letni tečaj 1913. Fefcruar P0PR1JCTA DEVICA MARIJA M = Zmožna Gospa Vogrska. POBOŽEN MESEČEN LIST. Vrejuje ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Črenslovcih. m (bi) : Marija zgubi Jezusa.........33 Szakovics Jozsef: Misijonska dužnost.....38 Poštiijmo svoje duhovnike.........44 Klekl Jožef: Tretji Red Sv. Frančiška.....49 Vogrski Sloven : Zgodovine iz živlenja sv. Ferenca. . 51 Sjovenec : Marija pri ženitvi........55 Glasi iz doma i sveta..........59 List za deco .............62 Cena lista je za domače dve koroni; za amerikance pa tri. K listi dobijo tak domači, kak i amerikanci ka-lendar. Ali potrebno je list naprejdolplačati. Ki nemore naed-nok vse dolplatiti, naj da vsako pol leta 1 korono, ali konči 50 filerov vsaki frtao naprej. Penezi i pisma za list naj se pošilajo na sledeči naslov: Klekl Jožef plebanoš na pokoji v Črenslovcih. Cserfold, Zalamegye. Za naročnike i širitele lista se vsaki mesec služi edna sveta meša. Cisti dohodki lista se obrnejo na zidanje ednoga samostana v Krajini Slovenskoj naVogrskom. NEVTEPENO POPRliETA DEVICA MARIJA, ZMOŽNA GOSPA VOGRSKA — POBOŽEN MESEČEN LIST. • VREJUJE GA: KLEKL JOŽEF plebanoš na pokoji v Orensloveih. Cserfold, (Zalamegye). Z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti. Prihaja vsaki mesec 8-ga na veseli spomin petdesetletnice 1. 1904. dec. 8 ga obhajane zavolo razglašenja verske pravice o Marijinom nevtepenom poprijetji, šteri den je te pobožen list prvič slovenom vogrskim do rok dani. — Cena 2 koroni, v Ameriko 3. Marija zgubi Jezusa. Duševna siihoca — smrten greh. Dvanajset let star Jezus je na vuzemske svetke šo gori z materjov Marijov ino z sv. Jožefom v Jeruzalem v cerkev ob prvim vu svojem zemelskom živlenji. Kda so pa svetki minoli, je z svoje dobrevole tam ostao duže vu cerkvi. Mati njegova bi. D. Marija i sv. Jožef sta mislila, ka je kde med žlahtov ali spoznancih pa samo drugi den sta zpoznala, ka sta dete zgubila. Kakša žalost je mogla obidti na to srce bi. D. Marije ! Ki zna, ka je Jezus njemi, on znd to tudi, kakša zgiiba je Jezusa zgubiti Samo ka človeka ta zgiiba lehko dosegne tak, kak Marijo, naime brezi njegove falinge pa tudi tak, ka je sam kriv te z|rube. Pa kak š!eč bi ti nedužen bio pri zgubi Jezusa, li bi mogao čutiti, ka ne vekše zgiibe, kak Jezusa zgubiti! Glej, Marija je nikak ne kriva bila, ka je Jezus vu posli nebeskoga Oče zaostao od nje, ka se je kakti skrio pred njov, ka ga je ne viditi mogla. Odtrgnola se je Ona od Njega ne, zgubila je ne njegove lubezni, niti milošče, samo od njegove nazočnosti je bila oropana na tri dni na vel ko žalost njenoga liibečega srca. Pa se to vu tečaji diiševnoga žitka vsakoga bogabo-jččega človeka zgodi včasi. Tak se zgodi ka duša brezi svojega greha zgubi Jezusa z svojih očih, kak či bi megla sela človeki na pamet, kak či bi led objemao srce njegovo, kak či bi povrgeo Jezusa : od niket ne čuti nikše tolažbe. . Žalostni st£n duše je to, šteri boli pa more boleli, nego vupanje zgubiti vu takših dnevaj ali v S raj zajo duša ne sme; Koga diišnavest od greha ne toži, on naj miroven ostane vu najvekšoj siihoči duše to znajoči, ka se je od Jpzuša z&lo ne odtrgno, ka je za toga volo ne zgubo milošče bože niti lubezni. To edno tolažilo naj raa vu takšem stališi duše, ka Bog tak šče, naj trpi siihnčo duše svoje. To ga naj ba-triva, ka Bog zna, Bog vidi, kak se on vojskuje sam z sebom, kak močno prestane duševen boj. Či te Bog na probo dene, je li znaš trpeti, je li znas lubiti z vernim srcom, z čistim, nesebičnim srcom, te že potolaži, kda de se njemi dobro vidlo. Gi pa človek z svoje vole i z svojega pregrehška zgubo Jezusa, to je grozna nesreča i zgiiba. Pa se to tudi zna zgoditi! Ki smrten greh včini, je sam kriv, ka ga boža mi- lošča'povrže, sam povrže znajoč i voleč povrže, bi mo-geo pisati: vkraj sune od sebe Jezusa. Je li znajo oni, ki tak zlehka delajo smrtne grehe, ki tak zlehka zavržejo zapoved božo ino zgubijo svoje -večno blaženstvo, je li znajo kaj delajo ? Marija žaluje za svojim zgiiblenim Jezusom. Grehšiti, znajoč i hoteč grehšiti proti Bogi, proti naj-svetešoj krvi Kristušovoj, proti vekivečnomi blaženstvi