5, štev. Novo mesto 1. iiuii-ca 1ÍÍ07. XX1IL letnik. DOLENJSKE NOVIC Izhajaju 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnin» vred za celo leto naprej 2 K, za pol ieta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosn» in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejem» arednik, naročnino in oznanila tiBkarna J. Krajec nasi, v Novem mestn. E GOSPODARSTVO- Vinogradniki, pomnožujte španjol! Miid iKivinii ptujimi sortami grozdja priporoča se v dandanašnji dôbi preustrojenj» doienjakega viiiograd-Btva tudi takozvani španjol. Nemški se jej pravi Gut-edcl, pa imeniijťjo jo v doatili krajih na Nemškem tudi Spatiitir, apaniaclicr Gutedel, Spanische. Da, podobno jo imenujejo v dostili krajib tudi štajerski slovenski vinof^radniki, kateri jej pravijo epana, spaner, Btí celo nvaèpaiia, kar znači v našem jeziku toliko, kakor frrozdje iz Španskega, kajti italijanski se zove grozdje — uva. Hrvatje zovejo to sorto plemenika in nekateri mlajši slovenski strokovnjaki krstili so jo tudi za žlalitniiio. Mi se bocemo držati imena španjol, katero prvotno domovimj te trte označuje, namreč Špansko. Španjula imamo več sort, kakor navadni beli, lirust-Ijati beli, muškatni beli, beli z narezanim in razrezanim listjem — tiifii petršilka imenovana — beli diamantni 8 prozornimi jagodami, navadni rndeči, muákatni ru-deči, pariški ali kraljevi rndeci. Poslednji ima tudi prozorne jugode, ravno tako, kakor beli diamantni španjol, in ima pa še to lastnost, da ima že zarod rudeč, in rudeče so mu jagode takoj po odcvetenju zaroda. Kakor vinsko grozdje ali grozdje za napravo vina, je španjol iz večib vzrokov Dolenjcem priporočljiv. Pred vaem ni to znabiti kaka takozvana gosposka Borta, to je taka, katera sicer prav izborno vino daje, pa le v majhni množini, kakor: traminec, rulandec, ortiiber, beli burgundec itd. Španjol rodi prav dobro, kajti on nastavi obilo množino grozdov, in ti niso majlini, ampak veliki 80 in debelih jagod. Španjol na Dolenjskem tudi vsako leto gotovo dobro dozori, in kar je pri njem, kakor sorti španskega izvira kar naravnost za občudovati, je to, da se kaže proti zimski pozebi, torej proti pozebi očes, veliko trdnejša, kakor marsikatera domača sorta. Vina ta sorta, in naj ae imenuje že kakor gi>d, rea da ne daje močnega, kajti ona doseže v grozdju 14, k večjemu 16 odatotkov sladkora, in naj bo trta v ae tako fini legi rastoča, ter njeno grozdje tako zrelo, da bolj že biti ne more. Vino spa-njola ni torej moČno, ampak bolj slabotno, vendar pa jako prijetnega okusa. Poaebno ni nikoli prekislo, kajti njegova kislina ne preseza, da je grozdje dobro dozorelo, nikoli 8 tisočink, navadno ima pa le 6 tisoČink kisline. Španjol je torej sorta grozdja, kakoràna nam zamore sama po sebi ravno tako vino dajati, kakor-snega si Dolenjci ravno želimo. Osobito je pa ona sorta, katera zamore vino naših starih domačih dolenj- skih aort, od katerih se posebno naš priproat kmet ločiti ne more, kakor od beline, lipne, zelenike, škiline, javorja, žametaste črnine itd. bistveno zboljšati. Zboljsati pa zamore vina naši!) starih dolenjskih sort španjol v tem smislu, da on v letih, ko one le slabo dozore, alkohol pomnoži, vH&ko leto pa še posebno njih preobilo kislino stanjša. Španjol je t(jrej sorta, kakor nalašč zato pozvana, da navadna, posebno kmečka dolenjska vina omili, jih prijetnejšega, milejšega okusa naredi, Španjol priporočati zamoremo pa se iz enega vzroka prav toplo, posebno vinogradnikom novomeške okolice, in ta je: apanjolovo grozdje je pač namizno grozdje prvega reda, katero bi se v Novem mestu lahko prav drago prodajalo. Namizno grozdje prvega reda je pa španjolovo grozdje zato, ker ono vsako leto prav gotovo do dobrega dozori in to zgodaj, veliko prej, kakor druge domače sorte, njegovo grozdje je pa tudi kaj lepo za oko in istinito kaj prijetno za usta, nikoli prekislo, pa tudi ne presladko, zraven pa se prijetno trdikasto. Leto za letom je ob času zorenja grozdja v Novem mestu veliko poprasevanje po namiznem grozdju, pa kaj pride na trg? Kisla belina, kisla in neprijetno dišeča izabela in -^akih, za zobanje le malo ali kar nič vrednih sort, še več, katere se zamore ravno zaradi njih nepravih lastnosti Ic prav po ceni oddajati, med tem ko se lepo zrelo grozdje spanjolovih sort kaj lahko tudi po 48 do GO helerjev kilo proda. Kako čudo pri takili razmerah, da se še celo vipavsko in goriško grozdje na novomeški trg dovaža, katero je rea da sladko, ali zraven pa tudi tako zmečkano in oprášeno, da človeka nikakor ne miče ga kupiti. Vrh« vsega tega je pa tako, jođ daleč dovažano vipavsko grozdje se neprimerno drago, kajti gotovo je, da pride na novomeški trg že iz tretje roke, vsaka hoče pa svoj dobiček imeti. Zato naj bo našim vinogradnikom, osobito v okolici Novega mesta zaploditev španjolov najtoplejše priporočena, in to se posebno z ozirom na prodajo grozdja istih, kakor namizno grozdje v Novem mestu. Je pač čudno že, da ni v vinorodnem kraju, lepega ia dobrega domačega namiznega grozdja na trgu najbliž-njega mesta dobiti, __—1— Zasajajmo koloseke in impregnirajmo kolje. Vsakemu vinogradniku je dobro znano, da je izdatek za trtno kolje eden največjih pri obdelovanju vinogradov. Kolje je leto za letom dražje, tako da je tekom zadnjih desetih let postalo gotovo še enkrat tako drago, kakor je bilo poprej. Letoa je pa zlasti v krajih, kjer so vinogradniki navezani na klano, smrekovo kolje, nastal tudi občuten nedostatek kolja vsled tega, ker je huda zima ovirala napravo kolja. Tako v mnogili krajili že letos ne bo dobiti potrebnega kolja, kaj bo se le čez nekaj let, ko novi vinogradi vedno naraščajo, kolosekov pa je vedno manj? Videti jtí, da tudi tukaj posestniki nié ne mislijo na bodoÈnost. „lio že kako," bo odgovoril v znani brezbrižnosti niaMÎ-kateri. lahkomiselni gospodar. To pa ne velja za pametnega in skrbnega gospodarja. Dolžnost vsacega takega gospodarja bi morala biti, da si pridela potrebno koljtj sam ia sicer kolikor mogoče v bližini vinogradov. Kakor naraščajo novi vinogradi, tako bi morali naraščati tudi koloseki. Vse puáče, ki se nahajajo v bližini vinogradov, nT pr. na severnih rebrih vinskih goric, bi se morale spremeniti v koloseke, Koliko je pri nas praznih pusč iti koliko bi se lahko prihranilo denarja, ako bi bilo v bližini vinogradov zadosti kolja dobiti. Mislim, toraj, da je umestno, ako ponovim svoj klic ; za -sajajte koloseke! Poleg tiaaega domačega kostanja je za nasaditev kolosekov najbolj pripravna akacija. Ker pa ima navadna akacija veliko trnja in je jako situo tako kolje snažiti, priporočal sem lani naj se poskusi pri nas Be-sonova akacija, ki nima uič trnja. Zalibog je bilo lani težko dobiti potrebnih sadik. Kar smo jih pa dobili in zasadili, so se prijele vse in so prav lepo odrasle. C, kr. gozdno nadzorstvo v Uudolfovem je spomladi lanskega leta na moje prizadevanje vsejalo v državni gozdni drevesnici v Bršlinu nekaj kil semena Besonove akacije, ki je prav dobro skalila in odrasla, tako, da se bo lahko šc letos nekaj tisoč bolj močnih sadik, sposobnih za saditev na stalno mesto, po zmerni ceni oddalo. Kdor hoče poskusiti to novo vrsto akacije, ta naj se zglasi pri podpisanem, vstregel bom, kolikor bo zaloga zadostovala. Opomnim pa že tukaj, da iz semena pridelana Besonova akacija ni popolnoma stalna. Nekaj semenjaćev se namreč vselej prevrže v navadno akacijo. Pomnoževati jo je toraj bolje s pomočjo izrastkov iz korenin, potaknjencev itd. Kdor bo akacijo pozneje naprej pomnoževal, ta naj jemlje sadike le od onih grmov, ki bodo brez trnja. lia koloseke se sadi akacija v razdelju ^ kvadratu ali pa v trokotu. Na tem mestu, kamor se ima posaditi sadiko, se zemlja prekople in trave oprosti. Akacije se sade ne preveč globoko, v jamce. Dobro je k vsaki dodati nekaj komposta, da hitreje odraste. Spomladi druzega leta se obrežejo grmički 30 cia nad zemljo. Tekom poletja požene vsak grm več pognjanjkov, od katerih pa pustimo le 2 do 3 najmočnejše toliko let rasti, da postanejo zadosti dolgi