AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 200. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 10th, 1929. LETO XXXI.—'VOL. XXXI Slovenske vesti iz širne Amerike V St. Marys bolnici v Du-luth, Minn., je umrl rojak Andrew Lah, doma v Ely,, Minn. Ranki je bil rojen v oostičah pri Velikih Laščah. Zapušča soprogo Jennie, dva sina in tri hčere in v starem kraju več sorodnikov. Bil je član SNPJ in star 62 let. V Chicagi je umrla Marija Anžiček, stara 82 let. Zapušča soproga, ki je tudi sam težko bolan, enega sina v Chicagi in enega v Waukega-nu. V Enumclaw, Wash., je umrla Ana Vidovš. Bolehala je dve leti za boleznijo — rak. Soprog in otroci so že Prej pomrli. Doma je bil iz Skimljevca pri Suhorju. V Ameriko je dospela pred 40. leti. En njen sin živi še v Californiji, ena hči pa v Wil-lard, Wis. V Renton, Wash., je umrla Ana Kos, soproga Jakoba Kos. Tudi ta rojakinja je umrla za rakom. Zapušča dva sina in tri hčere. Doma je bila iz Nove Štifte pri Gornjem gradu na Štajerskem. Na Willard, Wis., sta pred kratkim praznovala Mr. in Mrs. Frank Lesar 35-letnico svoje poroke. In v Sharon, sta pa praznovala Mr. in Mrs. Franko srebrno poroko. Rojaka Kolar in Kramaršič sta v Cicero, 111., v bližini Chi-Cage, otvorila slovensko trgovino s cvetlicami. Dne 15. decembra ima odlični operni pevec Svetozar oanovec svoj drugi koncerr v naselbini Milwaukee, Wis. V Sheboygan, Wis., se je v tovarni ponesrečil. Josip Urh. gomilo mu.je nogo nad členkom. V Milwaukee, Wis., je te dni umrla rojakinja Ana Boh-te. stara 58 let, in sicer na Poškodbah, ki jih je dobila v avtomobilski nasreči. Pokojna je bila vdova, ki je prišla Pfed petimi leti s sinom in JVema hčerama iz Virginije, Minn., v Milwaukee. Mv Sublet, Wyo., je umrla ^s- Mary Machek, članica JNPJ. Stara je bila 43 let, Sorna iz Malinskega Vrha, ob- Ila Javorje. V Gebo, Wyo. Pa je preminul Štefan Kosmač £.sicer na posledicah opera- V Minneapolis, Minn., je "mrla Slovenka Ana Klemen- :IC za pljučnico. Njen mož je bil nekaj let prej ubit pri ael.u. Vdova zapušča tri hče- Fe in tri sine, ki so vsi odrast li. Drzni roparji na javni cesti odnesli $20,000 Chicago, 111., 9. decembra. V bližini tega mesta, med w'nfield in Geneva, so trije maskirani roparji včeraj dve Uri ustavljali mimo vozeče avtomobile in kradli potnikom vse, kar so imeli pri se-Med žrtvami je bil tudi neki Nicholas Gille, ki je imel Pn sebi $20.000, kateri denar Je nesel na sodnijo, da bi postavil varščino za svojega sina, ki je bil aretiran radi na-Pada. Roparji so okrali kakih dvajset potnikov. Prenos ostankov umrlega duhovna Maiden, Mass., 8. decmbra, — Uprava pokopališča sv. Križa v tem mestu je odredila, da se prenesejo kosti trupla Rev. Powers-a s pokopališča v posebno kapelo. Uprava se boji, da bodo ljudje znova pričeli prihajati na pokopališče in je radi tega dala prenesti ostanke pokojnega duhovnika na drugo mesto, ki ni tako dostopno ljudem. Pokopališče je bilo pred osmimi dnevi zaprto za obiskovalce n'a povelje kardinala 0'Connela, ki je izjavil, da bo dal natančno preiskati vse zgodbe o čudežih, ki so se baje pripetili na tem pokopališču. Kosti pokojnega Rev. Powers-a so bile danes tajno izkopane in prenešene v kapelo. Dasi nadškofijska oblast tega ni sporočila javnosti, pa se je vendar zvedelo o tem, potom opazovalcev, ki so stali okoli pokopališča. Kardinal 0'Connel ni podal nobene tozadevne izjave, ker želi, da ostane stvar privatna, dokler zdravniške in duhovne oblasti ne doženejo, kaj je resnica glede dogodkov na pokopališču sv. Križa. -o--— Božična prireditev za revne slovenske otroke Kot je bilo že omenjeno, je Community Club sklenil, da priredi takozvano "card party" in tombolo, v sredo 11. decembra ob 7:30 zvečer v prostorih nove šole fare sv. Vida. Čisti prebitek te prireditve se bo porabil za božično darilo revnim otrokom šole sv. Vida. Vsaka miza bo imela lep dobitek za igralce kart. Igra se lahko, kar kdo hoče. Tudi za tombolo so pripravljeni lepi dobitki. Obenem se bo serviralo okrepči-la, in to vse za malo vstopnino 50c. Gotovo ne boste zamudili tega lepega večera. Sami se boste par ur lepo zabavali, poleg tega pa boste pomagali razveseliti otroke, katerim ni tako dobro kot je mogoče vašim. Vljudno ste torej vabljeni k obilni udeležbi. — Antonette Zupan. Vrnjen denar, ker je bil predarežljiv Joliet, 111., 8. decembra. — George Meyer je čital povest, ki jo je spisal Charles Dickens, z naslovom "Christmas Carol," v kateri se opisuje gorje siromakov v božičnem času. Šel je na banko, dvignil $10.000 in razdelil denar med ubožne zavode v mestu. Toda drugi dan je prišel moralni maček. Mož s je skesal in hitel na policijo, češ, da je pod vplivom lepe povesti razdelil $10.000 svojega denarja siromakom. Prosil je policijo, da mu zopet pomaga priti do denarja. Policija je bila na mestu in je v resnici dobila nazaj $9950.00, torej vse, razen $50.00, katere je Salvation army razdelila siromakom, da so si kupili kosilo. O Plačajte račune za plin še danes, do 1. ure popoldne v našem uradu. Ako plačate pozneje, zgubite procente. Kongres pripravljen, da zniža zvezne davke Mlada dekleta v mestnih šolah kadijo v šolskih prostorih, a njih matere pa doma. Šolske oblasti v Clevelan-du so dognale, da mlada šolska dekleta celo v šolskih prostorih kadijo, in sicer v tako-zvanih "čajnih prostorih,' kjer se učenkam servira čaj in mal prigrizek tekom odmorov. Te dni se je pripetil slučaj, ko je učiteljica dobila 16-letno dekle, ki je kadilo v šoli. Ko jo je opozorila, da to ni dostojno, je dekle enostavno vprašalo učiteljico, zakaj tudi ona ne kadi? Prihodnji dan je obiskala učiteljica mater dotične učenke. "Nellie je kadila v šoli," je rekla učiteljica, "prišla sem, da vas opozorim na to dejstvo." — "Yes," je odvrnila mati. In učiteljica ponovno izjavi : "Mrs. M. M., prišla sem, da vam povem, da vaša hčerka kadi v šoli!" In mati je na to enostavno odgovorila: — "Sure, saj vem, ker večkrat skupaj kadimo doma, pa misli Nellie, da mora tudi v šoli kaditi." Izmed 135 deklet, ki so jih zaslišali pretekli teden v raznih višjih šolah v Clevelandu, jih je izjavilo 85, da kadijo. 