jedine svoie, lastivne duše ! Je to pamet ? Je slobodno to ? Odtrgneš se od Boga, pa zakaj ? Ti ne trbe Boga ? ne Jezusa ? ne odktipitela. niti zveličitela ? De ti na mesto bože milošče, štera duše žive, bolša srditost boža na duši ?' De ti na mesto žitka vekivečnoga bolša vekivečna smrt? na mesto zvelieanja skvarjenje ? Odlrgneš se od Boga pa zakaj ? Te je bantiivao Bog ? Te je razžalo Jezus ? Z kem ? Lehko z tem, ka te liibo, do smrti, do križne smrti te je liibo, žitek je dao za tebe i krv je prelejao za tebe? Odtrgneš se od Boga • pa zakaj ? za grehšno veselje ? za diko i čast? samo zato, ka ti je tak vola, tak ščeš, ali ravno zato, ka je On dober? Pa po vsem tom se zburka v tebi diišnavest, kak morje v viheri! grehšne nasladnosti sploj vekši boj tirajo proti tebi, duša pa zdihava, je betežna, vola hudobna postane, pamet tmična ino ober glave se ti omzači neba! Kgk more človek smrten greh včiniti? Kak je mogoče, ka se človek sam šč6 odtrgnoti od Jezusa? Pa je li mogoče, zgodi se to tiidi! Smiluj se mi Gospodne! ne zavrži me, ne zapusti me vu mojoj slabosti, vu mojih grešuih nagibaj, vu mojem dtiševnom siromaštvi: na zavrži me! Gi me zavržeš Gospodne, ne greha, šteroga jaz ne bi včino. Velka, najvekša zgiiba je za človeka na sveti, či Jezuša zgubi z svoje vole. Pa je to na samo z hudobne vole mogoče, nego tiidi z grehšne nepazlivosti ino z duševna nemarnosti. Takša nepremišlenost, z šterov se vnogi zaviipa ino čistost diise, mir srca, sveto vero ino svojo pobožnost v nevarnost postavi, na koj prinest človeka na slednje? Da, ki liibi nevarnost, on prejde vu njoj! To — ono za droberijo držiš, pa je to samo že velka nevola, ka za malo reč držiš ono, ka te na velko hiidobijo nadela. Mala je kapla vode pa velko jamo zdube, či pospoloma kaple. Istina, ka te mali, odpiistlivi greh ne odtrgne včasi od Boga, te ne spravi včasi v duševno smrt, pa ka bode z toga, či se ne boš brigao ž njim ? Kelko liibezni i milosti zgubiš, či sam rad delaš male grehe? Je li, ka je črv tiidi mali v lesi pa kelko kvara dela! Nikaj pa li morem včiniti, naj Jezuša z svoje v le nikdar ne zgubim! Pa ka bom na te način delao ? Vsaki den diišnovest dobro zgriintavao bodem. Pazo bodem, ka š iivati kak mešnika, ar je on namestnik Kristusov, ki je sam pravo : Ki vas posluša, menč posluša — ki vas ne poštuje, mene ne poštiije. Lehko bi rad znao, kak moreš postiivati svoje duhovnike? Pogledni svecov zglede kak so oni poštuvali nje! Sv. Anton, či je popa srečao, je na kolena spadno pred njim i gori ne stauo, dokeč je blagoslova ne dobo od njega. Sv. Ferenc je pravo, ka či bi on naednok ednoga angela pa popa srečao, prle bi mešniki skazao svoje poštenje pa te angeli. So. Katalena je v takšem poštenjih držala pope, ka da je vidla mimo hiže idočega popa, je vobežala, pa njegove stopnje kušuvalH. So. Ferenc Šaleški kak pušpek je ednok mešnike posvečiivao v cerkvi. Gda je opravo delo, je vč šteo idti, ali pri dverah ednoga nova mesnika vidi stati. Pita ga, na koga čaka? Te te novomešnik odgovori : Že duže me eden angeo sprevaia ; prlegda sam ešče ne bio gorpos-večeni, mi je vsigdar na desnoj strani bio pa nad dveri vsigdar pred meno v šo vo, zdaj pa da sam to vel ko čest zadobo, na levoj strani ide poleg mene pa nešče pred menov vo idti zalo sam na njega čakao. Sveči ino any;elje znajo poštenje skazati duhovnikom ali grešni ltidje nevejo, ali bole neščejo. Ednok do od toga tudi grozoviten račun mogli davati. Tretji Red Sv. Frančiška. Zvtin plesa česa se ešče naj ogiblejo tretjeredniki? II. poglavje §. 