"PROLETAREC' JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE Official Organ Yugosluv Federation, S. P. -.— Glasilo Jugoelovaneke Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J« S. 1». \ ŠT. — NO. 1645. , C 1W9. al Ita pet ettlM al ........ Ml., m« Me Ael el ■I Sar* >, !•>• CHICAGO, ILL., 22. MARCA (March 22), 1939 P u blisk« d WmUj at 2301 9«. U«. znamenja kažejo, danes glavni voditelj v borbi za novo osvoboditev Čehov. Jahn Maaaryk da na Hitlerjeve osebne napade ne bo od go varal. Jan Ma*aryk je na shodu Čehov in Slovakov v Chicagu prošli teden apeliral, da se naj o-klenejo ameriške zastave z vso svojo srčnostjo, kajti samo pod njo so svobodni. On je sin ameriške matere in češkega o-četa. Na svoje pokolenje je jako ponosen. O češki pravi, da je bKa pogažena edino po zaslugi njenih zaveznic in prijateljic. ki so jo v kritični uri prepustile Hitlerju v milost in nemilost Štiri velesile — Anglija, Francijtf, Zed. države in so-vjetska Unija so protestirale proti Hitlerjevemu posilstvu čehoslovaške. Odgovoril jim j«, da njihov ugovor nima ne politične, ne pravne, ne moralne podlage, zato ga ne more upoštevati. Mehiška republika je IS. marca praznovala iprvo obletnico socializiranja oljnih polj v avoji deželi. Lastovale so jih ameriške in angleške oljne družbe, ki so jih cenile na 400,-000,000 dolarjev vrednosti. One pravijo, da je bil to rop, dasi jim bo mehiška vlada njihove vtfožbe plačala, toda le v kolikor so opravičene, kajti mehiški prirodni zakladi so jim prinesli že itak mnogo milijonov čistega dobička, namesto da bi ga imelo mehiško ljudstvo. Lojalisti v Španiji so prošlo soboto fipet ponudili Francu ča-j^en mir, ker je zdaj, ko sta tudi Francija in Anglija priznali rešim v Burgosu, njihov boj brezupen. Ampak gen. Franco zahteva, da se mu lojalistični del Španije, v katerem je nad 6,000,000 prebivalcev, poda brezpci^ojno. Pariz in London lojaliate tolažita, da z njimi ne bo postopal tako brutalno, kot bi na primer postopala Muaso-lini ali Hitler, če bi njima prišli v pest. Slaba tolažba. Premier Daladier je posta! po volji večine parlamenta diktator. Zahteval je tako pravico do konca novembra to leto v svrho, da Francijo z dekreti toliko hitreje pripravi na obrambo. Imoviti sloji vsled tega ne bodo trpeli, kajti dekreti so namenjeni ipredvsem delavstvu v Franciji. Garati bo moralo hitreje, delavnik mu bo podaljšan in davek na živila bo zvišan. Ampak tam čez je Hitler, in onokraj Mussolini. Delavci v Franciji vedo, kaj pomenita. Da le ne bi Daladier kmalu postal njima enak in s svojimi dekreti zasužnjil delavstva v Franciji, kakor sta ga ona dva v njunih deželah. Dijaitvo t Beogradu, v Sofiji (Bolgarija), v LJubljani in Zaigrebu je demonstriralo proti nemški okupaciji čehoslovaške. Pametno bi bilo, da se pripravi braniti pred enako nevarnostjo svoje dežele. Rumunija pravi, da ima svo- Knjiznice v Sloveniji n V Sloveniji je 2642 knjižnic, ki izposojajo okrog. 1,600,000 knjig letno. Ribe vprašanje med Rusijo in Japonsko Japonska je s prebivobtvam natrpana. Prei i vi j. ga veliko ■ ribolovom in s ribami. Japonska si je pridobila po vojni a Rusijo 1. 1906 velike koncesije v sibirslrib vodah, Id jih sovjetska Unije ni več pri volji obnavljati. Zaradi ribolova nastaja mod Japonsko in Rusijo napeto razmerje, ki lahko dovede v vojno, rasen also aa Rusija umakne, kajti Japonska pravi, da bodo njeni ribiči lovili naprej v sibirskih vodah, če je Rusiji všeč ali na. In ako ji ne bo všeč, bodo pe japonska ribiče protektiralo japonske vojne ladje. To vprašanje sa lahko zdi marsikomu malenkostno. Toda sa ribe sa bolj in bolj navdušuje tudi Nemčija. Mesa ni sadoeti, rib pa jo veliko v morju. Položaj po svetu in v tej deželi je tak, da bi delavstvo moralo misliti, kako utrditi svojo enotnost, namesto da se bi raz-druževalo. Ampak stvar ni lahka. Par vročih govorov povzroči razdruženj«. Konference za zopetno sprijaznjenje pa »e vlečejo v neskončnost. Konferenca CIO in AFL ie zmerom na mrtvi točki Ko je predsednik Roosevelt U videl, da pride lahko ves njegov Mnew deal" v nevarnost razpada samo zaradi nesloge med unijami in v unijah, se je odločil spraviti obe skupini skupaj in za glavno posredovalko pa določil delavsko tajnico Perkinaovo. Ta posvetovanja, o katerih smo že poročali, so še zmerom tam ko v