48 deklet izmed 135 nosi s seboj cigatere v svojih listnicah, dočim si ostala dekleta izposojujejo cigarete. Zadnji teden so dekleta v Collinwood High šoli priredila "party." Takoj ob pričetku zabave je nekaj deklet potegnilo cigarete iz svojih ročnih torbic. Učiteljica je bila navzoča. Prosile so jo, če smejo kaditi. "Seve- da," je rekla učiteljica, "toda ne trobite tega izven šole." Dekleta kadijo, ker se rade pokažejo, da so "smart" ter enako vredne fantom. Preiskava je nadalje dognala, da je navada kajenja veliko večja pri onih dekletih, ki prihajajo iz bogatih rodbin. Dekleta iz ubožnih ali srednjih družin ne kadijo. Novi uradniki. Društvo Kristusa Kralja št, 226, KSKJ, je za leto 1930 izvolilo sledeče uradnike: predsednik Anton Pluth, podpredsednik Ant. Gregorač, tajnik J os. Grdina, zapisnikar Frank Kosten, blagajnik Frank Hočevar. Nadzorniki: Katarina Osredkar, Frances Drobnich in Fr. Tekauc. Vratar Martin Mencin, zastavonoše Frank Bizjak in Vladimir Močnik. Zastopnika združenih društev pri fari sv. Vida Ignac Slapnik in Rose Grebene. Pri 20. letih v smrt. Mrs. Dorothy Falkenstein, 13418 Second Ave., je stara šele dvanajst let in komaj 10 mescev poročena, pa je že hotela v smrt. Použila je steklenico strupa. Njen soprog jo je dobil v družbi dveh moških ter jo pošteno oštel, kar-si je toliko vzela k srcu, da je sklenila iti v smrt. Zdravniki sedaj skušajo v bolnici, da jo ohranijo pri njenem mladem življenju. * Cene delnicam na borzi v New Yorku so se začele zopet dvigati. Stari uradniki. Društvo Slovenec sporoča, da so bili pri seji izvoljeni vsi stari uradniki društva in sicer: predsednik Fr. Zorich, tajnik Anton C. Skully, blagajnik M. Kostanjšek. Društveni zdravniki so: dr. .Seliš-kar, dr. Oman in dr. Perme. Nove uradnice. Društvo Napredne Slovenke št. 137, SNPJ je izvolilo sledeče uradnice za leto 1930: predsednica Ana Eršte, podpredsednica Josie Mežnaršič, tajnica Mary Bajt, blagajnica Josie Jereb, zapisnikarica Josie Masnik, redarica Frances Štolfa. Nadzorni odbor: Mary Kushlan, Jennie Wick, Ana Ažman. Bolniški odbor: Ivana D r o b n i č, Alojzija Trenta. Odbor za federacijo: Julija Močnik, Maggie Tan-cik, zdravnik dr. Kern. Nov tečaj šole. Prvi četrtek v mesecu januarju se začne nov tečaj v državljanski šoli. Sedanji tečaj se zaključi 20. decembra, in potem do 2. januarja ne bo nobenega pouka. Dram. društvo Lilija. Slovensko dramatično društvo "Lilij a" naznanja, da ima danes zvečer važno mesečno sejo. Prošeni so vsi člani, da so navzoči, in ravno tako tudi direktorji Slov. Doma. Na svidenje! Vreme. Primož Kogoj bo direktor prihodnjega slovenskega radio programa. Kongres je voljan takoj znižali davke Washington, D. C. 9. decembra. — Demokrati kot republikanci so pripravljeni sedaj glasovati v kongresu, da se znižajo zvezni davki za 160 milijonov dolarjev na leto. To je program predsednika Hooverja, s katerim se strinja tudi kongres. Odpis davkov bo samo na takozva-nem dohodninskem davku. Tako željni so kongresniki. da naredijo postavo, glasom katere se znižajo davki, da so sklenili, da odložijo debato o vseh tekočih predlogih v kongresu, zlasti glede zvišane carine, in da bodo najprvo glasovali, če se davki znižajo. Načelnik republikancev v senatu, senator Smoot, je sicer izjavil, da ne dovoli, da bi se debata glede carin prestavila in odlašala, toda njegovi lastni kolegi so ga porazili in glasovali, da se vrši najprvo debata glede znižanja davkov. Senator Smoot je nato izjavil, da bo kljub temu, kot načelnik .republikancev, ki imajo večino v senatu, zahteval, da se nadaljuje debata glede carine, a se bo moral končno podati republikansko - demokratski večini, ki je željna, da narodu naznani, da se bodo davki znižali. Živahna seja v mestni zbornici Nagla smrt. V pondeljek zjutraj je na-gloma umrl Alojz Intihar, stanujoč na 900 E. 237th St. Tu zapušča soprogo in pet otrok, dva brata, Matevža in Ivana, v stari domovini pa mater, enega brata in tri sestre. Star je bil 45 let. Rojen je bil v Pudobu pri Ložu. V Ameriki je bival 20 let. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri. Bil je član K. S. K. J. in S. D. Z. A. Svetek bo vodil pogreb. Naj bo hladna ameriška zemlja ranjkemu, preostalim sorodnikom pa naše iskreno so žalje! Mr. Louis Belle. Poznani odlični slovenski pevec Mr. Louis Belle je izjavil željo, da bi rad on eno nedeljo vodil slovenski radio program, kar se je seveda z veseljem vzelo na znanje. Podrobneje o tem se poroča o priliki. Slovenske pesmi. Poznana slovenska tvrdka za prodajo grafofonskih plošč radio aparatov, harmonik in drugih muzikalnih aparatov, Anton Mervar, 6919 St. Clair Ave., je pravkar založila lično knjižico, v kateri dobite vse pesmice, ki sta jih peli Josephine Lausche-Welf in Mary Udovich za Columbia plošče. Knjižica obsega 16 strani, in ima tudi vsebino pesmic onih plošč, ki pridejo šele pozneje v prodajo. Knjižica je lepo darilo in jo lahko zastonj dobite, ako se zglasite pri Anton Mervarju. Slabo za veverice. Kot naznanja poljedelski oddelek naše vlade, bo letos jako trda zima za veverice. Letina orehov je bila letos slaba in veverice si niso mogle preskrbeti dovolj živeža za zimo. Živahno, glasno in zanimivo je bilo tekom seje mestne zbornice v pondeljek zvečer. Councilman Finkle, vodja republikancev v mestni zbornici, oproda republikanskega bosa Maurice Maschkeja je doživel velik poraz od strani direktorja javne varnosti. Finkle je predlagal, da imenuje mestna zbornica poseben odbor, ki naj začne preiskovati detektivski oddelek policije. Pa je vstal Barry in zakričal, da se Finkle igra s politiko. Finkle je čudno pogledal, nakar je Barry začel kričati nad councilmanom, da je slednji končno umaknil predlog, zlasti ko je naš councilman Mihelich vstal in povedal,, da je enaka preiskava brez vsakega pomena. Policijski oddelek v Clevelandu je čist, in če je kdo zmožen voditi ta oddelek, je gotovo Barry, se je izjavil Mihelich. In vodja republikancev v mestni zbornici, Finkle, je moral umolkniti. Sedaj lahko telefonirate iz hiše na morje New York, N. Y. 8. decembra. — Včeraj je bila prvič upeljana uradna služba telefona, ki vam omogoča, da lahko pokličete iz svoje hiše, katerikoli parnik na morju. Posebni inštrumenti v hiši in na parnikih vam omogočijo zvezo tekom nekaj minut. Toda telefonski klici te vrste so še precej dragi. Za tri minute vam iz New Yorka 200 mili daleč na morje računajo 21 dolarjev, potem pa za vsako nadaljno minuto $7.00. Deset klicev je bilo včeraj oddanih v New Yorku tekom pol ure. Zanimiva statistika iz države Michigan Lansing, Mich., 6. dec. Državna postavodaja te države je prejela postavo, glasom katere se mora plačati od vsake kante materiala, v kateri se nahaja ekstrakt za izdelovanje pive, gotova svota davka. Postava je sedaj nekaj mesecev v veljavi, in namestnik državnega tajnika je tozadevno sedaj priobčil intere-santno statistiko. Davek prinaša državi $100.000 dobička vsak mesec. Od vsakega dolarja, ki se ga plača v davku za blago se da narediti iz blaga 400 pintov pive. Ker ima država Michigan približno 4,000,000 prebivalcev, se računa, da vsaka oseba v državi popije mesečno deset pintov doma narejenega piva. Smrt Slovenke. Umrla je Jennie Sinur, rojena Hladnik, doma iz Rovt nad Idrijo. Tu zapušča dva sina in eno hčer, poročeno Becker, v starem kraju pa brata duhovnika, ki je župnik v Št. Vidu pri Zatični. Ranj-ka je bila članica dr. Srca Marije (staro). Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz hiše žalosti na 1576 E. 41st St. pod vodstvom pogrebnega zavo.da Fr. Zakrajšek. Naj bo ranjki rahla ameriška zemlja! < i AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko, celo leto Z» Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Ca Ameriko, pol leta_______13.001 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatre naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. Henderson 0628._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. 83 No. 200. Tue. Dec. 10th, 1929. Vedno proti naseljencem. Mnogo tisoč Kanadčanov pohaja vsak dan na delo preko meje v Zedinjene države. Mnogi ameriški delavci se pritožujejo, da jim ti Kanadčani škodujejo pri delu. To je imelo za povod, da se delavski oddelek ameriške vlade sedaj peča z načrtom, katerega bo predložil kongresu, da se naloži $18.00 davka na vsakogar, ki prihaja preko kanadske meje v Zedinjene države na delo. In sicer bi moral plačati za vsak prehod meje $18.00, ali z drugimi besedami bi znašal vsak dan $18.00. Ta davek bi se tikal seveda samo onih, ki hodijo sem na delo, ne pa onih, ki hodijo sem na obisk, ali ki so mogoče ameriški državljani, pa bivajo začasno v Kanadi in hodijo sem na delo. Na enak način se ta načrt tiče tudi delavcev, ki prihajajo preko mehikanske meje na delo v Zedinjene države. Vlada hoče s tem preprečiti tujezemskim delavcem pri hajanje v Ameriko, ali bi pa prisilila delavce, da stanujejo v Zedinjenih državah, ali pa bi jih popolnoma izključila od dela v Zedinjenih državah. Vlada je prišla na ta načrt, ker se je iz Detroita poročalo se je približno 6000 oseb izselilo iz Detroita in preselilo v Kanado, kajti tam so življenske potrebščine bolj poceni in davki veliko manjši. Pripoveduje se, da teh 6000 tujcev zasluži približno $10,000,000 na leto. In nadalje se poroča, da se nahaja v Detroitu najmanj 250.000 tujezemcev, in bojijo se, da se tudi ti izselijo v Kanado. Kanadčani ne gledajo z lepim očesom na te načrte vlade Zedinjenih držav. Njih mnenje se izraža v raznih člankih, ki jih prinašajo upljivni kanadski časopisi. Med njimi piše "Toronto Globe" sledeče: "Kljub miru in dobremu razpoloženju, kljub mednarodnemu mostu in dobri volji, pa se nam zdi, da delavski oddelek vlade Zed. držav si neprestano prizadeva, da najde pota in načine, da prisili Kanadčane, da se drže svoje lastne meje. "Ni še dolgo tega, ko so dali delavcem iz Kanade, ki so prihajali v Zedinjene države na delo, naslov "naseljencev." Sedaj pa nameravajo iz teh naseljencev narediti "tujce" in jih prisiliti, da plačajo vselej, kadar pridejo preko meje na delo svoto $18.00. "Zdi se nam, da Zedinjene države ne želijo teh delavcev niti kot državljane niti kot delavce, niti kot naseljence. Gotovo je, da davek, ki znaša $18.00 na dan, ne more biti Ipačan od nobenega delavca, in prehod preko meje bo popolnoma ustavljen. "Računa se, da bo ta drastična odredba vzela do 15.000 delavcem njih dnevni zaslužek. Ti delavci živijo okoli Windsorja in Detroita, nekateri pa tudi v okolici Niagara Falls in drugod. "Ako želimo biti pošteni, bi morali mi v Kanadi narediti kaj enakega, ker tudi sem prihajajo ameriški državljani na delo. Toda to bi bila neizmerna škoda in nepotrebno mučenje prebivalstva, ki stanuje ob mejah. "Problem, ki je nastal radi nastopa vlade Zedinjenih držav ni več lokalen ali naroden, pač pa mednaroden. Brez dvoma je, da bi vlada Zed. držav naredila prav, ako bi se prej posvetovala s kanadsko vlado, tako da ne bi bilo, na nobeni strani zamere, in bi se stvar lahko rešila v obojestransko zadovoljnost. pesmijo in godbo, posebno če se to sliši prvič v zgodovini ameriških Slovencev po radio. Tolažil sem se s tem, da imamo še 15 nedelj slovenskega radio programa, pa da bom imel še priliko, slišati ga. Skrbelo me je edino to, da bi se slovenski radio p'rogram iz tega a 1 i onega vzroka ne opustil. No, zadnjo nedeljo sem pa slišal drugi slovenski radio program in reči moram, da se mi je zelo dopadel. Bil je prvovrsten. Ko sem prvič zaslišal po radio slovensko besedo, petje in godbo, sem si mislil, da je to res prava, zdrava, domača zabava za nas stare. Mladina ima tako svojo vsak večer. Kar se pa tiče nekoliko angleškega programa v slovenski uri,, je to potrebno, da tako naša mladina ve, čegav program je, da je tako privezana poslušati tudi slovenski program. Kakor omenjeno, nisem slišal prvega slovenskega radio programa, toda ko sem prišel domov, še vrat nisem zaprl, pa so mi že hiteli otroci pripovedovati, da so slišali slovenski radio program, in da je bil "very nice." To je dokaz, da je potrebno, da se spregovori naši mladini par besed v angleškem jeziku. S tem vidijo in slišijo milo slo vensko pesem, ki so jo prinesli njih mamice in očetje iz stare domovine. Drugi slovenski radio program je bil popolnoma na mestu. Lepa hvala vsem pevkam, godbenikom in reditelju, ker so se tako potrudili, da so nam dali tako izvrsten program. Pripomnim naj, da naj se harmonike obdrže za vse nadaljne programe, ker to je za nas stare še najboljše. Lepa hvala tudi Ameriški Domovini, ker je započela to akcijo za sloveriški radio program. Posebno pa še hvala našim trgovcem, ki žrtvujejo čas in denar, da imamo zaba-von a radio. Podpirajmo jih! Kdor še nima radia doma, naj si ga preskrbi, če mu je to le mogoče. Ne bo mu žal, ker bo imel vsak dan zabavo doma. Kdor misli kupiti radio, naj ga kupi pri enem izmed trgovcev, ki so v radio klubu in ki žrtvujejo, da imamo mi zabavo. Pozdravljam vse radio poslušalce in jim želim vesele božične praznike, tebi pa, Ameriška Domovina, želim mnogo novih naročnikov. Frank Ule. New York, N. Y. — Predno se podam na ogromni parnik lie de France, da se podam v staro domovino, še enkrat najlepše pozdravljam moje drage, potem vse moje prijatelje iz Radovljiške okolice, kakor vse druge v Clevelan-du in okolici. Zahvaljujem se vsem za prijazno postrežbo za časa mojega bivanja v Clevelandu. Če bo sreča mila, bomo še rožice sadili, ko se povrnem nazaj iz stare do' movine. Pozdrav, p o z n ani "gort njam tiste nedelje, kot bi se to vršilo včeraj. Saj bi tega ne omenjal, ampak če se že nekaj piše naj se tako, kot se je godilo. Jaz sem poznal Mr. Adam Damm-ove starše prej kot kak drugi Slovencev, ter se tudi jaz pridružujem čestitkam ob priliki srebrne poroke Mr. in Mrs. A. J. Damm. Še na mnoga leta! Frank Smolič, nar Joseph šušteršič. Cleveland, O. — Fantje od fare, slovenska kri nikoli ne fali — sem bral v dopisu John Princa. S tem dopisom se jaz ne strinjam popolnoma. Vse se je godilo nekako tako, kot je pisal Princ, samo on je že pozabil, da sem bil takrat tudi jaz zraven, ko so nas pred Dammovo gostilno Nemci napadli. Tako se spomi- Collinwod, O. — No, pa