2. pravi nadale „nespodobnih gledališki iger, kakor tiidi pojedin, naj se jako skrbno varujejo." Kaj je to »nespodobna gledališka igra?" Taksa igra, štera je nedostojna, veri i poštenorai živlenji nasprotna i pri šteroj se takše nedostojno djanje predava, (spila), driigi pa to glšdajo. Zato se pravi gledališka igra, ar se gleda igrača igralcov. Hiša, v šteroj se te reči predavajo se zove gledališče (nemški teater — vogrski szinhaz). Samoobsebi se razumi, ka tretjerednik teh Komedij ne sme gledati, da je že nišče driige tiidi ne sme, je krščen, ali pogan, zato ka se protivijo deseterim božim zapovedani, posebno prvima dvema i šestoj. Sme se pa gledati Kristusove živlenje, trplenje, ali drugo pobožno predavanje, po šterom se duša vči Boga ltibiti i sveto živeti. Nadale »jako skrbno se moremo čuvati pojedin." Pojedina se nači ešče pravi mao, goščenje. Takši shod, ali spravišče, gde se samo za volo jesti i piti zahajajo liidje je tretjerednikom ostro prepovedamo kak bali, majališi i driige veselice, kam se ludje na dobro pijačo i pečenko povablajo. Tretji red je pokore red. Pokora se pa samo v zatajiivanji more doprinašati. Dober Bog nam po sv. Pavli apostoli glasno naznanja, ka je „bože kralestvo ne jestvina i pitvina" (Rim. XIV. 17.) ki ščemo zato bože kralestvo zadobiti, ne iščimo je v jeli i pili. Zato, če kam idem, nigdar nesmem ta za volo jesti i piti iti. Pravimo smo pozvani na kakšo pošteno svadbo, ali pozdravimo poznanca na njegov god — včinimo to z liibeznosti i niti ta najskrivneša žela nam naj ne bo ka bi se tam zdaj z bolšov branov nasitili, kak doma ; če bi jaz z tem namenom pohodjavao svoje prijatele te bi jaz ne njih poštiivao, nego njuve pečenke i njihove pinte. I, ka sem jaz ne za volo jesti i piti nego z liibeznosti koga pohajao, se odkriva po mojem odhodi. Če jaz po goščenji po celoj fari razglašiijem, kak malo je bilo na stol djano, kak suha kokoš i kak kisilo vino, no te jaz po celoj fari razglašiijem, ka svoj blek od poznanca i roda bole poštujem. Bodimo zadovolni, vzemimo kaj nam prijateo pre-viipa dati, čtebolše, bolše, če slabše, slabše, nato pazimo samo, da prek reda ne bomo ne jeli, ne pili. Sv. Chrisostom pravi „Gde je pijanost, tam je vrag." Pijanosti se pa človek v krčmi navadi. Tretjerednik zviin istinske potrebe ne sme zato nigdar v krčme. Taksa potreba je pa ne, gda ga doma žeja kole i si jo ide gasit z dečičkom, pogasi je pa komaj z pintom. Zatajimo se. Voda je najzdravejša pitvina. Ge pa vino pijemo, zmerno je vživajmo i mešajmo je z vodov naj nam ne obškodi. V krčmo ne hodimo, dajmo si v potrebi rajši domo prinesti, da neredno, gosto pohajanje krčmev nam ohladi liibezen do Boga, vužge pa do sveta. Travnik, šteri je pramoker samo smiidje rodi. Tak naš duševen travnik tudi nehasnovita bo rodio, če bomo ga z nerednov pitvi-nov vsigdar mokroga držali. Zmislimo si na Jezusa z žučom i jesihom napajanoga i njemi obliibimo zmernost v jestvini i pitvini i prosimo ga ponižno blagoslov: Najslajši Jezus .... Amen. Klekl Jožef. Zgodovine iz živlenja sv.® Ferenca. Vu živlenji sv. Ferenca najdemo vnogo zgodovin, z šterih presvetlo vidimo jakosti Oče tretjerednikov, štere deca duhovna sv. Ferenca nasleduvati morejo. V denešnjoj številki začnemo nje pripovedavati. I. Sv. Ferenc zadobi prvoga svojega vučeniha. Prvi vučenik sv. Perenca je bio imeniten Gospod Bernardo da Quintavalle. Povrnenje toga imenitnoga moža se je etak zgodilo. Gda je ešče Sv. Ferenc vu sveckojf opravi hodo, či glih ,je že zapilsto te svet, ino za toga volo od vnogi liidi ošpotan, zavržen bio, ne samo od nepoznanih lildi nego ešče od starišov ino rodobine vse to za-metavanje je z-čudavrednov potrplivostjov podnašao. Vu Assisi varasi je živo v onom vremeni eden najbogateši,. najčedneši gospod po imeni Bernardo. Te gospod, gda je vido to čiidivanja vredno potrpli-vost ino stanovitnost sv. Ferenca, sam vu sebi si je pre-mišlavao od te jakosti sv. Ferenca, ino je na vu sebi gori prišo na to, ka te jakosti nišče nemre imeti vu sebi brezi zvunredno velike bože milošče. Povabi zato k sebi sv. Ferenca na večerjo. Sv. Ferenc gorvzeme pozvanje, ž njim večerja, ino si eščev nje-govoj hiži na noč dolpočine. Bernardo je želo skiišavati pobožnost sv. Ferenca, zato njemi vu svojoj lastivnoj spalnici da mesto za počinek, gde je celo noč goro posvet. Sv. Ferenc, naj zakrije svojo pobožnost, taki kak vspalnico pride, ide na počinek, ino se napravi, kak da bi globoko spao. Ravno tak ide tudi za kratki čas Bernarda spat, ino začne globoko si zdihaviti tak da bi sladko spao. Po islini je pa verastuvao ino pazo sv. Ferenca. Gda je sv. Ferenc že to šlimao, ka je Bernardo globoko zaspo, gori stane iz postele ino začne pobožno moliti,. roke, oči proti nebi vzdigne ino stalno zdihava : Bog moj ! Bog moj! Britke skuže točeč do zorje si je zdihavao: Bog moj! Bog moj! Te reči govoreč si je sv. Ferenc premišlavao od velike dobrotivnosti bože, ki je iz pomiluvanja na ete svet prišeo, ki je mro za grehe sveta, za svojega nev-rednoga slugo Ferenca, naj zdravilo postane njegovoj duši, pomoč, tolažba v težavi. Od Boga presvetlem je najmre naprej vido, kak velika dela zele Bog po njem spui ''v čtito je svojo slabost ino malenkost zvau je zato Boga na pomoč ino ga proso, naj njegovo slabost svojov milostjov podpira, ar brezi nje nikaj nemre doprinesti. Bernardo pri svetlobi posveta videvsi to pobožno molitev ino pre-mišlavajoč si ober rečih štere je sv. Ferenc govorio od Duha sveloga presvetleni se odloči, ka svoje živlenje preobrne. Z-rana zato zove sv. Ferenca ino njemi etak govori: Brat Ferenc! močno sam odločen, ka svet odstavim ino bodern tebe naslediivao, kajkoli bodeš meni zapo-vedavao. Slišajoč sv. Ferenc ete reči, krolo se je radiivao ino etak govoro: Bernardo; kaj si ti zdaj pravo, to je veliko, ino ciidnovit.no delo, to moreva opilati Jezusa najnoga gospoda, ino moreva Njega prositi, naj nama bode milostiven ino naj nama pokaže pot, na štero naj zove, naj naj navči, ka je njegova sveta vola. Zato hodiva v hižo pušpeka, tam je eden goreči pop, ino dajva ponjem na to naka-nenje edno sveto Mešo služili, ino moliva do tretje v5re proseč Boga, naj nam pokaže, gda se tretjikrat mesna knigo gori odpre ono pot, na štero naj zove. Bernardo je v to prevolo. Na to se zemeta na pot, idetav ptišpekovo hižo, ino gda sta že sveto Mešo poslušala ino molila de tretje vore, na prošnjo sv. Ferenca je pop vzeo mešno knigo v roke, križ na njo vrgo, ino gori odpro trikrat vu imeni našega gospoda Jezusa Kristusa ina prvo odpiranje knige se najdejo one reči, štere je Jezuš pravo mladenci, ki je na popolno živlenje želo stopiti: „Gi popolno ščeš živeti idi, odaj vse kaj imaš ino razdeli siromakom zatem pa hodi i naslediij mene." Na drugo odpretje knige se skažejo one reči, štere je Jezuš pravo vučenikom, gda je nje včit poslao: »Nikaj ne vzemte sebov na pot, ne palice, ne turbe, ne obiiteli ne penez." Z tem jihva je želo opominati, navčiti, naj svoje viipanje jedino v Boga položita, naj na »drugo skrbi ne-mata, kak na razširjanje evatigeliuma. Gga se je kniga obtretjim odpre skažejo se ete reči: „Ki za menom šče hoditi, naj se zataji, naj si vzeme svoj križ na sebe ino hodi za menom.'1 Te je pravo sv. Ferenc Bernardoi: Glej tanač, šte-roga Jezus dava nama, idi ino v včini kak si slišao; blagoslovljen pa naj bode naš gospod Jezuš Kristuš, ka je naj za vredne najšo svoje želenje nama na znan-nje dati. Bernardo slišajoč te reči odide, oda vse, ka je la-dao, ar je prebogati bio ino z-velikim radiivanjom razdeli svoje imanje siromakom, dovicam siroticam, bolnišnicam (spilalom). Vu razdeljavanji je njemi nevtrudlivo pomagao sv. Ferenc. Slišajoč pa eden gospod po imeni Silvestra, ka sv. Ferenc teliko penez' deli, od skoposti obladan njemi govori: Ti si ešče meni ne vOpldčao on kamen, šleroga si za popravko tvoje cerkvi od mene kupo, ali zdaj maš peneze, zdaj me plačaj vo. Sv. Ferenc občiidivajoč njegovo skopost, nešče se žnjim boriti, nego segne v mošnoj njemi napuni žep govoreč : či želeš ešče ti več dam. Silvestra zadovolen ide domo, ali večer, gda si premisli svojo skopost, kroto nemiroven postane, ino trikrat vidi v prikazmi iz viist sv. Ferenca eden veliki zlati križ prihajati, šteroga vrh de nebe segne, edna stran križa do izhoda, ta driiga stran pa do zahoda segne. Na to videnje obžaluje svojo skopost, vse razdeli, ka samo ima ino vučenik sv. Ferenca postane. V redi sv. Ferenca je postao izvrsten vučenik, i je od Boga obilne milosti dobo. Vreden je bio večkrat z Bogom govoriti, kak dober prijatel govori z dobrim prijate-lom. Ravnotak je blagoslovo Bog tudi Bernarda, ki je vreden bio Boga že v tom žitki večkrat viditi. Sv. Ferenc je pravo od njega, ka je on nastavo frančiškani red, ar je te prvi bio, ki je ostavo svet, vse ta dao Jezušovim siromakom, ino začno evangeliumsko siromaštvo sebč •dartivajoč siromaškomi Jezuši, ki je na križi brez oprave ?v tom