pričetku in mnenje veČine opazovalcev je, da sporazuma—iskrenega sporazuma ne bo. razen ako se obe skupini zedinita za eno: da odstopijo z vodilnih mest sedanji glavni načelniki in prepusti vodstvo novim, še nekompro-mitiranim, ki jih izjave prejšnjih voditeljev ne hi mogle v ničemur ovirati. - enako zatrjevali. Hitler hoče rumunske oljne vrelce, žito in živino. Nemci so gladni in preže po Rumuniji. Edvard Beneš je prošlo nedeljo v govoru po radiu primerjal Hitlerjevo Nemčijo pocestnemu roparju, človeka ropar u-stavi, mu vzame vse, in ga čestokrat tudi pretepe aH ubije. Tak je roipar v malem. To, kar počne Hitler, je prav tako u- _ . _______ mazano ropanje v velikem in je meje zavarovane in se nem-j zavito v fraze Hitlerjeve diplomske nevarnosti nič ne boji. Tudi j macije in Ačiteno z njegovo o-Cehi ao ipred dobrim pol letom igromno vojno silo. jan masaryk je dober orator, psiholog in diplomat. V prodih par tednrh je Jan Masaiyk vabljen na shode po Ameriki vse križem. Bivši predsednik češke republike Beneš je začasno uposlen za profesorja na čikaški univerzi. On je ob enem intelektualni vodja Čehov, V govoru; po radiu prošlo nedeljo je dejal, SVET V DOBI SILOVITIH VRTINCEV IN KRIZ 2ivimo v dobi vrtincev, ki spreminjajo zemljevide in le marsikaj hitreje kot jih more motriti hladna zgodovina. Delavsko gibanje v njih je dožive-lo silovite udarce. Imperialistični mir, sklenjen po svetovni vojni, jo pokončan, čitatelji tega lista vedo, da smo ga vsesko-si označevali sa imperialističen mir. Poudarjali smo, da je zgrajen na pesku in bo v prvi kriai razpadel. To je bilo neizogibno. Toda namesto, da bi versaillskemu mina sledilo kaj boljšega, so ^ obrnilo na slabše — posledica zgreiene stopnje državnikov zavezniških sil, ki zmage pija- ni niro mogli zreti vsaj d let v bodočnost. Premagana Nemčija, potlačena in ponižana Nemčija, je danes omot ena s Hitlerjevimi uspehi, ki jih žanje brez vojne drugega aa drugim. To, pravijo, je komaj začetek. Kot ne ljudstva, države in narodi, tako tudi delavsko gibanje poedinih dežel ni imelo toliko dalekovidnoeti in preudarne uvidevnosti, da bi moglo uravnali tok zgodovine v mir-nejie vode. Zašli smo na široko morje, v kaos valov in nihče ne ve, kdo bo prej potopljen. Vse je pripravljeno aa rušenje in ubijanje. Svet je kakor na pol ugaslo vulkanično pogorje. Tu in Um so s kakega vrha zakadi na vso moč, pridere lava in se ohladi. In na to spet drugi vrh, tretji in četrti To je sna men da so destruktivne sile tam spodaj zdivjane m lahko hkrati izbruhnejo mk moment. Ko se to zgodi, bo svet ves v ognju v poldrugi uri. V tem težkem, vulkaničnem stanju sveta je padla marsika-ka dežela v naročje fašizmu, ali napolfašiamu. Ideali, ki jih je zastopala in jih le zastopajo delavske stranke, so smatrani aa krlitov zakona "zaščite države". In vendar bi bil bal mednarodno organiziran delavski razred najboljle jamstvo za zaščiten je vsake državo, ki bi hotela sodelovati a drugimi v dobrobit vseh. Diktature so ga vrgle izven zakona. Tako je ta vojna med kapitalističnimi interesi ob e-nem njihova skupna vojna aa uničenje mednarodnega delavskega gibanja, iele ko amaga slednjo, bodo na svetu pogoji za miren razvoj vseh dežel v korist vseh. Faliaem ja proti temu načelu. Kapitaliaem je povzročitelj in saičitnik fašizma. Oba sta smrtna sovražnica miru in civilizaciji Boj v avtni uniji Neglede na koga kdo zvrača krivdo za boj v avtni uniji — očitno je, da njena notranja borba ne škoduje nikomur nego nji. Homer Martin j« vreden obsoje ne kot derviš proti komunizmu. nego ker je nesposoben za delo, ki mu je bilo zaupano v dobri veri. Kajti če bi bil res proti komunistom, ne bi deloval po navodilih ljudi, katere je Homerju priporočil v uposlitev bhtfi glavni tajnik komunistične stranke Jay Love-stone. Kdo ima torej škodo vsled tega boja. Lovestone gotovo ne, Browder tudi ne, prav tako ne Green in ne Lewis. Edini, ki trpe posledice, so delavci, če bi znali ločiti med ljudmi, ki so iskreno za unijo in onimi, ki jo le izrabljajo, ne bi bilo tega spora v eni največ obetajočih unij CIO. UMW v pogajanjih za novo pogodbo Nihče ni v kampanji za orga- niziranje avtnih delavcev pomagal več kakor premogarji s svojo unijo UMW of A. Pre-mogarjem poteče pogodba z delodajalci 1. aprila. Pogajajo se za sklenitev novega