in močni, potem jih pa tik glave (30 au nad zemljo) odrežemo. Kadar je kolosek starejsi, daje ta vrsta akacije vsaka 3 do 4 leta zadosti moČne kole. Na en oral (= 5754 »i^ vinograda gre, ako so trte sajene 1 m 20 ť/« v kvadratu, okroglo 4000 trt. Ako računamo, da vsak akacijev kol trpi 3 leta, rabimo na leto 1333 kolov. Ce pa računamo, da bo dal vsak akacijev grm v štirih letih po tri kole, moramo zasaditi v kolosek 1776, toraj okroglo 1800 akacijevih sadik. Ako so pa akacije sajene 1V:í m v kvadratu je za to treba 4050 m^ = 1126 □ sežnjev prostora. Ako toraj zasadimo en oral vinogada, bi morali ob enem tudi zasaditi vsaj 4000 «i^ orala) koloseka. Seveda, kdor kolje impregnira, to je, kdor ga namaka pred uporabo v strupenih tekočinah, ta nje- govo trpežnost znatno podaljša in ta tudi svoj kolosek lahko temu primerno zmanjáa. Kole impregniramo labko na več načinov in sicer: Si^eže obeljeno kolje namakamo skozi 5 do 8 dni v 5^7(1 raztopljini modre galice (5 hfj galice na sto litrov vode), potem ga pustimo dobro poiuáíti in ga šele potem rabin>. Ako je kolje že sutio, je veliko boljši drug način impregniranja, namreč, da vsak kol v ognju segrejemo fosmodimo) iu ga gorkega namažemo s karbolinejem, ali v njem pomočimo, Tako impregnirano kolje se m ^ra dobro (^^saj 4 do G tednov) sušiti že iz tegi vzroka, ker karbidiufj drugače lahko trtam škoiluje. Ker se karbolinej lahko vname, jc treba previdnosti. Želeti bi bilo, da naši gospodarji že sedaj kolje impregnirajo, da podaljšajo trpežnost dragega, smrekovega kolja, ki drugače že v v prvem letu segnije. Bohuslav Skalický, C kr, viunraki ttRdsurnik za Krutijtiko v Uii<1olf.iTeni. Tomasova žlindra aH razklejetia kostna moka, V zadnjem Času se je po raznih listih in tudi v „Dol. Novicah" pisalo o tem, da je razklejena kostna moka ravno tako dobra za gnojenje travnikov in de-teljišč kakor Tomasova žlindra, pri tem pa veliko ce-neja. Trdilo se je celo, da tisti, ki kupuje Tomášovo žlindro, zavrže pri vsakem vagonu 182 K. S tem pisanjem se je močno zbegalo gospodarje, ki rabijo TtJ-masovo žlindro. Marsikdo je mislil, da je bil res oškodovan, ker je leto za letom naročal Tomášovo žlindro namesto razklejene kostne moke. Da se napravi konec tem dvomom in da se pojasni vprašanje, ki se je spravilo z razklejeno kostno moko na dan, se je vršila v četrtek 21. februarja v deželnem dvoru v Ljubljani strokovna razprava o tera vprašanju. Te razprave so se ndeležili na povabilo C. kr. kranjske kmetijske družbe vsi kranjski kmetijski učitelji in veščaki in dva vnanja vesČaka, kmetijska kemika dr. Mutter iz Gradca in dr. Svoboda iz Celovca. Udeležili so se razprave pa tudi vsi glavni odborniki c. kr. kmetijske družbe, zastiipniki Gospodarske Zveze in kuratorija kmetijsko-kemičnega pre-skušalisča v Ljubljani. Razprava, katero je vodil deželni glavar pl, D e-tela, jc dognala — in to bodi vsem našim gospodarjem, ki gnoje s Tomášovo žlindro, v tolažbo, — da je Tomasova žlindra tisto fosfatno gnojilo, ki se z i gnojenje travnikov tudi zanaprej najbolj priporoča. Izkušnje s Tomášovo žlindro so povsod tako ugodne, lia se to gnojilo lahko povsod priporoča. Dognano je, da se dajo s Tomaaovo žlindro, če jo prav rabimo, povzdigniti pridelki že v prvem letu saj za eno tretjino in da se pozna ugodni njen učinek po tri leta. Kar se pa tiče razklejene kostne moke, je njen učinek po dosedanjih izkušnjah manj zanesljiv. Po neko I imajo ž njo prav dobre izkušnje, drng(»d pa ne Zato jo je treba še nadalje preskušati. Dosedanje izkušnje učé, da je razklejena kostna moka bolj porabna za lahke zemlje in take zemlje, ki nimajo dosti apna. Pripeti se rado, da razklejena kostna moka v prvem letu nič ne učinkuje, ampak se le v drugem in tretjem. Tako bi bilo pojasnjeno tudi to kmetijsko vprašanje, ki je razburjalo v zadnjem času naše gospo- dar je, in sicer pojasnjeno v zadovoljstvo kmetijske družbe in Gospodarske Zveze, ki ata v zadnjili letili posredovali prodajo Toraasove žlindre in ki ata a tem mnogo pripomogli, da se je povzdignil pridelek krme po našili krajili. —r— ■ H ■ Politični pregled. Državnozborske volitve eo razpisane; vršile se bodo 14. majnika, ožje pa ÍÍ3. majnika, — Vsepovsod razvijajo stranke živalino agitacijo, tudi pri nas. Vkljub temu da nima liberalna stranka nobenega upa zmage, vendar tu pa tam sklicuje shode in postavlja kandidate, ki so več ali manj smešni, a resen pa6 nobeden. No, to bo polom pri volitvah, tedaj šele bodo izprevideli, da se ljudstvu ne koristi z lepimi besedami, praznimi obljubami in puhlim zabavljanjem, ampak s pridnim delom, kakor se ga je lotila naša stranka na vseli koncili in krajih. Županu dr. Luegerju se je obrnilo temeljito na boljše, in je dosti upanja, da velezasUižni mož okreva popolnoma. Na Ogrskem vedno bolj lezejo na dan skrivni škandali. Kadar enega takih mož primejo, da bi ga kaznovali, pa kar par drugih grehe in nerednosti pove, pa gre dalje. Velike svote državnega denarje so rabili za podkupovanje časopisov in vohunov. To bo šlo tako dolgo, da bodo kje zalotili v kaki nerednosti kakega manjšega uradnika, in tega bodo potem prijeli, velike tiče pa seveda izpustili. Nemški cesar je državni zbor otvoril s preatolnim govorom. Pri volitvi predsedstva centrum ni dobil nobenega mesta, dasi je najmočnejša stranka. Kmalu pa Be je razkoračil tudi kancelar liiUow^ in napovedal tej stranki vojsko. No, centrum se ne boji boja, saj je vzrasel v boju, prej bo pa sel olioH kancelar, kakor BVoj čas Hiamark. Na Francoskem so ae razbila pogajanja med duhovščino in vlado glede najemnistva katoliških cerkvi. Papež ni mogel vsprejeti teh pogojev, ker si ne sme dati vezati roke in ne trpeti, da bi mu posvetna oblast dajala ukaze. Dokler bode mogoče božjo službo obhajati se v cerkvah, bodo jo, a ko bi jo brezverci hoteli motiti, prične se bogoslužje po zasebnih hišah. Svoboda za lopove in sleparje in goljufe, a za nauk in resnico lioŽjo ne ! V rusko dumo je izvoljeno spet mnogo takili poslancev, ki niso ljubi vladi. — Spet so zavratno umorili nekaj višjih uradnikov. Doniaëe vesti. s prihodnjo številko 15. maroija bodemo list ustavili vsem, ki âe niso poravnali naročnine za leto 1906 ter se niso naročili za leto 1907. (Dolenjski Sokol) priredi v kratkem zabaven večer v obliki variété - predstave. Zatinii&nje za ta veèer je veliko; smelo pil tudi trdimo, dn pričakovanja oe natanejo neutemeljena, inarveć bod« izvrstni in raznovrstni vspnred obcinatvo gotovo zadovoljil. Oiiitinjamo le pevce kupletov, med temi novomeške kroniste, umetnike na najrazličnejňih in najeksotićnejšib glasbilih, piesnče subrete, žive slike. Poleg tega se yprizori jako dovtipná opereta in nastoj^a tudi imitator glasov, ki je pri svojih produkcijah v Ljnbljani žel obče priznanje. (Rudeča noč.) Pod tem naslovom je priredil odbor Narodne čitalnice na letošnji pnstni torek maSkaiado, ki je privabila veliko število izbranega občinstva v društvene prostore. Po primerno z zelenjem in slikami dekoriramli stopnicah dospeli amo v prvo aobo, ki je bila spremenjena v verando na obali morja, na katerem so se zibtili \eliki (larniki. Soba je bila z zelenjem in rudećimi lampijoni, ter girlandami prav okusno okrašena. Posebno lićna je bila dvorana. Na sredi se je razpenjala velikanska rudeČa marel», Od katere ao visele dolge, rndeće girlande do aten in rudeći lampijoni ob njenem roba. Stene so bile poleg tega okinćane še z m-deèimi maki. Veliko število gazolinskih svetiîk in lep luster so razsvetljevale dvorano. Ker so bile fnkjij in jiovsod drugod luči zastrte z rudeèim blagom, je bila vsa razsvetljava 3rav magična ugodna in prijetna, Srednja čitalniška soba e bila spremenjena v okusno kuhinjo, okraSeno z rudečimi ampijoni, redkvicami, raki itd. Na improvisiranem ognjišču, ter na ličnih kredencah in atelaitah pripravljena je bila zbirka finih jedil, ki so lahko zadovoljile tudi Ěe tako razvajenega gurmana. Narodne damez belimi predpasniki in Čepci v činih obleka!) so marljivo stregle mnogoštevilnim svojim gostom. Odtod