najvekšem siromaštvi vmro. Vogrski Sloven. Marija pri ženitvi. Prišli smo do šeste hiše ! Tu se tudi nikaj priplavlajo. Pito sam stariše, ka to pomeni, ka tak vred jemlejo celi hram. Ja, govorijo mati, Geto namenimo ženiti. Tii je že njeni čas. Šestnajst lejt je stara še pa zadosta velka ja. Kak sam to zaslišo, sam si Včasi mislo, ta matija driigo nevejo, kak moriti svojo jedino Geto. Ešče več hiš je, gde se ženiti želejo. Nego dale ne hodimo. Tu so pa takša dela, štera se nedostaja niti vo-praviti. Že dobro so ne začnoli, kak bi pa te dobro nap-rejdiivali. Či že tistim slabo ide, ki dobro začnejo, kak bi te onim moglo dobro idti, gde je že zsačetek grehšen. Ino kak je te to ka dobrih ženitev človek malo najde? Zato je to tak, ar se brezi Boga godi. Mi smo ne navajeni pred vsakim poslom vekšim Boga na pomoč zaz&vati; pri tom deli se tudi vnogokrat, spozabimo z njega. Pa hižni zakon je Gospodni Bog nastavo v paradižomi. Bog je bio pri prvoj ženitvi, Bog je dao vkuper Adama i Evo. Gospodni Bog more biti pri našoj ženitvi tudi. Ma- rija je bila pri ženitvi v Galileanskoj Kani; tak se dos-taja, naj bode ona nas oči pri našoj ženitvi tiidi. Bog je ne pri vsakoj ženitvi, Marija je ne pri vsakoj ženitvi, zato so pa naši zakoni ne mirovni i ne srečni. Zato se zgodi to, ka kakšteč lepo se začne, li nikak tak se zamota delo, ka se dostakrat nemremo rešiti nevole, hudi duh tak zaplete, ka nikak nemremo razplesti delo. Pa to je tiidi zato tak, ar kak Marijo ne prosimo za obrambo i dober tanač pred ženitvov, ravno tak neverno za njo po ženitvi. Či se kjer kaj naprej da, bi vsi mogli se k Gospodnomi Bogi obrnoti, kak vu prišestnoj zgodbi to najdemo. 1868 leta se je zgodilo, ka se je eden imeniten mu-zikant oženiti želo. Ide zato, kak pravimo vogledi. Imena njegovoga nemo pravo. Samo to ščem naznaniti, ka je ne bio človek vsakdenešnji musikant, kak vnogi naši de-gašje ali fudašje; nego, či je za strune prijo je srce geno. V hižni zakon si je psa šteo vzeti edno siromaško nego skrbno, bogaboječo, pri domačem deli preči prilično, razumno gospodičino. Te imena tiidi nesmem ovaditi; pa nanč nam to ne trbe znati, brezi toga zgodovino tiidi prerazmimo. Gospodičina je dobro znala, ka je za ednoga človeka te goslar. Ino to tudi previdla, ka šče ona sklenoti z tem človekom na cele svoje žive dni. Muzikant je pijanec bio; kaj se pa edna bogaboječa dekla, gda njoj nikaj ne fali, k takšemi grešniki zavezala. Naša Gospodičina bi tudi velko košaro dali tomi možaki, či bi ne potrebni bili pomoči. Privolili so zatov hižni zakon, nego samo tak, či človek pijančevanje ostavi. Ltidje nikaki radi i lehko obetajo. Posebno pijanci so lehkomiselni pri obečanji. Gda pa obliibo doprinesti trbe, se vnogokrat moremo podpreti, či ščemo obliibo spuniti. Pijanec se pa podpreti neve ar vole nema, zato pa njegovo obetanje nikaj ne vala. Našemi muzikanti je tiidi žmetno bilo svojo obliibo zdržati. Zaprva se je ešče nikaj nazajdržo. Liki počasi je nazaj spadnov svoj stari greh. Vsakaj rednoj ženski je velki križ, gda piianoga moža vidi. Našoj bogaboječoj ženski kak ne bi te križ tiidi žme- •len bio ! Ne tak za pejneze je njej žao bilo štere je ta-vrgo mož, nego za on greh veliki, z šterim je te človek, njčn tivaris Gospodna Boga, koga je ona ober vsega liibila, žalo. Prosila ga je dostakrat, naj ne ide v lagoja mesta. Molila se je njemi, naj se spomina iz svoje obliibe. Nego mislite vi ka je njemi to kaj valalo ? Nikaj ne. Ne samo ka se je zgreha nej voodkopo, nego bole notri zakopo. Ednok ga je tiidi dugo-dugo ne domo bilo. Žena je zdaj tiidi, kak vsigdar na konci svoje večerašnje molitve za svojega greh-šnoga moža molila k. B. D. Mariji. Proti konci noči domo pridrega pijani mož ; tak se je zapojo, ka niti vednako stati ne mogo. Mlati se ksteni, i stene lepe podobe vse doli zliiča, štere so tam gori visile. Zena to ne mogla mirovno gledati. Inda njemi nigdar nikaj ne pravila, zdaj pa k njemi ide, ga primle za roko ino ga vkraj šče pelati od podob. Pijani mož se je na to svado, ženo voz&pro z hiže, i tak se je doli kravno. Pobožna ženska je nikam ne vedla zdaj idti ? Šla je zdomi k svojoj materi. Ne