dogovora. V tem boju so čisto osamljeni vzlic stotisočakom, ki so jih mnogo prispevali v prid CIO in demokratski stranki v raznih volilnih kampanjah. UMW zahteva zvišanje mezde, ki je za težko delo v rovih zdaj res skrajno nizka, vrh tegra pa večina premogarjev dela povprečno komaj dva dni v tednu. Kompanije naobratno zahtevajo znižanje mezde vsaj 50c na dan za vsakega delavca. Mogočno oitganizirana CIO bi v tem sporu premogarjev s kompanijami lahko marsikaj storila zanje zdaj in jim s tem vsaj deloma povrnila pomoč, namesto, da bi se podporo zbiralo zanje šele kadar bi vsled šibkosti svojega unijsketga gibanja morali v stavko za svoje pravice. Vodstvo UMW sicer obljublja, da bo nova pogodba interese premogarjev varovala kot ii,h je doslej in jim pridobila izboljšave, dočim druž-bč zahtevajo znižanje mezde. Verjetno je, da če bo sporazum dosežen, bo v teh okolščinah zagotovil tpremogarjem ne več kot ohranitev tega, kar so si že izvojevali. Industrialni boji Premogarji seveda niso edini, ki so v skrbeh glede nove pogodbe ali morebitnega novega boja z družbami. Industrialni konflikti v Zed. državah se zopet množe, dasi so bili nekaj mesecev vsled kampanje proti "sedečim stavkam" in drugim "nasilnim metodam" unij jako potlačeni. Ampak boja za ikruh ni mogoče zadušiti. Traja dalje, če je komu všeč ali ne. Wagnerjev zakon Najboljše organizirana kampanja je že več mesecev za uničenje takozvanega Wagnerje-vtga zakona za reševanje indu-strialnih sporov. Vse velike kor-poracije so proti njemu. Vsi kongresniki in senatorji, ki za- (Nadaljevanje na 4. strani.) ČASOPISJE NAJBOLJŠI ZAVEZNIK Prvoi kar diktatura izvrši, je prevzem časopisja, ali si ga vanj podvrže. Kajti če bo moralo pisati samo kakor ona hoče, ima v svoji deželi in za svojo politiko v inozemstvu mogočnega zaveznika. Veliki časopisi v Francij, v Zed. državah in drugje prejemajo visoke podkupnine ne samo od domačih interesov, nego celo od raznih tujih vlad, da zagovarjajo njihovo politiko v svoji deželi. Veliko ameriško časopisje je zaveznik privatnih interesov in zagovornik reakcije. To časopisje naročajo m čitajo delavci, farmarji in ljudje is srednjega sloja. Brez teh ne bi moglo izhajati, kajti bogataši investirajo le v podvzetja, ki jim donašajo koristi Ako bi to ljudstvo ne bilo zapeljano po zvijačnem tisku nasprotnih interesov, bi podprlo svoje časopisje in si zgradilo tisk, ki bi sovražnega popolnoma zasenčil. "Proletarec" je zaveznik slovenskega delavstva — zmerom m v vsakem boju samo s njim in aa njegove pravice 1 Vreden je, ki zasluži, da tudi delavci postanejo njegovi aa voznik i v večjem številu nego jih ima danes. .». ■ ; ... , , . . .£ proletarec LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lsdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, IR. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedlnjenih driarah ta celo leto 99 00; ta pol leti 91.78, ta tetrt leta $1.00. Inozemstvo: ta celo l,eto $3.SO; ta pol leta $2.00. Vsi rokopiai in ufla*i morajo biti v naAeni uradu najpozneje do pondeljka ^ popoldne ta prtobkf)>a katoliško narodnega vocija Andreja Hiinke in tfk Hiin-ke pa tportret firerja — Hitlerja! Po smrti katoliškega duhovnika, izdajalskega voditelja Slovakov, Andreja Hiinke, ga je nasledil na vodstvu klerika-lizma na Slovaškem še večji Judež Iškarijot, duhovnik jezuit dr; Jožef Tiso. Ta se je Hitlerju kar odprto prodal — a prodal je tudi SVOBODO slovaškega naroda! Noben katoliški politik ni izvnšil v novejši zgodovini tako umazanega izdajstva, kakor ga je Tiso nad Slovaki in nad čehoslovaško republiko. Res, da so igrali skrajno umazane vloge tudi klerikalni voditelji v Avstriji, ki so z Mussolinijevo pomočjo uvedli terorizem nad delovnim ljudstvom, toda njihov kardinal Innitzer, njihov odstavljeni kancler Sušnik in drugi mogotci klerikalizma v Avstriji svoja umazana dejanja drago plačujejo in z njimi vred vsa katoliška cerkev. Zanjo mi prav nič ne plakamo — le naj (plača svoje grehe! Druga stvar je s Slovaki. Te je prodal Hitlerju duhovnik Tiso tako »karijotsko kakor je še malokdaj prodal kak poveljnik svojo armado, ali svoje ljudstvo sovražniku. Apeliral je na Hitlerja, obljubil mu vse — samo da uniči čehoslovaško. Kaj bo Tiso za svoj zločin dobil, ne vemo. Ako je sveti Peter poštenjak — večnega "izvelicanja" gotovo