nas je peljala pot v „peklensko kavarno" seveda smo „pustili nade zunaj" kakor je velel napis nad vratami, kajti atopili smo v oblast pekleničkov. Hudeče in črne ekale so nas obdajnie, smrt in razne peklensive posasti, kakor: ksče, Bove in druga peklenska „drobnija" ao nam delale nenavadno druščino. Dasi nas je pristen peklenšček sprejel, morali smo priznati, da je bil prav Ijnbeznjiv in nam je dobro postregel s fino ledeno in goiko kavo in drugimi okrei čili, tako da smo se pod vodstvom Ijubeznjivih Kredenc-dam tudi v pod-svetju prav dobro počutili in bi le želeti bilo, da so tudi v resnici peklenski prostori tako prijetni. Iz „peklenske kavarne" nas je pripeljala pot do zadnjega prostírá, kjer je vladal vinski pavi jon in v njem ljubeznjive kletnrke. Vsa dekoracija je bila tukaj res jako okusna in prijetnega, veselega značaja. Okna in vrata so bila zaštita z rudečimi gir-landami, katere ao bile napeljane tudi od svetilke do svetilke, kjer so ae vrstile z rndečimi lampijoni. Stene so bile pokrite 2 girlandami napravljenimi iz božje potov: li, rudečih, lectovih sic, z znanimi napisi. V ozadju je ata jako okusni, rudeči vinski paviljon, pri katerem so dražestne gospiee točile fino kapljico jz dižavne vzorne kleti. Imele so obilo posla. Ulis vse rudeče dekoracije se je v tej sobi radi belih sten posebno ug< dno reprezentira!, tako, da se je ta soba občinstv^i pi.sebno dopadla. iîe daleč pred napovedano uro zbiralo ae je mnogoštevilno občinstvo, ki si je z veseljem in zanimanjem ogledovalo oku.ííno dekorirane prostore. Od vpeli strani se je čnlo izraze prijetnega presenečenja. Knialo pt» 8. uri je začela igrati 14 m(ïi stejoča vojaška godba, ki je neutrudljivo in precizno igrala do odhoda na zjntranji vlak. OB polu 9. uri so nastopile elegantne maske v sjiremstvu vrlili Sokolov. Posebno ao se odlikovale razne damske maske, katerili vsled omejenega prostora ni mogoče Víeh tukaj našteti. Maskiranih gospodov je bilo malo, le marljivi visokošolci z rudečimi kapicami so se zbrali v lepem številu Kmalu se je razvila živahna, prav anim rana zabava, ki je trajala v pozuo jutro. L^hko rečemo, da je uspela letošnja maškarada prav sijajno iu v vsestransko zadovoljnost. (Kip vstalega Zveličarja) je na prodaj pri .J. Krajec nasi, v Rudolfovem po zelo nizki ceni. (Hranilnica in posojilnica za Kandijo inoko-lico,) reg. zadruga z neomejeno zavezo, imela je meseca januarja 1907 K 432.961 62 prometa. Vložilo je 238 slr^ink K 87.119-45, dvignilo 138 strank K 39.180 63. Posojil je bilo dani!) 187 strankam K 87.073'—, a vrnilo je 353 strank K 109.38r85. (Svarilo!) Glasom t»dloka c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 28 januarja 1.1. št, 304 razširja se govorica, da so se našle v Green-Mauntains 12 milj severuood mesta Uvalde v Teksasa zlate in bakrene rudne iile. Po poizvedbi ministrstva za notranje zadeve je kupila neka dtužba vsa zemljišča v okolici omenjenega kraja tako. da v bližini tega kraja ni več zemliišč v nakup dobiti. Tudi je malo upanja, da se tam dobi kako delo, ker se na hci mesta nahaja veliko število delavskih moči. C. kr. minististvo za no- tranje zadeve resno svari z ozirom na predstojeće razloge pred izseljevEiDjem v otueojeQe kraje. (Nevarno obolel je) preii g. Ivan P levanič. ^.upnik v Soteski. V nedeljo 17. m. m. ga je med sv, mašo zadel iDVlvoud, da je nioi'&l prekiniti s sv, opravilom, in so ga spravili v posteljo. Potem pa so ga Čez par dnij prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. SpKišno priljubljenega in Ijudomilega gospoda priporočamo v spomin pri sv. maáah in molitvab, da bi mu Bog kmalu povrnil ljubo zdravje! (Grospejno društvo krsč. ljubezni) sv, Vineencija Pavi. v Novem mestu je izdalo drugo letno poročilo za 1. 1904, 190& in 1906. Koncem 1. 1906 je bilo delavnih in podpornih članitv, 9 dobrotnikov, vsega skupaj 64 članov. Dohodki so znašali 1553'16 K, stroški za řávila, drva in drugo potrebno pa 1274 74 K, prestanek 278 42 K, Podpiranih je bilo 50—60 revežev. Delovanje druátva je kratko, pa točno opisano v letnem poročilu. (Matica Hrvatska.) Javlja se s tem, da so knjige Matice Hrvatske izšle ter pn sim, ako še kdo želi pristopiti kot član, naj se zglasi pri poverjeniku-g. S, pl. Sladoviču v Kudolfovem. (Bolnica usmiljenih bratov v Gradcu) je poslala letno poročilo za 1, 190fi v slovenskem jeziku. Zdravljenih je bilo 4905 bolnikov, iz Kranjskega 88, operacij se je izvršilo 2868. Ozdravelo je 3331 bolnikov (62'227,)), umrli pa so 203 bolniki (4'l'>/„), oskrbovalnih dnij je bilo 101.477. (D r u i b e s v. II o h o r a) poverjenik, kapiteljski vikar Fr. Sal. Watzl prosi, naj udje čim prej prineso udnino za 1.1907. (Automobilna zveza) med Novim mestom in Krškim se bo morebiti vendar le uresničila, če se doženo dogovori. Vozili bi trije umnibusoni podobni automobili, vsak z 20 sedeži, iz Novega mesta in Krškega bi odhajala vsak dan po dva automobila, ki bi se srečala v Kostanjevici, en kilometer bi bilo plačati 6 vin., za pat od Novega mesta do Krškega K 2'40. Želeti je, da se stvar uresniči, (Glede prezidave ljubljanskega kolodvora.) Iz ministerstva se nam poroča: Načrt, ki ga je napravila uprava ju/,ne železnice glede prezidave južnega kolodvora v Ljubljani, se je poslal od strani žel, ministrstva ravnateljstvu drž. železnic v Trstu, da isto poroča glede pomanjkljivosti državnih vlakov, ki istotako rabijo juž. kolodvor. Ko dospe dotično poročilo, se bo najbrže takoj uvedel politični ogled ter pričela razprava, da sezagotoïé doneski k stavbnim stroškom. V slučiiju ugodnega uspeha teh zapnčetih korakov se bode g prezidavo začelo se letos. (Glavni nabor novincev) v letu 1907 vršil se bode za politični okraj Rudolfovo dne 23, 26. in 27. marca, ter 3. m 4. apnla. Stavljenci bndo takole uvrščeni: dne 2â. marca vsi iz snduega okraja Trebnje, v naborni kraj Trebnje; dne 26. marca vsi iz sodnega okraja Žužemberk v naborni kraj Žužemberk; dne 27. marca vsi iz občin Bela cerkev, SmihelStopiče, Toplice, v naborni kraj Rudolfovo; dne 3. aprila vsi iz občiu Brusnice, Mirna peč, Orehovica. Prečna, v naborni kraj Rudolfovo; dne i aprila vsi iz občin Ćermošnjice, Št. Peter, Poljanice, Rudolfovo, v naborni kraj Rudolfovo. Stavljenci uvrščeni bodo po žrebnih številkah in stavnih ra-zredili Gosp, župan mora za istost pripeljanih jamčiti. Stavljenci iz drugih okrajev, kateri so klicam k naboru v tem okraju, morajo priti s stavljenci iste občine v katerej bivajo. Nabor se prične: v Trebnjem ob 10, uri dopoldne, v Žužemberku ob 10. uri dopoldne, v Rudolfovem ob 8. uri zjutraj. Gospod župan mora točno v tem času stavljence iz njegove občine privesti na naborni prostor in sicer zbrane, kjer se jih bode uvrstilo po žrebnih Številkah in stavnih razredih, da se bo zamogel nabor hitro in redno vršiti. Sleherni stavljenec kakor tudi njihovi sorjdmki možkega spola, kateri imajo priti v pregled pred naborno komisijo in bi bili tudi le nekoliko pijani, bi se na lici mesta kaznovali in tudi ne bodo komisijsko pregledani, temveč bi se jih pozneje na njihove stroške privedlo pred naknadno naborno komisijo v Ljubljano. Enako bi se postopalo tudi z istimi, kateri bi ne bili po celem životu čisto umiti. Potrjeni novinci ostanejo do prisege brez izjeme pod oblastnim nadzorstvom; vsled tega naj se opusti sleherna prošnja za izpust do prisege, ker bi bila brezuspešna; tudi gospod župan naj se vzdrži take prošnje za kateregakoli potrjenega novinca. Dokazila za dosego morebitnega olajšila naj prineso stavljenci s seboj, ako bi jih ne bdi že poprej vložili. Kdor bi svoji naborni dolžnosti ne zadostil ali sploh kater» iz vojnih prepisov izvirajočo dolžnost opustil, kaznoval bi se ne glede na izgovor, da mu dotični zakon ni bil znan. Pozive za Btavodijlžne poslalo se bode pravočasno, ako bi za katerega stavodolžnega slučajno poziv ne došel, naj se o tem tnkoj sem poroča. — V Trebnjem vršil ae bode nabor v hiši št, 22 pri Alojzu Pavlínu, v Žužemberku v sodnijskem poslopju, v Kudolfovem pa v uradnem poslopju c. kr. okrajnega