zemelskoj! Sirolica zemelski starišov ne mela. K nebeskoj Materi je šla, k ednoj podobi, štera je več vor daleč bila od vesnice. Doli poklek-nola pred podobov : Matere Sedem Žalostih i molila, mo-lila-dugo za svojega grehšnoga moža. Kak se doma mož prebiidi, vpamet vzeme spotrete podobe. Te njemi na pamet prišlo, ka je včino nocoj : Kejpe je doli z stene zmlato, ženo pa z hiže zapro. Goristane i zove, išče ženo. Ne jo doma najšo. Iskat jo pri sosedaj. Vsako hižo je gorivdaro, i nišče ne znao za njegovo ženo. Celo žalosten i potreti se nazaj k domi povrne. Ozdaleč zavara ednoga meštiika proti njemi idti. Betežniki so nesli Oltarsko Svestvo duhovnik. Kak človek zagiedne Oltarsko Svestvo, na kolena spadne i moliti začne Jezusa Kristusa Sveto Telo. Nikaj ga je genolo: na glas začne moliti: „Ovo moj Bog ino Gospod, pregrehšo sam proti Tebi: odpusti mojo hudobijo, daj mi nazaj mojo ti-varišico." Mimo odidejo mesnik, on pa gori stane, i domo ide. Za ništerne viire domo pride žena. Proti njej se približava mož, s kuza.mi jo prosi za odpuščenje i njoj obliibi, Jka več nigdar nede nereden v pitvini. I resan : te mož se je povrno. Pijan več nigdar ne bio ; redno sta živela žlepo Bogi služila. — (Rheinische Volksblatt 1868. 48 št.) Mož se je povrno, ar je žena za njega molila. Marija je pomogla žensko v njenoj žaloszti, ar je ona Marijo častila za ledičnoga stališa, ino za zakonskoga stališa. Či mo mi vsi Marijo častili, mo zakone spametnejše sklenjavali. Či se pa po zakoni nevola naprej da, mo znali si pomoč poiskati. Ki zdaj zakon sklenete, srečni ste, či ste do tegamao Marijo častili. Ki pa ste dotega mao ne delali, po zakoni jo tem bole srčno častijte. Marija žive ino pomaga ki jo na pomoč zazavajo. »Ki nedužne brani, je poistini vsmileni." Sv. Augustin. »Nikaj ne kaže tak Kristuša, kak smilenost". Sv. Ivan ZlatoviistnL- Slovenec. starosti zaspali v Gospodi na rokah velezmožuoga i pre-čestitoga častnoga kanonika dekana i plebanoša tišins-koga Dr. Ivanoczy Ferenca njihova mati, po imeni Hujs Rozalia. Prečista Devica Marija njim naj sprosi od Jezu-govoga Srca večno slavo v nebi. Velezm. i preč. sini g. kanoniki pa izjavimo svoje najglobše sočutje. Mrtvo telo pokojne je 10-ga decembra k sv. Bedeniki sprevodjeno i tam poleg svojega moža pokopano. Naj počivajo v mirL Letošnji viizem. Jako rano bo letos viizem. Ranej je samo 1. 1716 ga i 1. 1818-ga bio, gda je eden den prle bio, to je 22 ga marciusa. To stotino ne bo več tak ra-noga viizma. Za devetdeset let, 1. 2003-ga bo pa 23-ga marca vuzem obsluž^van od tistih, ki se ga včakajo. Prestop z liitaranske v katoličansko Čerkev. V zadnjem časi je pa eden velki pa vučeni gospod povrgeo krivo Liitarovo vero, pa je stopo v katoličansko cčrkov. Te odličen gospod je bavarski državni tanačnik, komi je ime baron Kramer Kleta. Že dugo časa je kazao nagnjenje do katoličanske Cerkvi pa je podpirao njene dobrotivne naprave, zdaj je pa te postao sam katoličanec. Slava od-ličnomi gospodi! V pijanosti znrzno. Na cesti pri Slavi ni je v pijanosti spadno pa obležo kmet Franc Lenarčič z Hrastja... Na drugi den so ga najšli zmržnjenoga mrtvoga. Groznosti na angleškoj ladji. Novine pišejo, ka so na angleškoj ladji „Brunsvik" zadobišali štiri potnike, ki so se brezi voznih listkov meknoli na ladjo, ka bi se tak zobstom prepelali v Ameriko. Kapitan je nato dao vse štiri zapreti v edno pozoseb sobico, pa njim je pet dni ne dao nikše hrane. V skradnjoj nevoli so stradajoči zlomili d veri, pa so se na kolenaj vlekli pred kapitdna, pa ga prosili za kriih pa za delo. Kapitan je pa potegno revolvo, pa je dva kmesti strelo, ednoga pa rano. Mrtvivi teli so v Nev Orleansi spravili na suho zemlo, pa jivi pokopali proti kapitani je pa vložena tožba. Dve sleparki v obleki redovnic. V Brni so nedavno gor prijali dve ženski, šterivi sta bile oblečenivi v obleko smi-lenih sester, pa sta pobirali almoštvo za nekši dober nd-men. Oglasili sta se tiidi pri moravskom casarskom na-mestništvi s prošnjov, ka bi smeli od hiže do hiže pobirati almoštvo. Namestništvo je resan mislilo, ka sta to pravivi redovnici, pa je ne prosilo od njivi nikšega sve-dočanstva, liki