naj bo, bom pa še jaz nekoliko povedal svoje mnenje o slovenskem radio programu. Prebral sem vse kritike o prvem slovenskem radio programu, ki se je vršil 1. decembra. Svoje sodbe o tem pa i ne morem izreči, ker me tisti dan ni bilo doma, torej ga ni-| sem slišal. Tisti dan sem mo-! ral namreč delati. Sicer bi bil j pa gotovo radio odprl,-ker člo-Ivek ni nikoli dosti dolgo v tu-|jini in ni nikoli prestar, da bi se ne pozabaval s slovensko VESTI IZ DOMOVINE Zverinska žena. Na vaški cesti v srbski vasi Lapovo ob reki Miravi se je izvršil te dni grozen zločin. Te dni so se pod mrak vračali domov s polja:-kmet Ljubomir Stoja-noyic, njegova žena Stanojka in sin Stanislav, ki je vodil voz. Ko se je znočilo, sta Stanojka in njen mož zaostala. "Nekaj ti bom povedala," je dejala žena in potegnila moža za rokav. Ljubomir ni slutil, kaj mu hoče žena povedati, in jo je poslušal. Komaj se je sinov voz nekoliko oddaljil, je Stanojka izvlekla izpod srajce sekiro in zamahnila z vso silo. Z enim samim udarcem v teme je pobila moža na tla, nato pa ga pričela mrcvariti. Ljubomir je naj-brže že umrl po prvem udarcu. Ko se je Stanojka prepričala, da je njen mož mrtev, je vrgla sekirico v Moravo, nato pa nadaljevala pot. Ko je dohitela sina, mu je dejala, da o vsej stvari ne sme nikomur nič pripovedovati, ker bi bila v tem slučaju oba aretirana. Stanislav je ubogal mater in prisegel, da je ne bo izdal. Pozno zvečer, ko sta prišla domov, se je Stanojka spomnila, da bi bilo dobro, zločin prijaviti. Odšla je v občinski urad in tam povedala, da je njen mož izginil. Ko je župan to slišal, je takoj osumil zločina Stanojko, ker je vedel, da žena ne ljubi svojega moža. Obdržal jo je v zaporu. Nato so. odšli iz občinskega urada iskat pogrešanega Ljubomirja in ga našli ubitega na polju. O stvari je bil obveščen tudi načelnik orožniške postaje iz Rače. Temu se je po-srdečilo od mladoletnega sina izvedeti vse. Stanislav je vse priznal. Nazadnje je morala tudi Stanojka priznati svoj zločin. Trdila je samo, da ga je ubila zato, ker je postopal z njo grdo, ker je sam delal ves dan in tucH njo silil na delo, da ni imela nikoli počitka. Stanojka je sovražila svojega moža ves čas zakona, čeprav sta živela že 23 let skupaj in imela troje otrok. Zadnje mesece je Ljubomir, še bolj kot kdaj prej, silil svojo ženo na delo in to jo je tako togotilo, da ga je ubila. Že preje je zločinska ženska dvakrat poskušala, maščevati se. Prvič pred dvema letoma, ko je Ljubomir kopal vodnjak, ga je hotela v vodnjaku .zasuti s kamenjem. To da tedaj se je Ljubomir rešil r.a ta način, da se je zaščitil z bakreno pločevino. Drugič ga je hotela ubiti med spanjem. Radi tega si je ubogi Ljubomir dal naročiti posebno posteljo, v katero se je lahko zaklenil vsak večer, da je mogel mirno spati. Vse pa je rad potrpel, ker je svojo ženo zelo ljubil. Tako je svojo zakonsko ljubezen plačal z lastnim življenjem. Italijani zbirajo ostanke padlih vojakov. Te dni je do- šel v Osijek velik italijanski avto, ki potuje skozi večja jugoslovanska mesta, da prepelje v Rim za svetovne vojne v naši zemlji pokopane italijanske državljane. Ostanke trupel izkopljejo in polože v mala zaboje. V št. Petru pri Novem mestu je umrl v 75. letu starosti vladni svetnik v pokoju in graščak v Starem gradu grof Rudolf Margheri. V Mctniku je umrl 80 letni Janez Piskar. Bil je dolgo let obč. odbornik in član na-čelstva hranilnice. Slovenec ponesrečil v rudniku v čupriju. Anton Jane-žič iz Mokronoga je delal kot rudar v srbskem rudniku v Čupriji. Dne 12. novembra je bil, kakor po navadi, zaposlen v rovu, kjer je pripravljal oporo za podkop. Pri delu je bil nepreviden in, ker je bil razmeroma že star, ni mogel vzdržati opore. Ta se je udrla nanj in mu zmečkala prsi. Janežič je bil na mestu mrtev. Janežič je prišel v Čuprijo pred kratkim iz rudnika v Aleksincu in je ves čas po svojem prihodu, kakor se govori, slutil, da se mu bo pripetila nesreča. Zapušča tri sinove, tudi rudarje, ki delajo v nekem rudniku v Braziliji. Slovenska kri gnoji po! sveta! Medvedko je ustrelil, Iz Kočevja se poroča z dne 13. novembra: Poročali smo že, da je dobra letina celo prav prišla tudi gozdni zverjadi. Medved in divji prašič sta živela v izobilju in ni čuda, da sta oba postala ob polnem koritu predrzna. Okolica Ver-drenga, Reinthala, Steinbo-cka in sosednih manjših vasi, ki leže sredi goščav, je bila domovališče številnim merjascem, ki so živeli ob obilni koruzi, korenju in repi. Prebivalci Novega in Starega'brega, Starega loga in Hinj,. pa so baš v tej jeseni pogosto naleteli nad kosmatinca. Pisali smo že o tistem smešnem prizoru, ko ga je videl neki va- ščan z Novega brega, kako je kraj hoste tresla močna medvedka hruško lesniko za svoj nadebudni medvedji naraščaj. Vsaka stvar pa, pravijo, ima svoj konec, in tak žalosten konec je napravila tudi predrzna medvedka, ki si je upala kaj pogostokrat s svojimi mladiči čisto v bližino ljudi, in pri tem pozabila, da imajo ti ljudje za take sorte zverjadi pripravljeno puško, ki je v stanu podreti še tako korpulentno gospo medvedko. Preteklo sredo je šel posestnik in znan lovec Iv. Kruc iz Lazin pri Hinjah iz Hinj proti domu. Tik pod osnovno šolo, v gozdiču proti La.zi-nam, je hipoma ugledal v daljavi zver, ki je v spremstvu štirih mladičev lomastila naravnost proti njemu. Kruc se je skril za bližnjo smreko in od tu ustrelil proti medvedki, ki se mu je skokoma pri bliževala. Medvedka je razjarjena vsled strela divje za rjula. V istem hipu je ustrelil Kruc ponovno in jo zadel naravnost v srce. Medvedka se je z groznim rjutjem zvrnila. Štirje mladiči so se iz strahu razbežali po hosti. Medvedka je krasen eksem-plar. Tehtala je 104 kg. Vse truplo ji je pokrival gost kožuh. Ali kača s pogledom omami svojo žrtev? Po mnenju ljudstva ima kača na sebi nekaj .zagonetnega. Človek se kače bolj boji kakor drugih živali in pripisuje kačjemu pogledu posebno moč. Pa ne le preprosti ljudje, tudi učenjaki so pripisovali kačjemu pogledu skrivno moč, zlasti na ptiče. Tako se je polagoma posplošilo naziranje, da imajo kače zmožnost, s pogledom privabiti žrtve. Zanimivi so poskusi nekega ameriškega raziskovalca, ki so dovedli do čisto drugačnih izsledkov. Neki lekarnar si je nabavil večjo množino kač, da bi preskusil celo vrsto protistrupov. To priliko je uporabil naravoslovec Hut-ten, da ugotovi, koliko je resnice na ljudski veri o skrivnostnem pogledu kače. Kače so spravili v prostorno sobo in jih tu izpustili. Skozi okno so lahko opazovali vse kretnje živali. Dva svežnja slame sta jim bila udobno ležišče. Ob mrzlem vremenu je večina živali otrpnila, ob toplih dneh pa so se gibale. Ker so hoteli preskušati kače glede na moč njihovega pogleda na žrtve, so si preskrbeli ptičev in podgan. Vsi opazovalci so se kmalu prepričali, da o čarobni moči kačjega pogleda ni govora. Ptiči in podgane, ki so jih spustili v sobo, kjer so bile kače, so se brezskrbno kretali. Navzočnost njihovih najhujših sovražnikov jih ni prav nič vznemirjala. 