glavarstva. V nabornih prostorih vladati mora popoien mir in je govorjenje v istih dovoljeno le komisijskim čUnom in javnim organom. Nepoklicanim pa je sleherno vtikanje v naborni posel prepovedano. Vse, preje navedeno, naj županstvo skozi Štiri zaporedne nedelje na običajen načtn razglasi, * * (Novi državnozborski volilni red.) Z zemljevidom in imenikom volilnih okrajev na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem iu Primorskem. Spisal Z. Ž, Cana 60 v, s poštnino 70 v. V Kranju 1907. Tiskal in zaloiil Iv. Pr. Lampret. Str. 48. Času jako primerna knjižita, ki govori najprej » sestavi državnega zbora, o volivni pravici, o razpisu volitev in pripravah za volitve, o volitvah aainih ter navaja kazenske določbe za varstvo volivne in zborovalne prostosti. Pridejani zemljevid je prav dober in pregleden, Dobiva se tudi v knjigarni J. Krajec nasi, v Rudolfovem. (Nove pravdne knjige!) Dr. E, Volčič je uredil in izdal; 1. Ci v i Ino pr a vd n i zakoni (civilnopravdni red, sodni pravilnik, i. t, d). Knjiga je popoien zbornik omenjenih velavnih določil. Obseg: XII in 909 strani ; cena vezani knjigi 8 K, poštnina 56 h. 2, Odvetniška tarifa, določila o rabi slovenskega iu hrvatskega jezika pri sodiščih, sodne pristojbina. Obseg: 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 h. poituina 10 h. Dobiti je v knjigarni J. Krajec nasi! v Kuduifovem. (Domače ognjišče.) List za starše in vzgojevalce slov, mladine; izhaja v Ljubljani zndrtjo soboto vsaoega mesca in stane vse leto 1 K, — Jako jiriporočamo. Umrli so; 21, februarja: Marija Bliimeij, osebenka-vdiiva, (Î3 let, jetika, št. 108, 23 febr, ; Jožef Mise, jetniški paznik, 27 let, jetika, št. 56. 35. febr.: Ida Preželj, monteryeva hči, fi me.scev, krČi, št, 106. Vabilo družbe sv. líť^horja. „Družba sv, Mohorja" «topu [ireil SloFeiice í HrČuloi vatdlom k iitnv obiliiema iiriatuim. Rakor kože „Glaxnik" t zatlujem ii pridobila ninoijfa priznanja, Uotovo bo tudi tretji zadovoljil Sitatelje, Poljudno, znanstveno-temeljito obravnava vpra-flanja; ,OSetôva podoba," „tidkod in l'ienraï" „Nevidni svet," „Prevaitua vpra-ianja," „Usodejiolni paden." — 3, „Umni ćebelar." 1,snopič. Spina! Fr. Lakmayer. Ljuba prijateljica je slovenskim oratarjem pa tudi drugim debela, Čebelarstvo je zadnja leta zelo naprfidovalo in čebelarji no oil draíbe íe mnogokrat isaiitevali poučno knjigo o tej struki Letiia jo po-damol Spisal je to delo priznani strokuvnjak-čebelar in gotovo ho ustregla SiriiiJi krogom — 4. „Življenja trnjeva pot,* se imenuje lepa povest, katero po resnični zgodbi iz p o lu preteki ega časa ,>iohorJauoui pripoveduje 5. Btev, dolenjskí: novice, 4ÍÍ. ïnani Bloveii«lti lúsMelj ,1. KofcUn.jeTe«. — 6. „slloveneke Veíernice," 6Í), KVMtk, biMli) tmli piiiiftle lepii^a jirijjoveilneffft berilfi. Žo stHra, b vedua liriljiililjeiin ziinulia «u ,VeíreTnice" Slovencem in bodo ta ostale null Kft liniloíe. — C ,Kolc(Ur (Irnžbe sv. W ohorja Kft leto 1 90 8." Koledar je Slnveiiuem iMotako že dtar Kuanec! î'otriHiili se bntiiu, lia bo kolikor Ibogoie »aiiimiv, jia indi kratkiiia*en. Evo, to Vam je kiiji-iisïtii liar, ki iîft letoa jnniiija dni/lm «v. Moliorji! N« Va«, draRÍ Slovenci je, tla n čitu ijajdhilneiřiiu [irihtJ.jiotii k ilíužbi ]inakrbite za to, <1b ne te kiijiite fim iifjvei rnEKiriju nieil narod! Nabiralne iinle z denarjem naj pe odboru dijiioftiijaji» do dne f». niai«a, Mtiii({o truda, sitnosti in iieixurebniii troSkov iiovzniiajo iiHtii tirni, ki nam ne dtipoíljřjo ob jiravem óasu udninel Fonaniezue nde iii lake kraje ki nimajo 15 udo7, jia prijamo opozarjamo, da iriiJTtiji> JO dniibtuili jitlivilih letnnii 12 kroni) ilodati Se 40vinftriev za o|irairilue tH.rofike, niiNirei"; jia ïavoj, Ktiremnici» e kolekom, dalo itii Seveda morajo jioLeni jioíttiino, ki sinni» veliko veĚ, Se fniiii [dačati. lato velja tudi na ponHiiiezue jioiiiljaive. Jlili Bok naj bla({iiBÍovi naše delo in (i^lo za Mohurevo družbo ostani ; ^Ne naiiaj lu navidol, niarveù vselej naprej iti navzgor!" V ('elorM, dne 30 prosiiita li(07. Odbor. Gospodarske stvari. — {Strokovn» ])re(lavHnjtt o vinatvu.) C. kr. vi-narslio nadzinfttvd z» Kranjsko iiriretli ts^koni meseca inm'ca 1.1, predavanja o novtiin viiiogríKinÍBun, /diužena s praktiémm raz-kazi)\anjwii spi.mlHdn« reřnje, ccpljfnja trt i, t. d, in sictr predava C. kr. vinarski iiadionuk B, Skalxky v sledečih občinsh: dne 3. maica dopoldne v Mirni peči, dne 8, dopoldne v Mokronogu. 3. doiioldne v Tržišču, 10. dopoldne v Sr. Janžu, 11. dopi-ldne v Radeéali pii Zidanem iiioatu, dne 17. popiddne v Stopicali, dne 19. zjuUaj v Sv Knžii fi'i Litiji, dne 24 popoldne v O ehovici, dne 25. il(»|ioldne na Pnmskorem. Vinarski asistent V, Sknhec pa predava; 1. marca dopoldne v Trebelnem, 3. dopoldne na Dvoru pri Žužemberku, i. popuMne na Bnćki, B. dopoldne v 8t uder en, popoldne na Raki, 8. popoldne na Suhorjn pri Meti k , 9. dopoldne v Črnomlju pri drž-avni litnici, 10. popoldne v /Maverlali, ] 1. popoldne v Strážném vi bu, 12. dopoldne v Draçatutiu, 13, dopoldne v Talieni vrhu, 14. dopoldne v Uotilićah, IS, dopoldne na Vinici, 16 dopoldne v Starem tr^u pri Kočevju, 19 dopoldne v Ajdo\cu, 20. popoldne v Poljancab, 21. dofioldne v Toplicah, 24. dopoldne v Bujah pri Košani (subv. trliiica), 25, dopoldne v Gor, Vremah na Nntranjfikem. Predavanja se vrae, kjer je to le mogoče v Holskib prostorih, praktiftna razkazovanja v vinogradih, oziroma trtnieah. — (Kmetijski )iouk.) Kmetijska podružnica v No-vemmestu priredi v nedeljo 10. marca t, 1. v Št. Jostu ob 3, popnldiie gospodarski sestanek, pri katerem bo predaval g. pristav Kohrman n povzdigi mlekarstva. Zbirališče v hifli g. Kastelica. liavno tak pouk se priredi v nedeljo 17. t, m. na Potavrhii. — (Oddaja sadnega drevja,) Kmetijskfi podružnica oddaja let s sadno drevje svojim Članom po 70 Ii, nečlanom pa po 1 K, Za to aadno drevje ae je zg aaiti Čimpreje pri kmetijski podružnici v Novem mestu ozir. pri Fran Baniču ravno tam. — (Mlekarski in perutninarski teCaj) za gospodinje ali njih hčere priredi C, kr, kmetijska družba kranjska od 20. do 23. marca t. I, na diužbeni gospodinjski soli v Ljubljani, v Marijanišču na Poljanski cesti. V tečaj, ki bo brez-ilačen, se sprejme omejeno ňtevilo gnjenk, ki bodo morale za irano in stanovanje same skrbeti. Za sprejem se je zglasiti do 10, marca t, 1, Pouk bo trajal vsak dan dopoldne od osmih do dvanajstih in popoldne od dveh do šestih. Poučevalo se bo praktično in teoretično o mlekarstvu sploh, o oskrbovanju molzne govedi in zlasti o posnemanju mleka s posnemnlnikom, o izdelovaniu čajnega masla in nekaterih vrst mehkega, namiznega 3ira Glede perutninarstv» se bo poučevalo vse, kar spada v to stroko, zlasti se b« oziralo na oskrbovanje in krmljenje peiutnme, na valjenje s strojem, na gojitev piščancev, na hranjenje jajec in na perutninske bolezni. Udeleženke tečaja se bodd morale piaktiško vaditi v mlekarni in v ko-koánjaku. Poučevala bi sta ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pire in inlekaiski nadzornik J. Legvart; praktiške vaje se bodo vrňile pod vodstvom in nadzorstvom učiteljice gospodinjske iSoIe gospe sestre Vincencije Lah in deželnega sirarja .1. Maatn«ka. — Glavni odbor C. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljana, 20, februarja 1907. — (Sporaladno gnojenje travnikov.) Kdor ni gnojil svojih travnikov jeseni, naj jih pognoji v zgodnji spomladi oziroma proti koncu zime z umetnimi gnojili. Izkpňnja k»že, da je Tomasova žlindra dobra tudi za spomladno gnojenje. Namesto kajnita kaže spomladi rabiti kalijevo sol, ker učinkuje hitreje kakor kajnit. Prav zelo se priporoča na travnikih za sporaladno gnojenje tudi Čilski soliter, ki se poleg prej imenovanih gnojil raztrosi po tem, ko trava že zeleni ^ Za oralo travnika Je treba 60 do 75 kg čilskega solitra. Čilski soliter piimaga posebno k rasti trav, Tomasova žlindra in kajnit uzir. kalijeva sol pa k rasti detelj. — (Simodolske bike,) kupljene na riíčun državne podpore, b(* c. kr. kmetijska družba oddajala v drugi polovici ine.Heea marca t. I Pmsnje je vložiti do 4. marca t. I. pri glavnem tjdborn c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Ker se siiiiodolsko pleme po Dolenjskem dobro sponaša, opozarjamo naSe boljše živinorejce na to ugodno priliko za nakup bikov s pozivom, da se oglasijo za to o pravem Času. Komur se bik prisodi, mora plačati takoj 20 K, ki zapadejo, če ne bi sprejel odkaznnega mu bika. Biki se oddajajo za polovico nakugimh stroiikov in odračunai 20 K, ki se poSljejo naprej. — (Škoda storjena po zajcih) jo letos velika, ne le pri mladem sadnem drevju, ampak tudi pri trtju; tako se tn in tam pritožujejo naši vmogradniki. Kaj je apnčo tega storiti? — Kdor je prizadet, lahko zahteva odSkudnino «d loiskega upravičenca in se je treba v to svrho pr,tožiti pri C kr, okrajnem glavarstvu, najpozneje štirnajst dni po tem, ko se je «koda zaznala. Odškodnina se pa le v tem slučaju plača, ako je bOo sadno drevje na običajen način zavarovano proti objedanju po zajcih. Kdor ni drevja namazal ali ga drugače zavaroval [roti zajcem, ne bo doliil nubenega povračila. Zoper raz.iodbo okrajnega glavarstva je dopuščen pnziv. ki ga je vložiti pri njem do deželne vlade in v dajjnjem sodnem tfku do mimstrstia. — (Cepljenje proti prašičji rudečici,) To vprašanje je za nase dolenjske razmere tako važno, da bi se moralo tudi pri nas ugodno in kakor hitro mogoče rešiti. Skoro vsako leto zahteva ia bolezen svoje žrtve, ki so včasih večje včasih manjše, a vsjkdar zelo občutljive za naše prašičjerejce. In ker ni nobenega drnzpga sredstva za vspešno odvračanje te nevarne iiolezni kakor je cepljenje, bi se moralo c^-pljenje tudi pri nas vpeljati. Po razni i drugih krajih so že vpeljali z najboljšim vspehnm to cepljenje, zakaj bi se torej pri nas ne vpeljalo, ko živimo takorekcč od prasičjereje, Hpomladni čas je najboljši Čas za cepljenje prašičev, — (Najboljša krma za odstavljena teleta.) Odstavljena teleta potrebujejo tečne in močne krme. V tem Času najbolj storimo, ako jim pokladarao poleg dobre otave zmečkan ali debelo zmlet oves in pšenične otrobi. To je krma, s pomočjo katere teleta najbolj vspeŠno odstavljamo in ki je tudi pozneje najboljša, ako hoćemo vplivati na dober razvoj mladih živali. To je krma, ki ima v sebi vse tiste snovi, ki so potrebna za razvoj kosti in mesa. — (Premlade telice.) Ako je živina pri nas v obče bolj majhna, pripisati je to najbolj dejstvu, ker se vodijo telice prezgodaj po ])lemenu. Žival se s tem v rasti zatira. Take Telice dajejo pa tudi slabotna teleta, ki so nesposobna za rejo. Razun tega uči izkušnja, da se take Živali prej izrabijo in postanejo prej nesposobne za pleme. Ne pripuščajmo tedaj premladih telic. Pred izmeno prvih zob bi se teltca smela le v tem slučaju voditi, ako je telesno zadosti razvita. Sicer pa nikdar ne. Naši gospodarji ])a greâé močno v tem oziru, kar ni prav. — (Nerodovi tost svinj) ima razne vzroke. Bližnja sorodnost ali krvna sorodnost plemenih svinj in plemenjakov ie sama na sebi zadostuje, da se pokažejo taki neljubi nasledki. Zato bi se pa ne smelo bližnje sorodnih živali nikdar med seboj plemeniti. Vzroki slabe rodovitosti tičé pa tudi v drngili okoinostih. Debele svinje so večidel manj rodovitne, Zato pa ne smemo mladih svinj nikdar preveč tečno rediti. Ravno tako slabo vpliva na rodovitost pa tudi pomanjkanje potrebnega gibanja. Svinja, ki tiči vedno v svinjaku, ne bo nikdar tako rodovitna in dobra za pleme kakor so svinje, ki se na planem zadostno izprehodijo. Kdor se hoče s svinjerejo vspešno pečati, mora imeti vse te okolnosti v čislih in mora skrbeti, da se plemene živali zadostno pregibljejo. (^Umetiia reja malih praset.) Primeri se včasih, da popfine »vinia po porodu in da je treba praseta umetno napajati. V takem sluĚaju si pomagamo navadno s kravjim mle-kuro, kateremu dodamo nekoliko vode. To pa ni povsem dobro, kajti svinjsko mleko je vse drugače sestavljeno kakor je goveje mleko. Mleko od svinj je tečnejše kakor je goveje mleko, ker ima za polovico več beljakovine, već toláóobe in već re-dilnih anuvi kiikor goveje mleko. Za polovico manj ima pa slttdkorja. Iz tega pa sledi, da ne dobimo najbidj pripravnega mleka, će govejemu mleku dodamo le vode. Marveć storimo bolje, primešamo mitku tudi nekoliko ovsene moke, ki napravi mleko leěuejše na beljakovini in na škrobu, t. j. na tisti snovi, a katero se da prav lahko nadomeščati tolščoba. Prav je, da se tako pripravljeno mleko kuha. Na 1 liter vode.je vzeti 60 gramov ovsene moke in pol litra vode. Za napajanje malih praset rabi prav dobro sesalna steklenica s kavčukovim seskom, kakor se rabijo za olroke. — (darujmo iito pred žužkom.) Ta mrčes se prikazuje sedaj proti pomladi v žitnicah. V prašnih kotih, v pokah tramov in v raz^h po tleh preziranje, proti spomladi pa leze v žito, kjer prične svoje škodljivo delo z izjedanjem zrnja. Najraje dela škodo znotraj v kupu, kjer je mir in kjer g:i nihče ne moti. Zato ga pa najlažje preganjamo, ako žito obračamo m ako skibimo na žitnici za potrebno snago. Žitnica lodi Čista, zračna in svetla! Zito samo je pa zlasti sedaj proti spomladi piemešavati in po potrebi obračati, ^da se odvrača in preganja Škodljivi žužek. — (Važno za konje rejce.) C. k. kmetijsko ministrstvo je obvestilo konjerejski odsek c. k. kmetijske družbe kranjske, da se bodo odslej za vojaške potrebe le taki konji kupovali za vojaške namene, ki njih posestniki morejo dokazati njib rod s spuŠialnimi listi. Istotako se bodo darila le za take konje nakazala, ki jim je rod dokazan. Treba je toraj, da županstva posestnikom plemenskih kobil rojstvo vsakega žre-beta na drugI strani spuščalmh listov potrdijo. — (Jajca za valjenje.) Kmalo pride čas, ko bo treba skrbeti za valjenje in s tem vred tndi za napredek naše ko-košjereje. Jemljimo jajca od najboljših naŠih kokoši, ker se po teh prenašajo dobre lastnosti na zarod. Kdor iz novomeške okolice bi hotel dobiti jajca „laškega plemena" ali „zlatih vi-jandot" za pleme, naj se oglasi pri kmetijski podružnici v Novemmestn. — (Ne zaprayljajmo pri gnoju.) Z nobeno rečjo se pri nas tnko slabo ne ravna, kakor z gnojem. Prav kakor bi ne imel nobene denarne vrednosti! In vendar je gnoj dragocen pridelek pri vsakem gospodarstvu, s katerim bi se moralo ravno tako skrbno ravnati kakor z drugimi pridelki. Ne pnščajmo ga tedaj izpirati in kvariti, ampak spravljajmo ga skibno in ravnajmo t njim pravilno! Kdor pri gnoju zapravlja, ta zapravlja tudi pri drugih pridelkih, saj je gnoj prvi in glavni pogoj drugim pridelkom. — (Gnetenje presnega masla.) Presno maslo je dosti zgneteno, ako se ne pokaže nobena kaplja vode oziroma pinjenca, ako se žlica vanj potisne. Predolgo pa ni gnesti, ker postane sicer mazavo in manj okusno. Naznanila nieistiiega iiui^istrata. (Soja) občinskega odbora v Kudolfovcm z tinc 16. iobr. 1907. — I. (îitiinje zadnjcfra zapisnika z dne IH. jan. Í907, št. 121. /iapisnik so prečita ter odobri. — 2. Poročilo kraj-nejea šolskega sveta v zadevi všohinja otrok iz vasi Kandija in Žabjavas v Kudolfovo. Poročevalec g. Rostiian prebere dopis C. kr. krajnega šolskejra sveta z dne lu. jan. HřU7, St. Î07, kateri so glasi: Mestnemu iiupanstvu oziroma krajnému .šolskemu svetu v Rudolr'ovt'm. „Po § 17. točka 5 postave z dne 9. marca 1879, št. líí. dež. zak,, poklican je c. kr. okrajni .šolski svet razsojevati na prvi stopnji zastran vSolanja in iz-.šolanja, bodisi jiosamezniL šolskih otrok ali celih vasij. — Mestni krajni .šolski svet, kakor tudi mestni občinski odbor sta koncem lanske^^a leta v več sejah akleiiala zaradi iiadaljnega sprejetja dečkov iz Kandije in Žahjcvasi v mestno deško šolo, brez tla bi krajni šolski .svet ali mestno županstvo, zadnjo .