ne. Vzrok,#da to pišemo, sta dva hinavska uredniška članka v "Ameriškem Slovencu" pod naslovom "Se enkrat; nesrečni Slovani!" Našteva hibe Slovanov, a niti s črko ne označi izdajalsko vkLso klerikalnih voditeljev slovanskih narodov in slovaških judežev, kakor sta biia "fathra" Hlinka in Tiso. VPRAŠANJE BODOČNOSTI J. S. 2. Piše FRANK ZAltZ PISMO IZ ČLEVELANDA V "Proletarcu lija leta 1936 sem v "Vprašanje odnoAajev JSZ h soc. stranko" zapisal med drugim; "JSZ bi ra svojem proslem zborj 'julija 1936) lahko sklenila, da po-tare camortojna ir ob anem bi indor« Jrala socialistična kandidate ter »o« letovala v kampanji • socialistično ranko, kakor ja lata 1920, ko ia ni »:la pridrt at-ra k stranki. Med naiun lelavstvcnt bi lahko storila ma socia-ir lično gibarje »ečf kakor pa je v itaaja storili ranri, kar »o mnogi čla-"i klubov aktivni v rasnih strankinih ikcijah med Američani in delavci dru-fih rarodov. pa jo naravno, da sa de-o med svojim narodom nimajo časa. Teda vsak tak predlog ki iasval mod delegati ne le odpor, nego bi ustvaril tudi dvom v iskrenost onih, ki bi pred lagali odstop." Situacija na zboru JSZ julija 1936 v Chicagu je bila taka, da je bil kompromis najboljši izhod, četudi je načelno marsikdo proti kompromisom. Toda v realnosti brez njih ne z dne 15. Ju- milijonov ljudi, ki io SOCIALI-! zgrajeno bo na trdnih tleh, ne anku STI po mišljenju. v oblakih neresnih resolucij. : Nekdo jih bo organiziral!! JSZ potrebuje reorganizaci-j Nekje— v kakršnikoli z vozi že je, da bo laglje delovala za — ►neto prfUI f kupal. Ampak gvoj ravni namen. Komur je pod vod^tvori, kakršnemu bodo za ohranitev tega pokreta, bo zaupali. Karkoli sklenemo glede bo- dc*no>tf JSZ, ostati mora SO-CtALISTlčNA načelno in v delu. Drugače je ne bi bPo treba, nego se lahko pridružimo "komunistični" jn agi:iramo aa demokratsko It ran ko. V tak namen nam torej JSZ ne bi bilo treba vzdrževati. Potrebna pa nam je ZA NA-MJCNE, radi katerih je bila u-»tanovljena in za kakršne je delovala. Danes je v mnogih naših postojankah stagnacija. Vzroki so različni, n glasni je razočaranje vsled skrahiranja de^av-fke neodvisne politične akcije, kakor jo je vodila in propagirala socialislIOna stranka. To bo prešlo. Zavedno delavstvo v tej deželi bo imelo SVO- gre — vsaj ne zmerom. Poznal! JE delavsko politično Ribanje, ki bo pa* v marsičem zaslužilo graje, kakor vsako drugo, toda sem mišljenja več ali manj vseh, ki .«o bili na tem zboru. Zase sem bil uverjen, da lahko vai ostanemo skupaj in ob enem JSZ pridružena k socialistični stranki, ker bi ta taktika mor-1 da najprej ozdravila udarce, ki 'jih je bil naš »pokret deležen! vsled frakcijskega boja v stran-j ki sami. In res, dogodilo se je, da oni, kutiva soc. stranke na svoji ki ao želeli, da se JSZ osamo-. zadnji seji v Chicagu sklenila. pomagal po svojih močeh in tvojem najboljšem prepričanju, da skupno obvarujemo, kur je vredno ohraniti. Sedanja nasa oblika organizacije je v bistvu dobra, tdda otre%ti se mora utež, ki jo ovirajo. Problem za prerojenje aktivnosti pod okriljem JSZ ni težak, ako ae ga hočemo lotiti v interesu JSZ, ne pa kot tfri s^aši raznih vnanjih, med seboj borečih ne struj, ki niso dosegle drugega kakor uničenje druga druge in s tem silovito škodovale celotnemu aocia iiti-čnemu gibanju. (O tem, kaj bi bilo za ni*o zvezo najboljše v novem položaju, ki je nastal v delavskem gibanju te dežele, da spet zainteresira delavce v naših naselbinah za socialistično delo, bom izrazil svoje mnenje v prihodnji številki.) McD0WELL ZAČASNI TAJNIK SO-CIALISTIČNE STRANKE Vojne nevarnosti in socialisti Eksekutiva ameriške socialistične stranke je v svojih pogojih za združenje s social-demokratsko federacijo navedla slednji za pogoj tudi zahtevo za smotreno opozicijo vsem kapitalističnim vojnam, vključivši onim, ki bi jih vodile demokratk ne države proti kapitalističnim "totalitarnim" (fašističnim) silirm. Eksekutiva tolmači to zahtevo tako, da če se bi Zed. dfžave zapletle v vojno magari proti fašističnim silam, bi morali socialisti tudi taki vojni organizirano nasprotovati. Seveda jih je nešteto med zavednimi delavci, ki smatrajo — upravičeno smatrajo — da bi bilo tako nasprotovanje pomoč fašističnim silam. Dalje bi se mora- a SDF izreči proti oboroževanju kapitalističnih dežel, proti pogodbam in