njima je dovolilo, ka slobodno pobirata dare. Na te način sta nabrali že bliizi 1500 koron. Zatem sta pa napravili tiidi več sleparij, tak ka jivi je nazadnje policija začala zasleduvali, pa jivi gor prijeti. Obej so dali sodniji v roke. Te dogodek nam kaže, kak prekanjeni je dnesden svejt. Bodimo zato previdni, či bi gda prišeo k nam kakši t.ihinec, pa med nami pobirao almostva. Či de se nam vido količkaj sumliv, zahtevajmo odnjega svedočanstvo. Či nebo meo svedočanstva, ali pa de njegovo svedočanstvo krivo, ga včasi dajmo žiipani ali pa žandarom v roke. Pijanec V cerkvi. Pred novin letom tisto nedelo je v Budapesti eden 36 let star knigovezar po imeni Szekely Roman pijan prišo v karmelitansko cerkevi i tam se tak nespodobno obnašao, da so ga nazoči vOzbili z cerkvi i prekdali redari (policaji). Bodi pozdravljeno to čedno i ba-trivno liidstvo, štero se gorjemle ne kre oskrinjevalcov bože hiže, nego kre Jezuša. Z oskninjevalci bože hiše viiz bože hize. Njihovo mesto je ne tii. Vnogi obsedi ali obstoji v cerkvi, kak žganik v skledi, za ves svet bi ne viipao opo-menoti soseda gučečega, smehečega, se rivajočega. Jezus z oltara gleda oba i obsodi oba. Ednoga zavolo nespodob-noga obnašanja, driigoga zavolo mučatija ltickoga greha. Bar trononaslednika. Božižne svetke je eden vodnik električnih kol šteo v Beči svojerai deteti za božižni dar edne knige kupiti. Pojbec bi rad te lepše meo — malo je ne z očmi požro, tak je gledao — ali oča njemi je samo te falejše mogeo kupiti. Eden višešnji oficer vidivši želo detečo, njemi te lepše .kupi. Žena oficerova pita dete ::: poznaš toga gospoda, ki so ti knigo kupili. Zkluma z gla-vov, da ne. Nato gospa odgovori: To so trononaslednik, mali, bodi pošteni človek i dober domoliib. Pri vredileli Marij inoga lista se dobijo zdaj k viizemskoj spovedi pa za deco od škofijske oblasti potrdjene i pohvaljene molitvene knige , Hodi k oltarskomi Svestvi" po 90 filerah z poštov vred. Tiste po 70 filerak so že raznešene. Te so močnejše i lepše. Na znanj o. Dete moli! Dete moli milo srčno Z sklenjenimi rokicami . . , Jezušeka prosi trno : Hodi k meni, bodi znami, Mamica so stari, slabi Oča, mati, pa že v jami. Hodi k meni, bodi mi voj Mi smo sama mala bratja . Hodi k meni najstarejšoj. V meni naj imd zavetja : Menši bratec, menše sestre, Gda mamice več ne bode. Pepek. Mati Pepekova so na senje odišli. Zdaj je sam doma. Ali on se ne boji, zna, ka na dete pazi angel čuvar i gleda je dober Jezus z oltara. Zato pa tudi nikaj hudoga ne dela, ne odleti po vesi, da si tak misli: Bogec me vidi. Edno bi pa li rad meo. Mati njemi stalno prinesejo nikaj z senja. Kaj pa on njim da ? Večkrat je čuo, ka so se tožili: Bog moj, odket pa vzemem, da te vnoge duge rešim. I to je tudi čuo večkrat od njih, ka so pra-nili: petsto koron mam na toj hiži. No, misli si, jaz bom pa šo zdaj na hižo, pa tbom tečas iskao, dokeč ne naj- Dete moli. dem tih petsto koron. Sosedje so ga ovarali, gda je z visel dolgledao i ga obranili, naj bi kje dol ne spadno. Materi je toti ne mogeo dati petsto koron, keliko duga je ona na hiši mela, dao njej je pa z tem iskanjom en dokaz lepe deteče lubezni, štera se skrbi za stariše, gda so v potrebčini. Lubila ga je zato ona tudi vsigd&r bole i pazila na njega, naj na grešno pot kak ne zablodi i med razbijaste pajdaše ga nigdar ne pustila. I to je največ vredno. Najvekši deo je to za najmre, če je stariš v neduž-nosti obdrži, da za to bo na vehe veselo v nebi. Dete, bogaj stariše, gda te od hudoga odvračujejo i pomagaj njim delati, najbole pa dosta moli za nje. Samo tri leta je bio star Karček, gda se njemi je senjalo, ka so lepo zidano hišo meli i on je v njej drage igrače meo. Pita zato očo : ajta, je to ne laž, i Jezušek ne žalosten zatoga volo, ka se je meni senjalo, ka je ne istina. Oh, kak pravičen je te mali dečarec bio. Bodi tudi ti drago dete i boj se laži. Jezužek je jako razžaljen, če dete laže. On je tak pravo, ka samo hudi duh, tisti grdi, ki duše v pekel vlači, samo te laže. Sveti Ausmstin pa pravi, ka če bi si mogli z lažjov nebesa spraviti, ne bi smeli lagati. Znaš zakaj dete drago ? Zato, ka je Jezušeki na