šc navzlic tuk. odloku z dne oktobra lyufi, St. dotične sejne zapisnike sem jirodložila. Naročam tedaj krajncmu Šol- Hkeniu svetu kakor tudi iiiestneniu žuiiaiistvii, da vm« tozadevini spise in sejne zapisnike takoj sem [iredložč. Mestiiermi žii-jiatistvu izroča sc oh onctti pro-štija stai'išev i/. Kaiidije proM povratku z naročilom, da to j^njšnjo, ako se to županstvu potrelmo zdi, predloži občinskeitiu odboru v sklepanje, je-Ii siirejmc dočko iz Kaudijc in Žahjevasi v mestno a bi bila taka volitev v tukajšnji krajni šolski svet za mesto ncsprejoniljiva in tudi nemogoča, iivid{;ti mora pač vsaktcri, ker s tem îu bilo naše šolstvo uničeno, torej je najbolje, naj ostáno Kandija in Žabjavas tJim, kamor sjiada, Novomosto pa zase, šolska občina. Tako žalostno izkušnjo s tako nesrečno volitvijo v krajni Šolski svet ima sodaj že — baje — mesto Metlika, in v najkrajšem času bode enako oarečen tudi Tržič. Pa vsaki kraj bi kaj tacega ložje prenašal, kakor jia šjiccijolno Novomesto, ker naša dtóka šola je več ali manj prijtravljavnica za nadaljno .šolanje oziroma gimnazijo, Daije.je I»a tudi treba pomisliti, da bodo moralo Novomesio v najkrajšem času zidati deško in dekliško šolo, in kaka bi bila ta, da imamo člane v krajnom šolskem svetu iz sosedno občino:-' Si pač vsakilo lahko predstavna — samo da no bi bilo treba kaj prispevati! 2, Drugi c. kr, okrajni šolski sveti sicer ravno to trdijo, vendar pravijo, da so da najti neki modus vivcndi, in sicer sledeči; Ako je iz ene obcitu; ena ali več vasi všolanih v Solo ilnige občine, da se dá „pogoditi" tako, da dobi ta, na novo všolana občina enega člana v krajni šolski svot, ostale pa obdrži občina, v kateri je .šola. Ta inodns bi bil sprejemljiv! A treba se jo radi tega šele pogoditi in s kom? — z občino Šmihel-Stoidče! (íospóda, ali jfí kateri tu, da bi verjel, da bi bilo se sploh mogoče z občino Smihel-Stopiče za tak modus pogoditi? Jaz mislim, da tie, saj vendar že dokaj lot opazujemo neopravičena in nepotrebna na-sprotstva. Ti (judjo nimajo vil, temveč samo griblje! Iz tegu je torej razvidno, da se novomeški občinski od )or jtod takimi pogoji nikakor no more za všolanje vasi Kandija in Zalijava» ogrevati ali odločiti, temveč direktno ugovarjati, ako neče svoj« .šole res prepustiti žalostni usodi. Tiikajšni ki'ajni šolski svet s^o je v svojih zadtijih sejah radi v.šolanja vasi Kandija in Žabjavas posvetoval ter prišel do sklei>a, katerega jo predložil mestnemu županstvu, ter se glasi r 1. Vas Kandija in Žabjavas naj se v.šolajo v Novomesto le, ako sta vasi Kandija in Žabjavas - podobčine — (vsaka zase ali |ia oIkî Hkii|inj) in liii bodo volile kot take — [lod-občitie -- (zii sitii^j všoianju v Novoiiiosto) z iiiefilnlîii ol)6in-skiiii oiiboroiii tukiijsni krajni šolski svet. To jc, dii bodo volili samo tisti odborniki (z tnestnitii »dlmroiii vred), kati'n so volji'iii iz iijibovc jiodobdiic kiikoi- odbortiiki v tiiktijšrii ki'iijiii Nolski svot. nikukor |>a iie, da bi morebiti ves ob<';iiiski odlior ix olièiiiu Sinilici-StopiTO iim-1 )»ravico voliti tnkajšiii krajni Šolski svet. Ker pa to iz dežel, zakona z dno 0. marca 1H79, ňt, i:S S 1., ni jasno, in ker šc ta [»arafiral' c. kr. okrajni žoLski sveti različno tolmačijo, naj so zaèasno víolanjo vasi Kaniiija in iialtjavas v Novomesto nc izrtiče, teinveù toliko iasa i>oi',aka, dokler bode e. kr. deželna šolska oblast ta )>a-raj^raf avtentično intcriiretirala ozir. niodilieirala. — 2. Dokler se jia prej oirienjeiii paniiri'al' dežel, zakona no botle razjasnil ozir. modiřifinil, naj pa ostane za dečke iz vasi Kandija in Žalijavas za o))iskovanje tukajšnje šole sedanji provizorij, in sirer pod istimi pogoji, kakor v šolskem letu lííOfi, 1!)07.— 3. Da pa bodo itjo^ioèe tiikajšnenui krajnému šolskotiin svetu ■ozir. županstvu ]>rcskrl)eti potrebne šolske prostore in Oru^^o iolske potrebščine, je jm neobliodno jiotrebno, da se o tem izjavi krajni .šolski svet Smiliel ozir. županstvo yniilieI-Sto|>iče 4Í0 kotum marea 1ÍKJ7. Ker se mi zdě li trijo predloj^i tukaj-íncfía krajnej^a šolskej^a sveta jiopoluoma umestni, jiredlajiani, lači]a vo-ogoji: t. da plačajo četrtletno vo-redno so jej voda odpre, sc itna glasiti: „1'ofJpisani obvezujem se od 1. januarja liH)7 naprej, plai'yiti vodarino v znesku, kakor mi bode odmerilo incst.no žuiřaustvo jio cenîlni komisiji ozir. mestni odbor in sicer vedno za vsako četrtletje nazaj v času 8 dni. Za vsako jtoznejšo idačilo ima mestna občina pravico, terjati od mene 5"/„ zamudne obresti; dolžni znesek in zunindne obresti sc snuijo sodnim pot.oui izterjati in smo pri nerednem jilačilu mestno županstvo moje izfx)ke takoj zapreti. Daljo se zavežem, da boiieni vodo le v dovoljeno svrho (in sicer za pitje, kuhanje in pranje) iz vodovodu rabil, jo no tratil ter nobenemu sosedu oddajal in no dovolil jemali. V nasprotnem slučaju dovolim, da mi mestno žujmustvo vodovod brez vsacega ugovora takoj zajire." Cenilna komisija ima ueonîti stanovanja ter gospodarska poslopja po isti podlagi, kakor v vasi Kandija. — Cenilna komisija naj obstoji iz ti'eh članov iz Novega mesta in dveh iz dotično vasi, torej skupno vedno iz potih članov. Nato spregovori g. župan sledeče: Gosi>odjo odborniki ! Skrajni čas je, da sc od tega mesta ]>oda neko pojasnilo v zadovi našega vodovoda, da tudi širša javnost izve dobrohotnost in potrpežljivost mostne občine. 1'red jietimi leti jo nase mesto in okoliea dobila vodovod, v katerem jc s privatnimi inštalacijami vložen kapital od najmanj 40().()eljal, je mestna občina prevzela nase vse tiste stroške, katere bi murale tudi )H'izadcto vasi plaiati, tako, da jc novotneška občina do danes prispevala le za napravo vodovoda lep znesek 82.fH)i) K; da bi jia mesttia občina morala tudi vse obratne stro.ške plačati celega vodovoda, se 'samo ob sebi razume, da to ni mogoče. Da je mestni zastop Sel do skrajne meje popustljivosti ter da. 80 je oziral popolnoma na razmere okolice in njenega prebivalstva, navajam dejstvo, da pride v Novem me.ftu na v.sa-cega jtrcbivalca 4 K ')(! h prisjicvka za vodo in v drugih vaseh pa okoli 2 K 40 h na leto, če se vzame število v.sob iřrold-valcov v vaseh, (.!e pomislimo, da so v na.ši okolici ]»red vodovodoiti vedno nastopalo razne cpidotnične !)olezni, katere so gotovo zahtevale velike denarne žrtve od strani jirehîvalstva in da so te epidemične bolezni tako rekoč jiopolnoma izginile od časa, kar imamo vodovod, potem se moia že iz ti'ga sklepati, kako potreben je bil za našo okolico in jirelnvalstvo, vodovod. Potreba istega je že razvidna tudi iz sklejia na shodu v Hmihelu, kateri se glasi med drugimi: „Javni iztoki (z na-jiajališči in brez njih) naj se odjiravijo )io zahtevi udeležencev. Otncnjono vasi ležé na zelo frekventiranih.,skoro od v.so Dolenjske in bližnjo ]lrva.ške uporabljenih cestah, na kati'j'ih se nahajajo omenjeni javni iztoki in napajališča, ter se ti in ta v))orabljajo z velike večine od tujcev, ki vozijo ])o teh cestah in gonijo živino na sejmove v Uudolfovo in tudi na nove v Kandijo skozi te vasi v kraje tukajSne okolico, vse na rovaš interesentov. Te javne iztoke rabijo došlé tudi mni^gi jire-bivalci in vozniki iz krajev, kateri trjié veliko pomanjkanje vode. N. ]jr. tako od Sniihela do Semiča ni noliene Iťkoce vode. Zgodilo se je že, da so iz teh krajev ob času suše prišli Bé sodi v Smihel k javnemu iztoku po vodo." Tak sklep bi bit pač umijiv, ako bi novomeška občina oddajala voilo v vaseh na litre, ko je vendar vsakemu znano, da je veleslav, deželni odbor pav.šalne zn(iske za vasi določil. Ta sklep sam dovolj jasno jtriča o potrebi vodovoda in je nftravno.st v na-sjirotjii s sklepom, da se vsi javni iztoki zajjro. S to motivacijo se je dne I,januarja t, 1. sklenil osodejiolni zaključek, da se javni vodnjaki zapro. Got,ovo je to prvi in zadnji tak sklep na edem svetu ter [lokaznje naravnost veliko nevednost pa tniii to, da se g, žnjtan -Josip Zurc pri tej priložnosti ni zavedal svojih pravic in dolžnosti nas|)roti revnemu delu |ii'e-Itivalstva, njegova sveta dolžnost je bila, da v imenu onih vaščanov, kateri si sploh v lasttie hi,še ne morejo vodo napeljati, da iste vurujo ter jiroti takemu sklepu najodločneje ugovarja, ker kakor hitro jo en tak sklep neizvršljiv oziroma v škodo, pa če tudi le enemu delu va.