aankcijam med kftpitalistič-nimi deželami in za referendum, na katerem bi imelo samo ljudstvo te dežele odločevati o napovedih vojne Zed. držav proti drugim. Zagovorniki teh argumentov imajo dobre namene, kajti mar stno z vojno za demokracijo dosegli več demokracije? Ali trajen mir itd? Tudi najreakcionamejši ameriški dnevnik "Chicago Tribone" to venomer poudarja. Kajti ameriška javnost je razdeljena med pristaie Hitlerja in proti Hitlerju. Tribune ga navidezno napada, samo navidezno, dočim DOMA podpira hit-lerizem na celi črti in blati na vso moč Rooeeveltovo kampanjo proti hitlerizmu. V slučaju, da se ta dežela zaplete v vojno a Hitlerjem, ali ako se zaplete Anglija, ali Francija, ali vse tri skupaj s Hitlerjem in Mussolinijem, bo delavstvo v Evropi In tukaj, razen kolikor je fašističnega, simpatiziralo z idejo, zapopadena v vsakdanjem jeziku, "Io dajte jima po grbi!1' Nobena delavska organizacija ne tbo proti temu psih ologiČ nem u razpoloženju ljudskih mas ničesar opravila, neglede, kako dobri In logični so njeni argumenti proti vojni, Ae manj pa bo opravila a sabotažo proti nji. Kajti tudi v Zed. državah razumejo, kako lahko je preko noči ustanoviti koncentracijske kempe. Iti v nje zaradi načel In pravičnosti je častno. Siliti se vanje po neumnem pa ni ne koristno tistim, ki tišče v ogenj, misleč, da silijo iz njega, Če sploh kaj mislijo v takem slučaju, ob enem pa bi bila taka opozicija direktna pomoč fašizmu. Kdaj se bodo sanjači namčlli, da a pisanjem zahtev in resolcij v oblakih le škodujejo pokretu, za katerega se po svojih mislih postavljajo v bran? svoji in pos.ane agitacijska in da morajo do prihodnje seje, ki propagand etična enot* *a cialistično vzgojo med ljudstvom, radi katerega je bila ustanovljena, so delovali večinoma vsi dalje v tej organizaciji, ne da bi s tem v čem žalili svoje prepričanje, in ostali so v nji tudi pristali takozvanih "militantov", ki bi nam v slučaju odstopa povzročili ne samo veliko boja nego tudi škode delu, v katerega je investiranih tri desetletja truda in žrtev. Danes so morda nekateri izmed teh spoznati pravilnost mojih trditev, in zatrjevanja drugih, da so tisti, ki so prevzeli vodstvo soc. stranke, dosegli prav to, kar smo prerokovali. V izdaji Proletarca z dne 5. avgusta 1936 pravim, "da mladi ljudje, ki še nimajo skušenj, ne morejo biti na vodilnih mestih toliko sposobni, kakor stari, v dolgih letih dela in bojev trenirani člani." Mlade, navdušene člane potrebuje vsak pokret, toda ne sme se jim dati takoj vse odgovornosti. V razpravah in v drugih spisih sem odločno poudarjal, da tira tako vodstvo socialistično stranko edino navzdol. Toda takrat v očeh večine to še ni bilo na vidiku in vsakdo je lahko menil, da pretiravam, da vidim namenoma vse črno. Socialistično gibanje v Zed. državah je edino, ki je v tej krizi nevarno nazadovalo in izgubilo svojo staro važnost; namreč edino izmed vseh dežel, kjer se socialistični pokret lahko SVOBODNO udejatvuje! In vendar ni nikomur tajnost, Kot *mo že poročali, je ekse-1 tjvoino stalile in njeno prdti- vojno * resolucijo za praviltK) stališče. Dalje zahteva eksekutiva soc. stranke od SDF nasprotovanje Roosevettovl administraciji in pa priaftanje nače bo aprili v Detroitu, rofilguifali vsi njeni funcionarji. Nekatere izmed teh bo sprejela nazaj, drugi pa bodo nadomeščeni z ljud mi, o katerih smatra večina. da bodo delo uspešnejše vršili. Prvi je po tem sklepu re-signiral glav;iti tajnik Roy Burt. Njegove posle je začasno prevzel Arthur G. McDowell, ki j/ bii dozdaj delavski tajnik in član akcijskega odbora. Od predsedništva soc. stranke je resigniral Norman Thomas. Večina eksekutive bo na prihodnji seji nedvomno hotela, da ta u-rad znova sprejme. V Readingu, fa., so se zdru-iili socialisti obeh struj (strankine in social-demokrat^ke) v skupni lokal pod avspicijo soc. stranke. Socialistični lokal v Bostonu, Mass., je predložil strankinemu Članstvu iniciativo, v kateri predlaga sklicanje la, da se socialistične organizacije ne smejo opuščati v volilne ______________ pakte za kandidate na listah izredne konvencije skupno s kapitalističnih strank. ARTHUR McDOWELL Social-demokratsko federacijo, na kateri ae naj bi rešile vse di-rence med njima, v kolikor še obstoje. Obe organizaciji bi poslale na to konvencijo za združenje