamentarci, ki so prenašali naše želje v Canberro, v avstralski parlament, dajali smo intervjue avstralskim medijem, demonstrirali, pisali pisma itd. Kasneje se je pokazalo, aa je bilo naše delo učinkovito, saj je bila Avstralija prva
Rrekomorska država, kije priznala Slovenijo. 1oje drugo važno delo so bile oddaje v slovenskem jeziku na radiu.
S.G.: Koliko let že pripravljate in vodite te oddaje?
J .V.: Peto leto na radiu 4 CRB FM, na 4 EB v Brisbanu pa nekaj let več. Te oddaje pripravljam naizmenično z Anico Cudermanovo in Marico Podobnikovo. Pri oddajah na 4 CRB mi pomaga tudi žena Albina.
S.G.: Kaj pa vaše društvene aktivnosti?
J.V.: Žena je trenutno podpredsednica, no to nedeljo je občni zbor in bodo nove volitve.
A.V.: V Slovenskem avstralskem klubu Planinka sem tokom let poprijela za vsako delo tako v kuhinji, kot tudi pri drugih opravilih. Pletla sem in kvačkala, izdelovala porcelanske figurice, ki smo jih prodajali ali delili kot dobitke na loterijah. J .V.: Naj povem še to, da je Planinka najstarejša slovenska organizacija v Avstraliji, saj bo januarja 1994 praznovala svojo 42. obletnico.
S.G.: Pred kratkim sta obiskala Slovenijo, opišita mi nekaj svojih vtisov.
J.V.: Odnesla sva zelo dobre vtise, čeprav bo vzelo veliko let, ko bomo lahko Slovenijo primeijali z zahodnimi državami. Ljudje s katerimi sva govorila midva so bili zadovoljni. Srečala sva se med drugim tudi z našim Janezom Janšo.
S.G.: Kakšno je vaše mnenje o slovenskih strankah?
J.V.: Za nas izseljence je najbolje, da pomagamo Sloveniji v celoti, ne pa posameznim strankam.
S.G.: Vrniva se k vašemu prostovoljnemu delu na radiu. Ali prejemate iz Slovenije kakšno pomoč?
J.V.: Po pravici povedano, sem zelo razočaran, saj mi je ob obisku domovine obljubil Branko Bereant z Radia Slovenije pošiljanje poročil po iaxu pa do sedaj se ni prispelo nič. Prav tako mi je na Slovenski izseljenski matici obljubila gospa Dolinarjeva kasete z narodno zabavno glasbo pa tudi od tam še ni nič prispelo, ko pa sva jo iskala na Matici je ni bilo. Tudi po trgovinah nisem našel kaj prida kaset. Vedeti morate, daje nase delo popolnoma prostovoljno, radijski študiji zelo oddaljeni, pa še dodati moramo denar iz svojega žepa.
S.G.: Vaše čudovito znamenje, ki mu pravite kapelica, na hribčku društva Planinke je naredila na mene poseben vtis. Ideja z imeni umrlih Slovencev se mi je zdela tako originalna in spoštovanja vredna, da vas moram povprašati več o tem.
J-V.: Povedal vam bom to, kar mi je pripovedoval Mirko Cuderman. Prvi poskus o graditvi znamenja se je pojavil že kmalu po nakupu zemljišča pred dvajsetimi leti. Naš arhitekt pokojni Cveto Mejač je naredil načrte, ki pa so ležali nekaj let v predalu. Marica Podobnik seje ponovno zavzela in pričela z
nabiralno akcijo. Ko ie bilo dovolj denarja, je bil načrt predstavljen tukajšnji občini. Karlo Knap je obljubil vodstvo gradnje in tako je s svojimi pomočniki znamenje tudi zgradil. Na red in čistočo okrog kapelice gleda nekaj naših rojakov, največkrat pa se tam vidi Marico Podobnik. Znamenje smo prekrstili v "kapelico". Služi nam tudi kot spomin na pokojne in kot seznam imen umrlih rojakov v Queenslandu. Trenutno je na ploščicah, ki so pritrjene na kapelici 7o imen umrlih. Kapelico je blagoslovil ljubljanski pomožni škof Jože Kvas, ki je ob obisku Avstralije oz Queenslanda posadil smreko, ki na našem zemljišču lepo raste. Prvotne slike je naslikal pokojni Cveto Mejač:Na čast Materi Božji Brezjanski Mariji pomagaj, Beg v Egipt (značilno za nas begunce). Sv. Krištof (zavetnik popotnikov), Slika trpinov (mučencev zadnjekomunistične dobe). Vse slike so izbledele in
ostala je samo še Brezjanska Marija pomagaj.
***
NOVI ODBOR PLANINKE
Novi odbor slovenskega društva Planinka v Queenslandu je bil izvoljen 7. novembra letos:
predsednik - Stanko Heric, podpredsednik - Edi Andlovec, tajnik -„Albin Orel, blagajnicarka - Pavla Pregelj, gospodar -Vinko Coper ml., nadzornika - Emil Lešnik m Franc Penko. Novi zaupniki. Emil Lešnik, Edi Andlovec, Albin Orel.
AVTOMOBILSKE DIRKE NA SONČNO ENERGIJO - SOLAR CAR RACE
Te dni potekajo ponovno avtomobilske dirke na sončno energijo od Darwma do Adelaida. Med štiriinpetdesetimi tekmovalci je ponovno in že tretjič po vrsti Mitja Lajovic, sin častnega konzula za Novo Zelandijo in med drugim tudi enega od ustanoviteljev in člana upravnega odbora našega časnika, Dušana Laiovica. Medtem, ko so drugi tekmovalci morali za "avtomobilčke" plačati milijone dolarjev, je Mitja Lajovic
naredil svoje vozilo ALARUS kar sam. Pa o tem kdaj drugič.