ščanov, potiiui mora župan takemu sklepu odločno ugovaijati, ker se vodovod ni gradil samo za bogatine ])0 vaseh, amjiak za splo.šno korist vseh vaščanov. Prec po ukazu veleslav, deželnega odboia, da se imajo vsi javni iztoki v gori imenovanih vaseh zapreti, se jc to tudi zgodilo. Zaprli so se tudi vsi privatni iztroki po vseh vaseh, katerih je boro število 11 in sicer do č,asa, dokler mostni zastop potrebno sklepe ne st.ori, Od]>rli so se jia tutli prec nekaterim, kateri so se brezjiogojno podvrgli svoječasnini sklepom. mestnega zastojia glede plačila vodarino. Prvi, kateri so prišli in odločno zahtevali, da se itna privatni iztok odineti. jo bil župan občine Šmlhel-Stopiče g. Zurc in župnik ,šmihe!ski g. Poterlin, Povdarjam j»a izrecno, da je ravno t.a mož najbo^ zabavljal proti vodovodu in ni0ir0i":e doseči s]»orazum z vasčani in da se ta naravnost sra-mofni sklep za celo okolico kakor hitro nioj^oče odfiruvi. — Poročilo ir, žíipaiia se vname na znanje, ter sc vsi jiori navedeni sklopi vodovodnojira odsoktr so^rjusno «lioln'îjo. 4.) r^luřajnosti, a) O. .Moj^olič i^aša, ali je kaj znano o preložitvi ťcsto ôd Bin-nevasi na Pofraiice. O. župan najirosi jr. Rosniana. kateri ima vse spise v tej zadevi v rokah, da to stvar pojasni. Na to prebere liosmait dopis voieslav, dežel-ne^ia odbora na tiikajšni okrajni cestni odbor, kateri sejrlHf'i: „ykliciijo se na ondotno poročilo z rine 2Ï. februarja t. 1. št. Ki v zadevi nameravane [ireložitvo klancev na okrajid cesti od Kandijo do Metliške meje so cestnemu odboru nastopno prijavlja: Na podla^d dne In. avjiiista t, 1, izvršonojiia obhoda okrajne ceste Kati(lija-Bir<;navas iti pa nove okrajno-eestne iirofi'e iz Jiirčne-vasi čez Stranskovas do L'ogancov, katero projfo je nasproti sklopu cestnega odbora z dne IH. novembra llJUS nasvotovalo žii])anstvo v Novem mostu, jo deželni stavbni urad podal de-žotnemti otlboru svoje poročilo, iz katere;ia je v irlavni stvari posneti nas!o udeleženih prebivalcev in pa za novo pro^o, ki naj bi vezala to cesto z državno cesto, in za katero so poteza okrojflo 4H(H( prebivalcev. Troško prvega jirojokta je izračunal inžener Snirekar na približno Htj,ravi to cestno zadevo zaradi zopetnoira sklepanja čimpreje v odborovo sejo, o kateri izidu naj potem semkaj jioroča. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne de-eendira Mm Ki. Povše 1. r." Na to predlaga, naj se cela zadeva odda gospodarskemu odsekn, da potrebno ukrene in v prihodnji seji o tem porof^i. Ta jiredlog se soglasno sprcjmo, b) (i. žii]mn predlaga, dK 53. Zahvala. J)ra/l>ein oklic. Maškarada „Hudeča no6" v iiarotlDi «^italnict nti iiustni torek, dne IS. ffbrunrja t. I. «e )e sijHjiio K)j(jt:«Kla. l'rlliiHati je to )mžrtrjatia, drvarnice, vodnjaka iii koKoltía, t.er dveb njiv r povrSJem 1Í) a 42 m" in 1 ha Ifi a tí2 Neiiremičnini, ki jo je jirodati na dražbi, je določena rreduodt ua 172(JK, Najmanjši pont;ilek zaaiia 1146 E C7 li, pod tem zneskom se ne pTiidaje Hražlietie poKoje, ki so ob jedtiem oilobre iu listine, ki se tiueju nepremičnine, (semljiKko'knjžnt izpisek, hipotekami izpiank, i^piiek iz kaUatra, cenitvene zapisnike j, t. li.t »mejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri s,joilaj oznamenjeiíi Hodni,ji, v itbi št, fi med opratilnimi urami, l'ravice, katere bi ne pripnWaie ilrazbe, je oglaMiti pri Boiiniji najpozneje v (tražbenem obruku jiniii zaietkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljali glede nepremirmirie name. O nailaljtiil) do^toiîkib dra/beiiega postopanja se pbvestijo oeebe, katere imajo sedaj na iiepreniiiinini pravite ali bremena ali jili ïadobe v teku rlrnžbcnega postopanja, teitaj samo z tiabitkom pri sodniji, kadar niti ne «tannjťjo o okolišu spodaj (iznanienjene sodnije, niti ne imemijeju tej v siidiKnii kraju staniijiiie^^a poubla^úenca tsa vruibe. Določitev dražbenei^a obroka je Katnnmovati v bremetiskem listu vinska za nepreniičnino, ki jo je prodati na dražbi. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., dne 19. decembra 11)06. (BO) Dnižbeni oklic. N i; il 40/C Pa iiabtevaitjn oskrbnika konkurzně mase Antona Otrrin v Kiidol-fnvem g. dr, .lak. Scbegiila tam. ho dne 12. marca 1907 dopoldne Ob 10. url pri fpoiiaj oznameujenem sodišču, v iibl št. 6 dražba nepremn^uine vi, št. 6ÍÍ7 d. o. Kaniiijrt obstojeíe iz njiv jiaru. St. liBt/l in ítití/í (4« a 41 in' iiduosno 44 a 01 m''> ter gjzda jiarc. a bC m") ležečih bltzo Žabjeiaci. Na parceli 28G/1 je lesena s slamo krita sapa, ob jednem kozolc, ter lesena t dfHkami krita lojia. Ne[iremiminain, katere je prodati na dražbi, je določena vrednost na 2121 K 40 b. Najmanjši ponudek znaša I4I4 5Û h, pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje, ki se ob jednem odobre in listine, ki se tiéejo ue-premičnin, (zemljiško-knjiiui itpisek, bipot^karni ispisek, izpisek iz katastra, cenitvene íajiisnike i, t, d.l smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri «podaj oKDameujeni sodniji v izbi šc, !> med opravilnimi urami. l'ravice. katero bi ne pripuèiale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbeuem obroku pred zaúetkoin dražbo, ker hi se sicer ne mogle raîveljailjati gledé tiepremičuine Hanie, O nsdaljnib dogodkih dražbenega puatopanja se obvestijo nsebe, katere imajo sedaj nn iiepremii'nine pravilne ali hreineua ali jih zadoiie v t.ekn dražbenega postopanja, tedaj samo z nabit.kom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj us^tiamenjetie sodnije uiti no imeoujejo tej v Bodnem krajti (itaiiujočeK« pooblaíčínea ea vročbe. iJidoisitev dražbenega obroka je zaznamovati v bremenskem listu vložka. ïa nepremičnino ki jo je prodati na dražbi, C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek IL dne 911. deeembra 1900. NcJl 41/G 10 Po labtevRtijn oskrbnika konknrr.ne mase Antooa Otrrin v Kudol-fovem p. dr. Jak. Sehegula raul, bo dna 12. marca 1907 dopoldne ob 10. url ]iri sjiodaj oznatnenjeni sodniji v izbi št. ij rtrjžba nepreiuiiuiue vi št, i!iî7 d. o. Rudolfovo obstoječe i« biSe št 95 na glavnem trgu v Rudolfiivem (pare. meri za 27 m- zidane, z opeko krite, jedimnadstropne, v dubrem stanu priícerne za stanovanje in trgovino Nepretničmui, katera je prodati na dražbi, je določena vrednost 17.81GK. Najiimnjsi ponudek znaša 8908 K. pod tem /neskom se ne prodaje. Dražbeue pogoje ki se ob jednetn odobre iu 1 stine ki se tičejo nepremičnine (zemljiško-knjižni izpisek, bipotekarni izjiiBek, iíiíitíek iz katastra cenitvene zapisnike itd) stnejo tisti, ki žele kupiti, jiregledati pri spodaj ozoamenjeni sodniji, v izbi št 6 med o])ravilDÍmi tirnuii. Pravice, katere hi ne pripuščale dražbe, je oglasiti jiri sodniji najpozneje v dražlienem obroku pred tačetkopo dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavlja ti glfdn nepremičnine same. O nadaljnib dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih eadohe v teka dražbeořga postopanja, tedaj samo z nsbitkom pri sodniji, kadar niti ne stanttjejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v snduem kraju s can njo čega pooblaščenca za vričbe. Za knjižno zaznambo določitve dražbeuega obroka v bremenskem listu vložka za ne pre m tůni no, ki jo je jirodatj na dražbi se [irosi c. kr, okrožno sodiSfe Rudolfovo c doposlanim izdatkom tega sklepa. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II.. dne 29. decembra 1i)0G. (68) Ha/glasilo. f^^ Iz kunkurzne mase Antona Ogrina prodale st; bodu dne 12. iiKirca 1^07 ob 10. uri dop. v pisarni g, dr. POZNIK a v konkur^no tuas» spadajoče terjHtve v skupnem zufsku 1891 K 68 It. Te terjatve oddajo se tudi pod izklicno ctian iiajtoljšema ponudniku proti takoJAnji položitvi Dtijve<ïjega pouudka v gotovini. C. kr. notarski urad v Rudolfovem. Oboai sbor. Posojilnica v Črnomlji. f69) registi'ovana zadruga 7. neomejeno zavezo ima svoj rftiini občni zbor dne 10. marca t, I. ob 3. url popoldne v svoji pisarni. Dnevni rtid: L) Porodilo ravnatelja, 'J.) Predlaganje računa za 1306 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička, 3.) Nasveti. (g3) Ako se v določenem času ne snide pi>trebno število zadružnikov, vrái se drugI občni zbor isti dan in z :siim dnevnuii redom ob 4. ur) popoldne ravnotam in se tode sklepalo brez ozira na število navzočili zadružnikov, K obilni udeležbi vljudno vabi naČelstVO m^ ŽENSKE LASE. zmeisne in rezane kupujem in pltičam po najvišji ceni. Izdelujem vsa vlasuljarska deia. V zalogi imam lina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume, četke za zobe, Odol, Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in očiščuje prhut. Spoštovanjem se priporofiam Ivan Sv6teC, (T>20>^i brivec In vlasuljar, Rudoltovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hiše.) I Ljudska knjižnica SI* (lol)iv;i v liiiji^iinii .L Kmjec iiíihI. v Uiidolfovein po 20 vinarjev, = Sedaj je izšlo 8 sešitkov. D Milostiva gospa, âli veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrećno poudarjati ime »Kathreiner?» Ker se Vam sicer ntegyic primeriti, da dobite mtmj vrfiden posjiem-fk hrez vsfh vrlin, s Icdtfirinii se odlikuje Kathreinerjeva kava. Zakaj le Kattreinerjeva. Kneippova. slsbdna kava ima sprićo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zapomnite si toiej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathniiiierjfivo kavo zi^olj v zaprtih izviniili zavojiii z napisom: »Katbreineijeva Kiieippova slad-na kava« in s shko žnpnika Kneippa kot varstveno znamko. V Kandiji, koncem februarja 1907. Načelnišivo. Posestvo ioo'3 Voinja Iraj« ^ ^^ ^------— ^ __ dr,, 6 d.. - iivri^'-'T'l^-Wpotovi^J-nos';^ znajnoi/ejĚlmi tóa18tl5m06zgrajenlmi valiKan&l(imi prnil^ ^ P^ISO"'^hHn-doscdaj mIIKÍ parnitttíi-fipooliwmi Vsnila dajer " ^ íia>!j »Tldhod izliu Rijasnila dajezastopnii^ JHCsUnÍQ, OdW ii jjybljane vsaki ptmtdeieK.'ortl^inĆKtrltK ^ tcdnu. : i v> >u 0 E 1 s s -s- "i S Io n XAZM-A M'-Q - Dne 12. inarcii 1907 ob UK uri dop. prodalo se bode («8-2-1) na X. redei Qlîéei zter 'V Hranilnice In posojilnice za Kandilo In oholico ^ (registr, zadruge z neomejeno zavezo). Obôni zbor se vrši na dan 21. marca 1.1. ob 10. uri dopoldan v lastni pisarni v Kandiji. Vabilo velja za vse druBtvenike. Vapored: 1.) Poročilo naćelstva. 2.) Poročilo nadzorništva, 3.) Predlog o razdelitvi čistega dobička. 4.) Nadiimeatna volitev fimkcijonarjev. 6.) Prememba pravil. 6.) Slučajnosti. Opomba. T slaûaju ne 8 k lepí noa ti ob 10. uri, vrSi se v smisla priTÍl č)eu XIS draiti občni ibor ob 11. uri. Le-tó je brwpogojno ob nakem Atetilu nftvzučib sklepčen. pri C. k. okrajni sodniji v líndolíoveni iz konkurzně mase Antona Ogrina. 1. Ogpinova hišo št. 9S na Glavnem trgu v Rudolfovem, cenjena no 17.BIG K in Z. iiio2el< št. S87., li. o. Kondijo, obstoječ iz dveli njiv, pare. štev, 286/1 in 286/2, gozda pare. štev. 290/13 s šupo, s kozolcem in z lopo, cenjeno vse skupaj na 2.125 K 46 h. (M-'j-aj Rudolfovo, dne II. februarja 1907. Dr. Schegula, upravnik konk. mase. Pas sv. Jožefa in sedem nedelj sv, .Jožefu po aveéenili se dobiva v zalogi J. Krajec nasi, v Rudolfovem. Vezan v usnje in rudečo obi ezo 1*40, S poštnino 10 vin. več Poshiisiie ii7 priporočite = izdelke = ITydropetoPíirneíiran D Pragi VIII. CcnoDrlitzjsfoiij Stavbeni prostor na prodaj v Šenpeterski župniji na Dolenjskem (Vidmarjev grunt) Nadobom. _ Obstoji iz dveh lepih hiš, za 8 Htantov dopler kozolec 26 m dulg, hlev s tremi fodi. Posestvo meri 50 oralov. Zraven spadajo lepe njive, gozdi in (ravniki. Naslov pove upravnistvo Dol. Novic. (73) na prav lepem mesta nad kolodvorom v Novem mestu, popolnoma na samem ob glavni cesti v Brtiljin, je na prodaj za 450 kron. — Ravno tam se nahaja že za zidanje pesek in kamen za 200 K in apno za 200 K. Načrt od hiše )e tndi za dobiti. — — Več se izve pri Mariji Perme v Novem mestu št. 129 (pri Puterle). (61-3-3) Stanovanje in delavnica = za t!ovalitiD ali tudi hljuíavniíiirslfo obrt = se takoj odda v Bersijinu pri Novem mestu. Natančneje pri g, pl. Langer ravno tam. (sO-ii-l) Htiiiio, !itn|>fik t.uili sknniti oe murA Sieckenpferd lilijno mlečnaio milo ^ / y Bergniann & Co., Oraidane in Dećin Db Labi prej l!ur»;iiiniini)VO liii.ino mlel irilh) uiiamha ^lifi-h ncti Ka tion^trii upžtie pglti iii odatrHuitev pejir. i'Miiaja kumaii ft. 80 viti. v SuTem incstu : (eb Sla-dovtâ, tTKKvitii ObUk in Kastcilc, tirivec SvElec, V sa Î Biiiîein lui JVMil»ljanski costi št. ÍÍ(>. Hiít stoji iia jako proiiiťtrifMi krnju in je pi-ipravna tudi za vsako olirl. Cen;» se izvtí jifi Franc Pintar, v Uuilolfovťm Ht. 36 tia Ljubljanski cesií. (4H-0 3) Đupavshi semenski oves, 100 kg po 20 K in raznc vrstc semenskega krompirja. 10 kg po I K ima na prodaj kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu. 1 b! semenslcegn ovsa tehift 5« kg, Otl sttiiiťuskťgti kromi) rja se oddajajo sledeče zgodnje vrste: zgoduji amcr^ški, pr«Hki «ajzgodnejei, 8(|Jiičuik, ill bisernik; od poznega krompirja pa te le vrđte: nnejidoveC, Leo, Henie, Hv. Vaclav, Dr. Nilson in Agnelijev biser. Vsd naročila se izvršujejo ppiti povzetju. {66-3-1) ^mmmmmm M wm wm šm 1» CO CO e 1 8 PC t=M CO ro &0 < /v- ivTvvT^zv y-iOîiri'îW'' y ^ÎV'.V'ît'' Najvišje odlikovanje! ^ WEISS mojster. — Rudolfovo Priporoča se za napravo civilnih in vojaških, k«kor tudi duhovskih, veteranfikih in gnzdarskili uniform, specijaliteta v športnih in lovskih kostumih po primerno nizkih (;enah. — — „ — _ ._ (8-i04) ANTON k rty as ki ^^ Rudolfovo - Ustanovljeno 1882. Sadno drevje in trte. Prav lepe, visoko debelnate Jablane po 60 vin. komad. — Bilfe riparlje portalis po 30 kron tisoč in cepljenke žametaste črnine ter Španjola in veltiinca po 20 v komad ima na prodaj deželna kmetijska áola na Grmu pri Novem mestu. f64-3i) V pondeljek na sejmico, dne 4. marca 1907 ob ti. uri dopoldan se bode v Rudolfovem pod Šancami, kjer se zida nova bolnica na iicitandi prodalo 4 Siipe, I pod, 1 vrtna oirnijii in vec sadnega drevja. Kupci se vabijo. Prodaja snireciiiega lesa v /clo znižanih cenali. Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu. Večja oddaja lesa se preskrbi pri oskrb-niStvu RuperČvrh. 51 s s ^ >4-jg-5 Posebno znižane cene so za : limelne late In špiravce. Odpadki lesa na '^^agi v Kandiji, trdega meter K 3, lueii-kega po K 2, žaganje 100ki;r po 40 vin. Dobiva se izključno le po trgovini gosp, KASTELIC a v Kandiji. Dračje iz Ruperčvrha po K 6-20 meter, drva meter pi» K 6*80. 80 /a odilati v najpin v Itndolfovoni na Vol. trgu v hiši íí. pl. Ficlitenaii. Ravno tam se dobi več let staro t62-o-i) žgonjB tropovBc in drožnili v večji množini. .so-ai-6) Prodajalne se spoznajo * na tej podobi. v katerih se dobivajo edino pravi SiNGER-jevi šivalni stroji Singer Go. del. družba šivalnih strojev v Novem mestu, Glavni trg št. 88. I HAÏBâ Ï MEWÏÛSK samo 6 dni vozijo brzoparniki „francoske prekomorske družbe." Edina najhrajša irta. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo m, àmàMMA oblastveno potrjena potovaJna pisarna V Ljubljiliii, Duiiiijskii cestii št. 18. (SIÎ-24-4) nasprusti znane gostilne pri „Figovcu". (lOHtiiiiii Ferllč, (thiviii Ir^. Zobozdravnik iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7. (62.0.2) 0. SEÏDL izvršujejo. Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure. FAFF v t mm\ so najbolji za družinske potrebe, kakor; šivanje, vezetije in krpanje, nepre-segljivi za obrtne namene, ter šivíyo naprej in nazaj idoči. (Kugellager!) Glavni zastopnik; Franc Tscliinkel, gubljana, rotovški trg 9.---Kočevje, v gradu. M OI Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega ifiS '-'--') istrilQnshega vina, belega in irnine, refitika, muškata, potem rakiie po primemo nizkih cenah na prodaj Zu pristnost in solidno postrežbo se jaméi. Ivan Pujman, trgovec in posestnik vinogradov v Vodnjanu Dignwno, dri. Meznicu, Istra. Na prodaj je zaradi bolezni v Htarcih pri Ztijčjem viha fara Mtopiče, preje BavdekoV {57-3-2) velik, lepo ležeči vinograd • z velikim poslopjem, • katero obstoji z velike obokane kleti z lepo vinako prsodo. Zgoraj 80 dve prostorne sobe, kuhinja, shramba. Zraven je veža, pripravna za rokodelstvo alt pa za dvoje ži