enako zastopstvo. Pozneje je ta lokal v Bostonu svojo iniciativo preklical, kar pa mu glavni urad ni dovolil, razen ako bi umaknil podporo lokali, ki so poslali izjavo, da z njo soglašajo. Izgledi za preliminaren sporazum med soc. stranko in Soc. demokratsko federacijo še niso povoljni. Poboji ekeskutive soc. stranke za združenje so slišni, radi kakršnih je prišlo do razkola. Eksekutiva soc. stranke na primer zahteva od SDF, da Dalje zahteva eksekutiva kontrolo nad socialističnim tiskom. Tel ko, da bi v to pristala SDF in druiba, ki izdaja "New Leader". Pogajanja za zdruie-nje se še nadaljujejo. Kot rečeno, v Readingu, Pa., je te izvršeno, v drugih krajih pa so od-nošaji med tema dvema organizacijama nespremenjeni. da je v tej deželi najmanj par prizna v naprej strankino pro- ZA SLOGO UNIJ, ALI PROTI? Bodočnost sociolisticnego gibanja in JSZ Chicago, III. — Delavsko gibanje gre v tej dobi skozi svoje najtežje preizkušnje. Kakšni so izgledi za razvoj socialistične ftranke v Zed. državah v bližnji bodočnosti? Kaj naj za svojo ohranitev in za okrepitev svojih klubov stori v teh razmerah JSZ? Razpravo o tem in o sličtiih problemih bomo imeli v »petek 24. marca v Slov. del. centru takoj ko bo skončan regularen dnevni red seje kluba št. 1. Ker bo ta dlskuzija izfredno vnina, so trsi člini in članice vabljeni, da pridejo na sejo točno, da bomo delo čimprej skončali. Nato pa se prične razprava o omenjenih vprašanjih. — P. O. Dragi urednik! Pi mo, objavljeno minuli teden, se mi je bilo tako raztegnilo, da sem se čutil primorane-ga, vzeti v roke škarje ter ga *krajš«4i. In tako bom danes začel s tem, kar sem zadnjič od--trigel, rmmreč z opazkami, ki se tičejo častnih nAsloVov ali "titelnov", "ocen" naših kulturnih prireditev, možatosti in Johna Filipiča. Kar se tiče naslovov, je nam, ki »mo iprišli iz Evrope, dobro znano, kako je tam ta roba v čislih in da tam še vedno mrgoli "grofov", "vitezov" raznih redov in tOične "plemenite gospode". V Ameriki sicer nimamo takih "bleščečih" naslovov, brez vsega pa tudi nismo, vsaj na našem jugu, kjer mrgoli "colonelov", dočim imajo južno od Rio Granda na vsakih pet prebivalcev po enega "generala". Je pač tako, da si ljudje še vedno domi&ljujejo, da jih takile naslovi dvignejo na-betjene grobove, pač pa čeeito hudo konkurenco na drtagi strani . . . Iz lemontake&a slovenskega frančiškanskega kloAtra je prišlo na naslov moje žene pismo, ki v milem in skoraj obupnem tonu prosi za denarno pomoč za "nov dom Mariji Pomagaj, našim študentom in romarjem, ki prihajajo k nam", nagire* v Lemont. (Kje so ipobrali njen naslov, mi je uganka.) Ta pomoč mora priti hitro in biti mora izdatna, kajti "če letos ne bo nič ne bo nikoli več nte . . . ne z našimi novimi stavbami, pa tudi ne s kako prodnjjo na narod." Za slučaj, da bi na.4ov-Ijencu to ne zadostovalo, mu pismo nazadnje posveti v glavo s tragično ugotovitvi jo: "Po-domače rečeno: voda n*tn v grrlo TukajSnji dnevnik ffevfš se je obrnil na petnajst vpisnih elevelandskih Slovakov, da po- izve, kako so t&t o (Nadaljevanje s 3. strini.) Na tlilti ita predsednik Roosovall la načalnik CIO Jahn L. Lesrls. Prvi i* iniciatiral sestanek Sa.topnikov AFL la CIO, na katerem •• Levriia ob-doliili, da propagira - nanistiW idejo "eno velika aalja". I.gleda. 4* bodo na ljubo Roosevelta eastopniki obeh skupin vstrajali pri lajarl sa "sloga", ki pa ja ao bo, dokler ja ao bo tavojeral pritisk llanstva unij CIO ia AFL. Predstavo filmskih slik Chicago, III. — V nedeljo 26. marca ob 2:30 pop. bosta Oredva jala filmske slike iz starega kraja v lolski dvorani, Lincoln in VVolcott, Ant Wen-cel in dr. Arttlrew Furian. Videli boste prizore s kmetijska šole na Grmu in v Mali loki, parado seljačke stranke v Zagrebu, kmetako svatbo a Iran-ga mi, kraje po Gorenjskem, posebno zanimive pa so slike s sokolskega aleta v Pragi, ki je bil morda zadnji. To bo prireditev društva Zvon JSKJ. John GottNeb. "MAJSKI GLAS" "MAJSKI GLAS" je revija, ki J* načelno p -.m-mi. '»m j', ti ■ i.ji jeaa^: KAJ JE HITLER PRIDOBIL V PILZNU? XX!I Žlvt jih največ kmetje h *vo-Ko mo si ctrltdali Ao part^.m **ranjem In s prh rja va- predelov starega naprednega 11 j6.