veliko žalost laž. Guči zato vsigdar pravico. Gda je O. Wehinger, ki je gobavce oskrblavao, mi-lodare nabirao za te nesrečne beteznike, šterim celo telo gnili i po falataj odkaple, ga pita edna gospa, če se njemi ti betežniki ne mrzijo i če se ne boji, ka — on tudi te beteg dobi — - z smehom odgovori: žmetno je to delo, ali duša pa lepša bo ponjem. Edne premočne familije dekličko te reči tak genejo, ka gda odraste, se odpove svojemi imanji, postane vsmilena sestra i služi v Ameriki pri gobavih betežniknh, naj njoj duša lepša bo. — Drago dete, Jezušek na telo nigdar ne gleda, — ne cifraj se zato, — nego samo na dušo, to lepšaj zato. Duša je pa lepša po vsakom vrednom svetom obhajili i vsakom dobrom deli. Karček. Naj ti duša lepša bo. Egyhazmegyei Konyvnyomda Szombathelyen. Rednikov odgovor. Bakan I. Penango. Hvala Da pozdravlenji. List ti bom pošilao. Naj ga prebirajo kaj naši dečki. „Spe salvi facti sunt" je boža reč. Viipaj se ! Nikaj ne visi od naše moči, nego vse od bože pomoči. Naša moč obstoji v vupauji. Sestram imena ne sem odkrio. Ne je potrebno. Ti si pa pri meni notrisklenjeni. Moli za mene, jaz molim za tebe. Marija bo pomagala. Stariše zroči po Mariji v Srce Jezusovo, tu je popolnoma poskrbleno za njč. Griiškovnjak, Kerec, Berden, Geder, Vogrinčič. Penango. Vsem, ki ste mi pisali pozdravlenje, hvala prisrčna. Zahvalnost je lepa jakost i rodi nove dobrote. Na novo se zato. posadite v moje srce i nigdar ne zbrišete ž njega. Marija pa naj vam da stanovitnost. Edšidt Št. Ged. Hvala na pozdravlenji tem bole pa na agitaciji. Ta slednja je potrebna. Ona je tisla sila, štera po Jezušovih rečah nebo odpira. Pet Skakovčarov je kalendare zamudilo. Pozdrav. Čeh Št. Horvat Ivan, Žerdin Jožef. Cavaglia. Vsem trem lepa hvala na pozdravlenji. Marijin list hodo bo v zavod vaš, kaj ga prebirajte. Molite za mene, jaz tudi molim za vas. V lepom kraji ste, lepo naj bo tudi vaše včenje, ešče bole pa živlenje. Stariši vaši se nikaj na vas ne tožijo ; le tak naprej! Marija vam bodi vodnica ! Baša Ivan. Lugatz. Hvala na dobrom želenji. 2 kr. za list sem dobo. Vsem domačim pozdrav. Prosim te širi list med slovenci, ki so od nas tam zaseljeni. Marija ti bo trud povrnola. Deviški tretjired se tebi tiidi jako pre-porača. Serec Anton. Szombathely. Telikajše i tebi se pre-porača. List tebi tudi bo hodo. Hvala na pozdravlenji. Mate. Pannonhalma. Hvala na pozdravlenji. List se ti bo pošilao. Srčen pozdrav. Kodila L. Tišina. Pišeš „Da ne morem pozabiti svoje rojstne domovino, zato njim pošlem 10 kr. k sv. Bede-niki na novi oltar, naj tiidi tam bode Jezus v lepoj hiži dom&". Lepe reči, ešče lepši je pa dar od ednoga siro-maškoga slugo. Jezuš ti že bo povrno. Peneze sem od-poslao k sv. Benediki. — Hvala tiidi na lepom novolet-nom želenji. Hari Mihal kovač Ropoči. Kalendar i decemberski list sera vam z Čerenčovec odposlao januara. Amerikanci V Chicagi. Naznani se vam, da liste dobite pri Zerdin Jožefi No. 8 E 14 Str. — Lebar Jožefi 416 Federal Str. — Roš Matjaši 1118—20 E 64 Str. Ki nalehci nemore k tem trem po njega hoditi, dobi ga na svoj naslov tudi, samo naj se zglasi primeni i list dol plača. Najbolše je večim vkupposlati peneze. Vsem srčen pozdrav. Odpustki. Februar. 16-ga popolen odpustek za kotrige živoga rožnoga venca. 19-ga „ ,, „ tretjerednike. 21-ga „ „ „ tretjerednike. 22-ga „ „ „ tretjerednike. 23-ga „ „ „ kotrige kamelskoga škapulera bratovčine. Marciuš. 5-ga popolen odpustek za treljerednike 6-ga i ešče eden prostozvoljeni den meseca popolen odpustek za otarskoga Svestva bratovčine i dnes za tretjerednike. 7-ga ali 9-ga popolen odpustek za kotrige Srca Jezusovoga bratovčine. 9-ga popolen odpustek za tretjerednike. 12-ga „ „ „ kotrige Jezusovoga Srca bra- tovčine. K zadoblenji popolnih odpustkov je potrebno spoved, prečiščavanje odpraviti i v namen sv. materecerkvi moliti. Navadno se moli 5 očanašov, 5 zdravimarj. Opravi se pa naj ta molitev ešče v cerkvi, zato, ka se obiskavanje materecerkve večkrat tudi naprejspiše. Ki vsaki den, ali konči 5-krat na tjeden hodi vredno k sv. obhajili brez spovedi dobi vse popolne odpustke. (Ac. S. S. XXXIX. 62. 1906. febr. 14.)