***
NOVA LEKTORICA SLOVENSKEGA JEZIKA NA MACQUARIE UNIVERZI
Na slovenski radijski oddaji Radia 3 ZZZ v Melbournu smo slišali, da bo z novim šolskim letom nastopila službo lektorja za slovenski jezik n§ Macquarie univerzi v Svdneyu nam vsem
dobro znana Breda Cebulj Sajko.
***
BERT PRIBAC PONOVNO V AVSTRALIJI
Znani slovenski pesnik Bert Pribac se je ponovno "za stalno" vrnil v Avstralijo. Za mesto bivanja si je tokrat izbral
simpatično obmorsko mestece 300km južno od Sydneya.
***
VODSTVO SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
Predsednik - Kari Bevc, tajnik - Virgil Gomizel, blagajnicarka -Julija Campelj, kulturna referentka in
članica odbora Vestnika-Vivienne Katsoulotos (Gomizel), asistentka tajnika Julie Krnel, predstavnica upokojencev in pooblaščena za zvezo z radiom - Helena Leber, zadolžen za balinaije - Darko Barba, za lovsko družino - Tone Oberstar, mladina in ansambli - Rudi Plut, asistenka tajnika -mladinka Natasha Spilar, ostali člani pa so še Tony Skrlj, Renato
Smrdelj, Boris Spilar, Jože Urbančič in Štefan Mavric.
***
NAŠE SOŽALJE
Jc>žici Gerden ob izgubi očeta, patru Niku Žvoklju v Sloveniji,
ki tudi prejema naš časnik pa ob smrti njegove matere.
***
mi
AUSTRALIA
euro
international pty.itd
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores
EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products
SHOWROOM AITOESK 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152
Ph: (03)764-1900
Fax: (03) 764-1461
SYDfET BRANCH 2A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02)671-5999 Fax: (02)621-3213
A KONCU SE NASMEJTE...
,Ne prepisuj
-	Le o a koga si prepisal to grdo besedilo za nalogo?
-	Ja, mamica, saj to je vendar Goethe!
-	Saj sem vedela! On pa ni primerna družba zate! ***
Kaj je ženska, ki jo je zapustil njen Tona? Frajtonarca!
Razlika
Dinozavri in komunisti se razlikujejo lejgo tem, da so prvi izumrli. (Ni) čudno
Ni čudno, da vesoljna Slovenija nori za dinozavri, ko pa ji vladajo kameleoni. DRŽAVLJANSKA
Tisti film o dinozavrih v Sloveniji že toliko časa predvajajo, da izpolnjuje vse
pogoje za pridobitev državljanstva in s tem tudi lastniškega certifikata.
***
kmeta:"Naj še sosedu krava crkne, če se je meni
-fflDOVNlKl-
ILUSTRACIJA -AUANA PRIMOŽIČ. PAVLIHOVA PRATIKA
Elizabeta Cvetka
VS£ NA J SOL J ŠilT
Razmišljanje slovenskega pokvaril traktor!"


GLAS SLOVENIJE
Zahžnik-Založba GLAS Ustaoovitelfi in upravni odbor-Dušan Lajovic, Alfred Breznik. Štefan Merzet in Stanka Gregorič Upravnik-Štefan Merzel. 265 Nicholson Str. Foolncray. Vic3011; telefon (03) 6875176 Glavna in odgovorna urednica-Stanka Gregorič. 2/15 Allandale rd. Boroma. Vic 3155; telefon - fax: (03) 762 6830 Uredniški odbor-Draga Gelt, Toni Gržioa, Lojze Košorok. Vinko Rizmal, Ljenko Urbančič Tehnično oblikovanje, umetniška izdelava in priprava strani - Stanka Gregorič: Računalniška osnova za prvo stran - Draga Gelt:
Logo - Frances Gelt: Distribucija - S. Z. Gregorič Informacije: STA - Fax poročila Slovenske tiskovne agencije, OB VESTILA SLOVENSKEGA VELEPOSLANIŠTVA iz Canberre in SLOVENSKEGA KONZULATA iz Sydneya, SLOVENIAN BUSINES, SLOVENEC. DELO, DRUŽINA. VEČER. BROŠURE O SLOVENUI. MLADINA. NAŠA SLOVENIJA. RODNA GRUDA. MLADIKA.
REVUA SLOVENIJA v angleščini. Radio SBS, 3 ZZZ ^—^

Samo naročilnice in čeke pošiljati na naslov uprave. Vse ostale prispevke pa na naslov uredništva: GLAS SLOVENIJE 2/ 15 Allandale Rd.Boionia 3155 Victoria, Australia Telefon-fax: (03) 762 6830
I
Naročam GLAS SLOVENIJE
PRILOŽEN ČEK ZA: letno naroČil!»* 50 JOO ab polletno S 30 j00
UPRAVA: GLAS SLOVENIJE 265 Nicholson Street Footscray, Victoria 3011
Podpisani(a).......................
Ulica in kraj........................
Država.................. Poštna St.
-L
Podpis.............. .....Datum
j
TISK: Bounty Print, 65 Heatberdale Road. Ringwood. Vic. 3134