'Komaj pol metra poleg v klopčič zvite kače je veselo skakljal kos, skočil k posod' za vodo, pil in pršil vodo prav do kače, ki ga je opazovala s srepim pogledom. Ko je ptič še parkrat skočil k vodi, se je kača razvila. Kos jo je videl in skočil malo v stran. Tudi podgane niso v prisotnosti kač kazale nikakega strahu. Prav nič se niso bale skakati po svežnjih slame, najljubšem pribežališču kač. Če so si izbrale kače kako žrtev, ni bilo prav nič videti, da bi pri. tem uporabljale kako posebno moč. Kača dvigne glavo, se tiho priplazi v bližino ptiča, ki brezskrbno pobira drobtine po tleh, in se ustavi. Nato hitro skrči rep, se požene naprej, piči žrtev in se za tem mirno umakne, kakor da je že vse opravljeno. Prestrašeni ptič zleti in zaman išče izhoda. V komaj 30 sekundah začne strup delovati. Ptič se prime s kremplji za mrežo, glava mu omahne in žrtev kačjega pika se zakotali po tleh. Ni še mrtev, le omamljen je; še frfota po tleh. Med tem leži kača v bližini, kakor da je vse to nič ne briga; slednjič se vidi, da se je začela zanimati za žrtev. Parkrat se malo približa, kakor bi hotela napraviti zadnji, odločilni skok, a se vsakikrat zopet umakne. Ni ji treba več boja, ptič je nehal živeti. Zdaj zvleče kača svojo žrtev v kak kot, da jo tam požre. Več kakor stokrat so opazovali tak prizor. O kakem poskusu omamljenja s pogledom ni bilo nobenega sledu. Strup, ki umori močnega moža v eni uri, učinkuje pri pti čih v nekaj sekundah. Če so ptiči pičeni ,ne morejo več uiti napadalcu, ki lahko mirno čaka hitrega učinka svojega strupa. KER JE SOVRAŽIL AVTOMOBILE. Ljudem, ki stanujejo o.b velikih cestah, zagrenjuje avtomobilski promet vedno bolj vse življenje. Večina sicer mirno prenaša to novo šibo in le tiho preklinja, nekaterim pa tod in tam poide vse potrpljenje in potem je gorje. Tak slučaj se je nedavno pripetil v Bretagni na Francos kem, kjer je kmet Jean Rouille v Evreur-ju na cesti zgradil barikado, tako da se je en avtomobil prekopicnil. Dasi ni bilo smrtnih žrtev, so Rouille-a vendar obsodili na 8 let prisilnega dela. Mož je svoje dejanje iz vsega počet-ka priznal, obrazložil pa ga je naslednje: /Nič več nisem mogel prenašati večnega tuljenja avtomobilov. Šlo mi je na živce. Dovolj mi je bilo skakanja in beganja po cestah, ko sem se izogibal avtomobilom, namesto da bi bil korakal mirno in naravnost, kakor se pametnemu človeku spodobi. Avtomobilski vozniki niso nikdar imeli najmanjšega obzira nasproti meni." — Mož je govoril marsikomu iz srca — a prav pa seveda vseeno ni storil. Ce verjamete, aP pa ne... UMOR PRED OLTARJEM. V župni cerkvi v Chiaianu pri Neaplju se je te dni vršila običajna služba božja. Blizu oltarja je sedel 30 leten moški z nagnjeno glavo. Nenadoma je stopil proti njemu neki mlad fant, potegnil izpod jopiča sekiro in mu z enim mahom Odsekal glavo, ki se je s t r k 1 j a 1 a prav pred oltar. Navzočih se je polastila groza. Ko so morilca zgrabili, je izjavil, da je hotel maščevati svojo sestro, ki jo je bil umorjeni zapeljal. KUPČEVALKA Z OTKUCI ALI MORILKA? V Pragi so prišli na sled nenavadnemu zločinu. Dognali so, da je 39-letna Roza Nowy, žena sluge pri deželnem odboru in mati dyeh pol-odraslih hčera, po poklicu navidezno maseza, sprejemala «ovorojence in jih nato ne-znanokam prodajala ali od-stranjala. Večkrat je imela po tri dojenčke naenkrat, ki pa niso dolgo ostali pri njej. K njej so hodile na porod nezakonske matere, ki so ji potem puščale svoje otroke v popolno last, kar si je dala Nowyje-va vselej pismeno potrditi. Tako je v teku 11 let sprejela 36 otrok, o katerih ni sedaj nobene sledi. Nowyjevo so zaprli, a se brani doslej vsake izpovedbe. Pri hišni preiskavi niso našli ničesar obtežil-nega. Policija je javno pozvala matere, ki so Nowyjevi oddale svoje otroke, naj se oglasijo, da jih zaslišijo. "Ali zna tvoj mali bratec že govoriti?" "Saj mu ni treba. On samo vpije, pa dobi vse, kar bi' rad. A Zadnjič enkrat je lilo kot iz škafa, ko sem se peljal po cesti z avtomobilom. Po tro-toarju jo je mahal neki moj znanec, ki je bil že premočen do kože. Povabim ga, naj prisede, ker je že itak ves premočen. "Hvala!" reče rojak. "Bom šel rajši peš. Če pridem namreč ves premočen domov, mi bo žena dovolila, da spijem enega ta kratkega." 'A' "Stric, nocoj se mi je sanjalo, da ste mi podarili dvajset dolarjev." "Oh, to je majhna svota: kar obdrži jo." A Stric na obisku: "Edie, ti si res fant od fare; mislim, da boš enkrat čisto kakor tvoj oče." Edie: "Tega se tudi mama-vedno boji." A' Puntarjev Janez na Rakeku je bil fant, da ga ni bilo takega v devetih farah. Visok in razven kot smreka in močan, da je vzdignil zadnjo premo parizarja z eno roko. Imel je dekleta izbranega, s katero je mislil stopiti pred oltar, kakorhitro mu dajo starši grunt čez. Toda stara dva sta bila še pri moči in nista mislila še dati vajeti gospodarstva iz rok. To se je pa Janezu strašno fržmagalo in pri vsaki priliki je pokazal syojo nevoljo. Janez je bil sicer zbran za gospodarja, kot najstarejši sin, ampak "dokler bo moj mazinec gibal, ne bo prišla ta mlada v hišo," je večkrat rekel oče. Janez je klel okrog hiše, toda pomagati si ni mogel. Tako se prigodi, da reče nekega svetega večera oče Janezu : "Janez, mi gremo v cerkev molit, ti pa vzemi blagoslovljeno vodo ta čas, pa pojdi po vseh shrambah, v hlev in skedenj, požegnaj vse in moli zraven, da ostane božji blagoslov pri hiši. To mora vedno storiti hišni gospodar in ker boš itak ti nekega dne gospodar, je dobro, da se temu privadiš." Ko odzvoni k večerni molitvi, se podajo domači v cerkev, Janez pa vzame posodo z blagoslovljeno vodo in gre od snrambe do shrambe. Namesto pa da bi v istem času molil in prosil božjega blagoslova, je govoril sledeče, kot je pripovedoval sosed, ki ga je slišal. Janez je hodil od shrambe do shrambe, škrofil z blagoslovljeno vodo, zraven pa na ves glas godrnjal: "Al je to kakšna pravica na svetu! Vse Janez, vse Janez, oženit pa ne, mejduš!" A Tone Prijatelj je že od nekdaj rad hodil na lov. Ko je bil njegov sin Tonček še prav majhen deček, ga nekoč vpraša: "Ata, ali se ti res bojiš zajcev?" Oče: "Zakaj?" Tonček: "Pa zato, ker vedno vzameš psa seboj, kadar greš na jago." A Malega Tončka je vzela mati prvič v cerkev. Ko pride Tonček domov, g a vpraša oče: "No Tonček, kako se ti je kaj dopadlo v cerkvi?" "Mnogo nas je bilo in vsi smo molčali, samo neki mož v beli srajci se je kregal na peči, pa mu ni nihče ugovarjal." ■■miiimnmitiiiitniiiiiiiTiiiiiiiiiiiiimiKtiitnit In i mi .........."iniinniiiMiim '"......""'iinmiHiiiiiiiiuiii'1 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIi SOTEŠČAN: KRIVICA IN POVRAČILO Povest iz vojne dobe. mminimiiiiniiiiiiiiinii' "Hitro so ga pozabili," se ji je med potjo užalilo. "Koliko je bilo stokanja in javka-nja, zdaj pa ni nobenega sočutja, celo materina ljubezen se je ohladila." Tomažek je sedel pred hišo in opazoval ugašajočo zarjo- "Tako smo, kot današnji dan," je premišljeval minljivost. "Očka, ali bo dež?" ga je nagovorila in obstala. "Kadar se zvečer na zapahu žari, je rado slabo vreme,'' ji je odvrnil in sklenil roki na kolenu. "Jutri bo svatba, pa naj jih le namoči; dež na poceni dan, pomeni bogastvo." "Tomažek,'ali že veste?" se je sklonila ter mu pošepni-"Jože se je oglasil. Piše, ^ je na poti v domovino." "Ali naj verjamem?" se je vzradostil. "No, potem pa sPloh ni umrl. Saj sem vedel, da je bila pomota. Ali si povedala Koširki?" "Sem, a ne verjame. Še slišati me ni hotela. Pavla me je celo osramotila." , "Ali ve, da je sin na povrat-ku?" "Ne morem ji dopovedati. Kakor sklepam, ne bo ničesar ukrenila." "Bomo videli!" Kakor bi trenil, je skočil pokonci, dvigala ga je sveta jeza. Še nikoli v življenju ni bil tako hi-tro pri Koširju, na stežaj je odprl vrata in stopil sredi soke. Koširka je pripravljala P.osodo; komaj je ujela krožek, da ji ni padel iz rok, tako se je prestrašila. "Neža, Jože se vrača, in ti ne greš naproti?" je za-CeJ brez uvoda. "Kam? Ali pa veš, kdaj' Pride?" ji je trepetala beseda. "Dokler si mislila, da je ^rtev, si ga klicala, zdaj ti pa prav, ko se je sam oglasil ^eža, kje je materinska ljubezen?" x "Naj le pride, saj ga komaj čakam. Dote ima 50 tisoč — Prav toliko ko Pavla." "Ampak Jože je edinec in "laž mu je obljubil kmetijo.'- "Sodišče je drugače odloči-Vendar ga ne bomo za-Pustili. • Kupil i mu bomo posestvo v dolini, jaz bom pričevala in Pavla." "Seveda, užitek boš proda-jo je osmešil. "Ha, to bo denarja." ( "Kaj pa veš!' je zasmrčala. Meniš, da nimam drugega k°t užitek?' " "Nič me ne briga, kaj imaš, Sam0 toliko rečem: kmetija ]evJožetova, ker je bila taka °eetova volja. Lojza naj vza-n?e njegovo doto — tistih 50 tis°č, od posestva pa naj odstopi." , "Rekla sem ti že, da mu b°mo kupili kmetijo na rav-?»ni. Vsi skupaj: Jože, Pavla ln jaz premoremo 200 tisoč.'' Tomažek je uprl roki v bok ter jo resno pogledal: "Ne-je dejal, "Kdo pa je fan-ta Pripravil do tega, da si je Prste odrezal?" . "Jaz ne, Tomažek," se mu ,e trpko odrezala. "Pregovorili ste ga, zato je ;aša dolžnost, da mu ohranite domačijo." Koširka je porastla: "Tomažek, laži ni treba pobirati ter jih nositi v našo hišo." Resnico pa lahko govorim ter se nikogar ne ustrašim. /yit-lčal sem zavoljo Blaža, sq-??j me pa izziva tvoja trma. Vi vsi ste bili krivi, da je/ fant Položil prste pod koso; grdo Je> ker ga s pokvarjeno roko suvate od hiše." 'No, ga' boš pa ti vzel pod streho," ga je zaničljivo zavrnila. Neža, glej, da ne boš po- nižana!" ji je zapretil. "Pokojni Blaž je omagal pod težo vesti, nič več ni mogel prenašati očitkov. Bog odpusti, kar je v zmedenosti izvedel." "Nehaj! Tega ti ne bom nikoli pozabila." Koširka je begala po sobi, zvijala se je, tolkla z nogami in kričala: "Obrekovalec! Lažnjivec! Še po smrti mu ne privoščiš miru, nas pa spravljaš v sramo-to." "Neža, Blaž bi se obrnil v grobu, ko bi vedel, kaj počenjate. Na sodnji dan se bosta pogledala. Kesala se boš še prej, a bo prepozno." Na materino vpitje je prihitela Pavla, ki je pričela To-mažka zmerjati in psovati. Končno mu je pokazala vrata kot navadnemu capinu. Lojza ni rekla nobene besede, slonela je pri oknu in jokala. Razžaljeni sosed je poskrbel, da so še tisti večer govorili krog in krog po vasi, kako je prišel Koširjev Jože ob prste in da mu je oče obljubil kmetijo, preden je odšel k vojakom. Zdaj pa so pozabili obljubo in ga podijo od hiše. Skrivnost Koširjeve smrti je ostala še prikrita; Tomažek ni hotel, da bi o njegovem prijatelju po smrti slabo govorili. Zjutraj, ko se je zdanilo, je bila novica že daleč v okolici. Vse je obsojalo Koširko in njeni hčeri, pomilovalo pa je Jožeta, ki je po krivdi matere in sester prišel ob posestvo. Prav zaradi tega se jih vabilu na svatbo ni mnogo odzvalo. Nabralo se je nekaj mladine — Tinetovih prijateljev, pa tudi med njimi ni bilo pravega razpoloženja. Godec je delal z godbo in z jezikom, da bi jih spravil v dobro vo-ljo. Nevesta se je poslovila, kakor je navada, pred poroko. Mati jo je pokropila z blagoslovljeno vodo ter jo pokriža-Ja na čelu. Pavla ji je nadela poročni venec. Tudi ženin je bil deležen njenega blagoslova. "Bodita srečna in ljubita se do groba," mu je naročila pred odhodom. "Pa da boš izpolnil, kar si obljubil." Svečano je ponovil, da bo izplačal materi 50 tisoč in tudi toliko Pavli poleg izgovorjene dote. Krepko ji je stisnil desnico, nakar je stopil med svate, ki so se že vrstili v sprevod z godcem na čelu. Za oglom na dvorišču je nastalo glasno javkanje in ječanje. "Lojza, ali res odhajaš?" se je zvijala postarna ženica. "Pa da se ti Jože ne smili in oče, čigar obljuba se ni izpolnila." "Teta, vsaj vi mi prizanesite," je vzdihnila nevesta. "Mir!" je planila Pavla k Trdinki. "Nimamo časa za take čenče!" "Pa bo še dovolj časa za — kesanje!" "Teta!" je kriknila nevesta in stopila iz vrste. Ženin in njegov tovariš sta jo komaj obdržala, da ni pobegnila. Trdinka je spoznala, da je zamujeno, zato je pričela sedaj zmerjati in psovati. "Tujca imajo rajši nego domačina. Sram vas bodi! Z obrestmi se vam bo povrnilo." "Fantje, zavriskajte, saj ne gremo k pogrebu," se je oglasil godec in raztegnil harmoniko. Tetino plakanje je zadušilo živahno vriskanje in godba, med katero se je sprevod pomikal z objokano neve-sto proti farni cerkvi. VIII. Nekaterim ljudem se čudovito hitro posreči priti do blagostanja, ne znajo pa se obdržati v ravnotežju — dvignejo se in padejo — sreča, ki se jim nasmehne, jim uide, še preden jo pričnejo uživati. Tak je bil tudi Mevžarjev Tine, ki je zagospodaril na Koširjevem domu. Hotel je po)kazati svojo delavnost in razumevanje, vse, kar mu ni ugajalo, je preuredil in pre-drugačil. Popravil je gospodarska poslopja ter jih pokril z opeko; med hišo in hlevom je dal izkopati vodnjak z lepim, vzornim napajališčem za živino. Nakupil je vozove in razne gospodarske stroje, katerih pa ni mogel rabiti zaradi kamenja in bregovite lege zemljišča. Tudi vole jo nadomestil s konji — izkušeni možje so majali z glavami in delali opazke. t Dalje prihodnjič) ORIGINALNI SAMOMORILCI Policijski zdravnik dr. Powell Curtiss iz San Francisca poroča o originalnih samomorilnih primerih. V madridskem živalskem vrtu si je pred nekaj meseci končal življenje dokaj prile ten moški. Splazil se je na nepojasnjen način v levjo kletko. V