®1 UHt* t,a imajo za dav-slovenskega Celja in ai odpoči- ke . Gospoda, usliržbena in upo-i li v staromodni gostilni, smo se ko^ena» ie kokoši, kmet, ki jih spet lattdli v Žagarjev avto in retJi» kokoAje ipcčenke ne mo- se odpeljali v Maribor. re privoščiti. Kvečjemu jo za- V tem čestitljevem starem ko, je» kadar se mu družina po- mestu je trdnjava delavskega mnuii 2 novim bevskarjem.* gibanja med Slovenci. Tu skozi teče reka, po kateri ima Slove- nija današnje uradno ime _ Dravska banovina. Tu je nekoč pisal škof Slomšek svoje učne knjige za Slovenee, ki takrat sol se niso poznali, razen bogatini, katerim pa so bili na razpolago le učni pripomočki v nemškem jeziku. Tu je umirajoča čmo-žoka monarhija pod svojim zadnjim cesarjem Karlom vršila svoje zadnje bitke za posest tega mesta in nadaljevali so jih njeni nasledniki. Maribor je zdaj v marsičem modernejši nego Ljubljana, posebno v trgovini. Tudi v socialnem oziru je naprednejši kot slovenska "prestolnica". Delavski sloj ima v Mariboru veliko več veljave in uradnega upoštevanja pri oblastih, kakor v Ljubljani. Glavno slovensko delavsko glasilo—"Delavska Politika", izhaja v Mariboru. Delavski kandidati za Upslance so pri zadnjih volitvah v jugoslovansko zbornico dubili največ glasov v štajer- Zmagali so Slovenci s oomočjo *kih krajih in med delavci v Tr svojih tovarišev in častnikov iz bovljah, Zagorju in Hrastniku. Hrvatske in Srbije. General Meister je postal gospodar mesta. In na*o Slovenija ter za njo Jugoslavija. Kar preko noči je postal Mari-bor sloven-ko mesto. In to ne samo v±'.ed spre- V nekdaj napredni, liberalni, narodni beli Ljubljani so dobili veliko večino kandidati nekdanje slovenske katoliške narodne, poznejše slovenske ljudske stranke, ki pa je danes še prav membe vlade, ampak pri volit- ,r*ko klerikalna kakor nekoč. vah. Dvajset let je minulo po teh dogodkih. Maribor je potem v številu prebivalstva na^loma rastel. Jugoslovanska vlada je tu ustanovila mnogo uradov in tiiposli-la v njih potrebne in še več nepotrebnih *činovnikov\ Podjetni Nemci, ki so se iz potrebe prav tako, kakor mesto samo, spremenili preko noči v Slovence, so svoj nemški ponos zadušili s prilajroditvijo '•novim razmeram" in z — delom za zboljšanje svojih razmer. Enako Slovenci, ki so začeli one dni z njimi pridno tekmovati. Predelavah so hiše in gradili nove. čistili in lepšala ulice. Postavljali spomenike, negovali parke in modernizirali okolico v prid izletnikov. Novi, modemi hotel "Orel" nudi potnikom fine sobe in v restavraciji prvovrs/tno postrežbo. Cena je v primeri z ameriškimi nizka, toda za domačine, ki so odvisni le od svojih skromnih dohodkov v obrtnijah, ali kjer so že uposleni, seveda previsoka. Tudi štiri petine prebivalstva Zed. držav ai ne more privoščiti moderne hotelske postrežbe. Sicer pa si Človek, ki je doma, Jahko za manjši denar kupi marsikak priboljšek, ki ga mora tujec tu ali tam drago plačati. V prvih petih letih postanka Jugoslavije je postal Maribor glavno mesto štajerskega dela Slovenije in vlada je uposlila v njemu mnogo uradnikov. To pomeni dohodke za obrtnike, trgovce, zdravnike in druge, ki žive v mestu. Ko pa jc pokojni Aleksander razglasil diktaturo in razdelil Jugoslavijo v devet banovin, je bila vsa Slovenija vključena v Dravsko banovino in za njeno glavno mesto je bila določena Ljubljana. Maribor je s tem izgubil veliko uradni-štva in uradnega pomena v državi. A napredoval je vzlic temu, kajti vanj in v Celje ao se začeli naseljevati upokojenci, katerih je tisoče v vsaki deželi v Evropi. Slovenci v stari Avstriji so jim rekli "pljontarji". Tekstilna industrija je v Mariboru največja izmed vseh o-brtnij. Prilično ljudi upoaluje živilska obrt, železniške deias- Eno na jslovitajsih i mikih mast ja Plim. Ima kakih 125,000 prebivalca*. V njemu to Skodov* muaicijska tovarn« — najsaamanitajio aa »vat«. 