kletki sta bili dve živali, samec in samica, obe zelo krvoločni. Vendar ju je vsiljenec lahko tolkel z gor-jačo po glavi in životu, ne da bi mu storili kaj žalega. Le va sta se umaknila vsak v svoj kot in občinstvo je strmelo nad prizorom ter zvedavo čakalo, kakšen bo konec. Naposled se je kandidat smrti naveličal dražiti leva. Stopil je na rob železne ograje tei začel govoriti. Bridko se jc pritoževal nad usodo, ki mu niti zdaj, ko si želi smrti, noče iti na roko. Po končanem govoru je potegnil iz žepa revolver in se ustrelil, Šele sedaj sta leva planila kvišku in popadla okrvavljenega samo morilca, ki je bil, kakor so pozneje dognali, blazen člo vek. Pred nekaj desetletji se je primeril podoben samomor v Parizu. Neka pariška demi mondka se je naveličala živ ljenja in se je. vrgla za plen medvedom. Šla je v .zoološki vrt, počakala, da se je sto rila noč, potem pa je preple zala ograjo, za katero so bili zaprti medvedje. Zverine so imele potrpljenje, da se je sa momorilka slekla. Potem so jo popadle, raztrgale in po žrle. Nenavaden način smrti si je pribavila neka mlada služkinja na Švedskem. Pripo-vedovala je svojim prijateljicam večkrat, da bi rada umrla na originalen način. Slednjič so jo našli vso od čebe' opikano na gospodarjevem vr tu. Smatrali pa so to za ne srečo vse dotlej, dokler ni pri šlo poročilo od njenih tovari šic. Dekle je v uljnjaku prekucnilo panje in razdražilo čebele, ki so jo napadle v go stih rojih. Našli so jo v ne zavesti in jo spravili v bolni co, kjer je kljub skrbni zdrav-niški negi podlegla pikom čebel. Najoriginalnejša smrt pa je nedvomno doletela ameriškega milijonarja Schraffner-ja, rodom Nemca, ki se je pa seveda popolnoma poameri-kanil in si kot tak izmislil konec, ki nima primera-v svetu samomorilcev. Dal si je napraviti dva metra visok in pol metra širok cilinder iz kovine. V to posodo je izpraznil nekaj čez sto steklenic šampanjca. Cilinder si je poveznil na glavo in skočil v vodo. kjer je pod težo pokrivala utonil. Dolgo časa je iskal prosto voljno smrt tudi Anglež Hugh Ferron. Neka povest ga je tako prevzela, da se je osem let nepretrgoma vozil z železnico, pričakujoč, da bo prej ali slej vendar doživel katastrofo, ki ga bo pripravila ob življenje. Toda njegova želja se ni izpolnila. Po osmih letih brezuspešnega eksperimentiranja z železnico, je našel smrt pri neki avtomobilski nesreči. O njem bi lah. ko rekli, da je korakal z duhom časa kakor belgijski bo- gataš Loewenstein, katerega smrt s skokom iz aeroplana je čitateljem gotovo še v dobrem spominu. -o- GALANTNI HAJDUK Črna gora še vedno trpi od hajdukov. Sedaj se je tam pojavil nov hajduk Spiro Milačič, ki ima prav originalen nastop. Pred dnevi se je pojavil z dvema svojima tovarišema v Podgorici. Deževno vreme in megla sta mu omogočila njegov drzni obisk v mestu. Koncem mesta se nahaja hiša uradnika Ilije Peroviča. Milačič je stopil s svojima tovarišema v hišo Naletel je v prvi sobi na domačine, Perovič sam pa se je nahajal v sosedni sobi. Haj duk je hitro segel vsem pristojnim v roko: "Kako se vam kaj godi ? Kje pa je hišni gospodar?" Perovičeva mati je odgovorila : "Siri je odšel v mesto." Perovič sam pa je skočil na balkon in hotel alarmirati policijo. Hajduk je medtem odšel iz hiše in mu zaklical: — "Nikar ne kliči straže! Lahko bi te ubil, pa te ne bom!'' Nato je s svojima tovarišema izginil na cesti. Vtis tega obiska je bil zelo velik. Takoj nato je bila vsa okolica alarmirana. Streljalo se je na vseh koncih in krajih. Kmalu je vse mesto vedelo o tem napadu. Drugi napad je Spiro Milačič izvršil nekaj dni pozneje, na nedeljo. Dopoldne je odšel avtobus iz Podgorice v Cetinje. V njem sta sedela dva cetinjska trgovca in še neki meščan. Komaj je avtobus prevozil sloviti Vezirov most, so ga hajduki že ustavili. Razbojniki so zahtevali, naj da vsak potnik, kolikor sam hoče, "za nagega reveža." Brez vsakega nasilja so mu potniki dali vsak po sto dinarjev, šofer pa 20 dinarjev, tako da so roparji do bili 320 dinarjev. Tri kilometre odtod se nahaja državna bolnišnica. Potniki so se pri njej ustavili, ker je tam najbližji telefon. Ko so i.z bolnišnice sporočili, da so jih napadli hajduki, je okrajni glavar takoj poslal avtomobil z dvema detektivoma, ki naj bi preiskala vso stvar. Hajduki so počakali tudi ta avtomobil, ga ustavili, pometali detektive ven, sedli sami v avto in ukazali šoferju, naj jih odpelje proti Koko-tu. Blizu Kokota je moral šofer zopet ustaviti avto. Ro-pariji so ukazali šoferju, naj izpusti ves bencin iz rezervoarja, nato so pa galantno plačali šoferju bencin in zaslužek za tisti dan ter izginili neznano kam. DNEVNE VESTI Dragocena pijača razlita v državnem oddelku Washington, 6. dec. V državnem oddelku se je pojavila danes popoldne neka dama. in ko je odprla svojo listnico, ji je pri tem padla mala steklenica dragocene tekočine na tla. Steklenica se je razbila, in po tleh je začelo močno dišati. Pisarji in uradniki že dolgo niso duhali kaj tako imenitnega. Začeli so vihati nosove in tleskati z jeziki Moralo je biti najfinejše žganje. In dočim je bilo oko uradnika, ki je zaslišal žen sko, uprto v tekočino na tleh, je pa ženska medtem zginila, ne da bi vedeli kam. Ameriška vlada podpise svetovno pogodbo Washington, D. C. 8. decembra. — Jutri podpiše zastopnik Zedinjenih držav, J. Pierrepont Moffat, pogodbe glede svetovnega miru. Pogodba se podpiše v Genevi, v Švici. To je prvi korak, ki ga narede Zedinjene države skupno z ostalimi narodi sve- ta, dočim se prej Amerika ni vmešavala v tujezemske zadeve. Da je predsednik Hoover naročil ameriškemu zastopniku, da podpiše protokol, je začudilo mnoge kroge. Predsednik Hoover ni v svoji poslanici kongresu ničesar omenil o podpisu vlade Zedinjenih držav. Naprodaj je prav ugoden candy store, j ako pripraven, se proda poceni radi selitve. Za naslov se pozve v uradu lista. (202) Troje stanovanj se da v najem, eno s 5 sobami, eno z dvema sobama. Pripravno za male družine ali za par fantov. Pozve se v pekariji na 6124 Glass Ave. (202) tv v Isce se ženska za hišna opravila pri bolni ženski. 1217 E. 170th St. (202) Naznanilo članice društva sv. Ane, št. 4, SDZ, prosi in opominja se vas, da se gotovo udeležite gl. letne seje dne 11. decembra. Začetek seje ob pol 8. uri zvečer v S. N. Domu, soba št. 1 v novem poslopju. Sklep društvene seje od meseca novembra je, da katera članica se ne udeleži seje, bo kaznovana s primerno globo, ki gre v društveno blagajno. Cenjene članice, veste, da je dolžnost vsake članice, da se enkrat na leto udeleži društvene seje, in to je meseca decembra. Na dnevnem redu bomo imeli sklepanje več važnih zadev, in sicer prireditev veselice ali piknika, kar je odloženo za to sejo, da se potem ne bo oporekalo, da se nekaj sklene brez vednosti vseh. Volile se bodo uradnice za leto 1930. In izvolite uradnice v vašo zadovolj-nost. Pridite gotovo vse na sejo. Izvzete so samo bolne članice. Naisvidenj,e 11. decembra. S sestrskim pozdravom, Mary Bradač, tajnica. (Dec. 7. and 10.) Stanovanje se da v najem, zidana hiša, štiri sobe, kopališče in klet za pranje. Vpraša se nasproti cerkve na 1113 Norwood Rd. (200) Domače klobase dobite zdaj pri FRANK GORENC 1435 E. 55th St. RAnd. 6935. SE PRIPOROČAM. (Fr. Tue. — x) POZOR! POZOR! Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAR 1403 E. 55th St. Tel. HEnderson 4736 (Tue. Fri.) .vO^J^V« Bukovnik STUDIO SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6405 St. Clair Ave. Tel. Rand. 5013 (Tue. F.) Stanovanje se odda, soba s kuhinjo, toilet, plin, elektrika, pripravno za pečlarje. 1167 E. 74th St. zadaj. (200) Soba se da v najem poštenemu fantu. Nova postelj. 7605 Aberdeen Ave. blizu 74. ceste. (201) (Z = 71 let skušnje naše trgovine vam zagotavljajo pravi premog za vaš furnez, peč ali grelnik, po pravi ceni. The Yates Coal Co. HEnderson 0280. MAin 7878. GArfield 1900. Thur.-Sat.-Tue. POZOR! DELNIČARJI DRUŽBE SLOVENSKI NARODNI DOM POZOR! V smislu pravil družbe "Slovenski Narodni Dom," sklicuje direktorij prej omenjene družbe delničarsko sejo. Delničarska seja se vrši dne 8. januarja, to je drugo sredo v mesecu v Avditoriju S. N. D., 6417 St. Clair Ave., pričetek točno ob 7. uri zvečer. Dolžnost vsakega delničarja je, da se te seje gotovo udeleži, da z svojo navzočnostjo pokaže, da se zanima za S. N. D. Za direktorij S. N. D.: Joseph Skuk, tajnik. L. ® @ @ @ m ® m m Kako bi jaz uredil božično nakupovanje Poznan slovenski mož je bil vprašan, kaj bi on nakupil za Božič, in je odgovoril: "KUPIL BI DARILA, KI SE LAHKO PORABIJO, KER TAKA DARILA SO PRAKTIČNA IN SE Z VESELJEM VZAMEJO." Mi imamo popolno zalogo praktičnih daril, katere za vas rade volje spravimo in hranimo do Božiča. Treba vam je zato plačati samo nekaj v gotovini. A. (Mina & Sons 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd. ry Razprodaja SE ŠE NADALJUJE na vseh ženskih, dekličjih in otroških zimskih suknjah. Imamo jih zelo veliko zalogo, da si izberete kakoršno hočete—po zelo nizkih cenah. Suknje po $2, $3 do $5—torej, žene, ne hodite brez sukenj, ko so tako poceni. Tukaj navedemo samo nekaj cen: SUKNJE ZA $18,95, sedaj $34.95, sedaj $38.95, sedaj $39.95, sedaj $59.95, sedaj ŽENE $14.50 $28.95 $31.95 $32.50 $49.95 740» SPORT SUKNJE ZA ŽENE IN DEKLETA $11.95, sedaj $ 9.50 $14.95, sedaj $12.00 $16.95, sedaj $13.50 $23.95, sedaj $17.50 SUKNJE ZA DEKLICE mere od 7 do 14 $16.95, sedaj $J4.00 $14.00, sedaj $12.00 $ 8.95, sedaj $ 7.00 $ 6.95, sedaj $ 5.25 OTfcOČJE SUKNJE mere od 2 do 6 $3.50, sedaj $2.50 $5.95, sedaj $4.50 $8.95, sedaj $7.25 *3J Še več drugega blaga bo na razprodaji, katerega cene niso. tukaj označene. Znižane cene na plahtah in dekah, kovtrih, sweatrih in še več drugih stvari. Ne pozabite priti pogledat našo veliko in lepo zalogo sukenj in oblek, ker bo vse sedaj po j ako nizki ceni. Se vam toplo priporočam Antonn Ažlovar, 6202 St. Clair Ave. DESET LET POZNEJE Nadaljevanje romana "DVAJSET LET POZNEJE." Spisal ALEXANDER DUMAS za "Ameriško Domovino" A. ŠADEC. — Reklo se mi je, da je šel ven. — Potemtakem pa je gotovo odšel zato, da nama pripravi spet nako presenečenje. Ob prekopu je mnogo divjih rac, in skoro bi glavo stavil, da je odjezdil tja, da nama jih prinese nekaj za zajtrk. Še najboljše bo, če jezdite za njim. — Pri moji veri, to bom tudi storil! — je rekel dArtag-nan. D'Artagnan je nemudoma ukazal osedlati konja, nakar je odjezdil k prekopu, v čigar okolišu je blodil celi dve uri, v upanju, da bo zdaj, zdaj ugledal kolosalno postavo svojega prijatelja, o katerem pa ni bilo ne duha ne sluha. Ko se je vrnil, ga je Aramis že pričakoval. — Žal mi je, prijatelj, da ste napravili to brezpotrepno pot, — je rekel Aramis. — Pravkar je bil namreč pri meni neki župnik, ki je srečal Portho^a. Porthos mu je naročil, naj nama sporoči, da je odšel nazaj na Lepi otok, ker je mislil, da vendar ne sme kar tako pustiti dela brez nadzorstva. D'Artagnan je sedel nato z Aramisom k zajtrku, ki pa mu ni nič prav posebno teknil. Kmalu po zajtrku je vstal, s pretvezo da gre na lov, ker je ob prekopu res opazil lepo število divjih rac. V resnici pa je d'Artagnan odjezdil k pristanišču, najel tam barko ter ukazal odjadrati na Lepi otok. Iz stolpa svoje hiše je Aramis opazoval s pomočjo izbornega daljnogleda luko, in tako mu d'Artagna-nov odhod ni ostal neznan. Ko je Gaskonec tudi na Lepem otoku zaman iskal svojega prijatelja, se mu je pričelo končno svitati v glavi. Takoj se je odpeljal nazaj na celino ter odhitel v Vannes, da prebere poštene levite svojemu prijatelju Aramisu, ki ga je tako pošteno potegnil. Toda, ko je dospel v prijateljev dom, mu je bilo izročeno pismo sledeče vsebine: — Dragi prijatelj, nujni opravki me kličejo v mojo škofijo. Upal sem, da vas bom pred svojim odpotova-njem še enkrat videl. Toda vi nameravate vsekakor ostati nekaj dni pri najinem prijatelju Porthosu na Lepem otoku. Neizrečeno mi je žal, da mi je tako odvzeta priložnost vaše duhovite družbe. — Strela božja! — je za-klical d'Artagnan, — zdaj so me pa res pošteno potegnili! Kakšen osel sem! — v svoji ljutosti je pripeljal pravkar vstopivšemu slugi azušnicor nakar je planil iz hiše. Na poštni postaji si je izbral najboljšega konja ter v galopu odjezdil. 9. poglavje, šahovske poteze. Trideset ur po pravkar opisanih dogodkih, je zapeljala na dvorišče Fouquetove palače v Saint-Monde kočija, v katero je bilo vprešenih četvero konj. Potnik je imenoval svoje ime, nakar ga je služabnik takoj prijavil, in kmalu zatem se je pojavil na pra gu Aramis. — O, ubogi prijatelj, — je vzkliknil Fouquet, — v kak snem stanju ste! — Da, res; do smrti sem utrujen, kakor vidite, — je odgovoril Aramis, težko so-peč. — Toda glavna stvar je, da sem tu. — Pa kaj je vzrok vašemu nenadnemu prihodu? — ga je vprašal Fouquet. — Ali je prispel du Vallon ? — Da. — In ste prejeli moje pismo? — Da. Vidim, da mora biti stvar zelo resna, zlasti, ker ste še sami prišli. — Stvar je skrajno resna. Ali vam ni du Vallon nič povedal, ko vam je izročil pismo? — Ne. Na dvorišču sem čul peklenski hrup, stopil sem k oknu ter ugledal spodaj jezdeca, ki je enačil marmornatemu stebru. Takoj sem šel dol, on mi je izročil pismo, v naslednjem trenotku pa se je konj zrušil mrtev pod njim. Jezdeca so moji ljudje vzdignili ter ga odnesli v sobo, kjer so ga položili v posteljo, in tam še zdaj spi in smrči kakor medved. Ukazal sem, naj mu zrežejo škornje z nog, kajti sezuti jih ni bilo mogoče, tako so mu bile noge otekle. Nato so mu služabniki vlivali v usta z vinom pomešano juho, pa tudi to ga