3 Skodovimi tovarnami ja Hitlerjev militarizem ogromno pridobil. Na I« da •o to polof Kruppovih najboljša tvornice priprav sa ubijanja in ruienje, nego vsebujejo tudi skrivnosti francoskih isnajdb, skrivnosti ruskih streliv nih priprav (strojnic in topov), ki »o adaj Hitlerjevemu generalnemu itabu odprta knjiga. Pilson ima svetovni sloves tndi vsled svojih pivovarna, stekla-ran in rasnih drugih podvsetij. — Ko so se Čehi naselili v Chicagu v soseščini So. Kacina, Bine Islend Ava. in ia. casta, so dali taj svaji naselbiai ime "Pilsea". Pod tem imenom jo snana ia danas, dasi so sa Cehi od tam va-činoma issolili v sapadni dal Chicaga, ki ga vslad taga imenujejo "Češka Kalifornija". srednji Evropi. Sodruga Adolf, običaj pri takih poslih v velikih Jelen in bivši socialistični po- družinah. "Ti govori," mi je slanec J. Petejan sta Angeli in ukazal Tone, Češ, "saj se poti-meni naročala, naj nikar ne po- kamo tod po tvoji zaslugi!" Pa zabiva iti na Mariborski otok sem res pozdravil družino, go-— še nikoli nisva videla kaj spodinja me je vprašala, kaj sličnega, zares kraj, ki ga ne i*čem še predno sem ji mogel smeva opustiti. Pa ga vseeno to pojasniti brez njenega vpra-nisva videla od blizu. Prvič, šanja, mož je odložil žlico in dopuščal nama ni čas, in v dru- vilice in rekel, na uslugo sem vam. Kajti ko je čul, da smo iz Amerike, aa je mislil, "aha, tir- gič, tako se mi je zdelo, ni Mariborski otok nič posebnega. Gledai pa sem nanj le z dalecjjaii jih bodo . . ." in se domislil na neki mali oesta-1 S Tonetom sva ga silila, naj rijski otoček na r*ki St. Loui« južiito «*Jconča — bova počaka-pri DuiuUtu, na meji med dr- ia, a ni hotel. Peljite se nazaj žavama Wisconsin in Minneso- do tiskarne, je nama naroČil, mce itd. Seveda so to le delav- u ()ni Um je 5i| vsaj :jaz pa bom poiskal uradnike. mce, ne pa tovarne, kakršne J ^^ Atnpak Mariborski otok ki bodo tam čimprej. je za Mariborčane res krajj "Kako sta opravila, sta koga oddiha, kakor njihov najvišji našla," sta vprašali Peggy in poznamo v Zed. državah, kajti1 te dobite le v velikih državah v Evropi, dalje v pokojni češki, v Belgiji in morda še tu pa tam kamero, ki uposluje kakih pet tisoč ljudi. Delavnice v Mariboru so že veHke tovarne, če dela v posamezni od 50 do par sto ljudi. Maribor ima kakih 35,000 prebivalcev, s predmestji pa okrog 50,000. Torej za malo Slovenijo je to že precejšnje mesto, ki se prišteva LJubljani enakovrednim. Na severu Maribora so krasne vinogradne ijorice, na južni strani se razprostirajo žitna polja, na zahodnih gorskih obronkih pa ao gozdovi listnatega in iglastega drevja. Idilična okolica! In tam preko, čez Dravo, je Nemčija. Marca 1938 je bila tja čez samo mala Avstrija, ki se je slovenski, delavski Maribor, ni čisto nič bal. "To zdaj minulo je . . Danes je onokraj meje mogočni "novi nemški imperij", Hitlerjev "tretji rajh". Ko so Nemci v Mariboru, v -Ptuju in drugod po spodnjem Štajerskem, ki so se po razpadu Avstrije, več aH manj potuhnili, začutili hladni dih "firerjevih" topov, so mu njihovi klubi po-šiali čestitke in ga vabili dalje na jug. Ko se Hitler temu vabilu odzove, postane Maribor po duhu nemško mesto preko noči, kakor je postal slovenski ipred par desetletji. Ljudje kaj Uhko obračajo pla£č po vetru, celo kadar jim teg» treba ne bi bilo | Tone 2agar. — kaj šele, ko so v stiski in nevarnosti ! Prijetno je za spremembo šetati po starem Mariboru in se zamisliti v njegovo zgodovino. hrib Pohorje, kadar splezajo nanj. V vročih poletnih dneh jim je Pohorje za izlete najpri-ljubljenejši kraj — toda le o-nim, ki si morejo najeti avto. Drugače je pot v mariborski vročini na Pohorje preutrud-ljiva. ♦ Bilo je nekaj minut pred pol-dnevom, ko je Žagarjev avto zavozft ha Grajski trg v Mariboru, "Zdaj pa povej, kam že-liS,M mi je rekel. "Kje je Ljudska tiskarna", sem vprašal stražnika. Pojasnil je, a ni nam bilo šc jasno in smo nekaj "blokov" stran morali spet poizvedovati. Kmalu smo bili na cilju. "Ljudska tiskarna", je pravil napis. Poldne je ie odzvo-nrlo. Poskušam odpreti vrata pri glavnem vhodu. Zaklenjeno. Poskusimo pri stranskih vratih. Zaklenjeno! Kako je s to tiskarno, smo vprašali starega človeka, ki je stal preko ceste. "Ali še obratuie?" Stari mož se je smehljal in mala deklica, ki je t-tala blizu njega, se je smejala skoro na j Chas. Rak, Ernestine Jug*. John Bka-glas. "Taki bedaki," si je misli-l*ich' Rcv«n> Mr Uitx* Jpd«rt lo Qf o r« /\ 4 _ ■ I Groser, Jurko\ John S pro h s r, Frank la Stan mož pa je nam poja*| ^^ j0!l0phine p^/ lj0ui9 ml, da je ura poldne, oziroma Volk, Ludvik Katx. Prince« GomiUr. Že nekaj minut čez. MProsim, Po 20c: Mirko Ciganich ln France* ob 2. bo tiskarna spet otvorje- Sodina> Po 15c; A* in R Vo*™h» na" ie ooiasnil« deklic« i Neimenovan, Mary E. Novak in Ne- na, je pojasnila deklica. imenovana, p« 10e: Anna Cigmnich, "Ampak do 2. ne ute&nemoi in na* Bku*J čakati. Mi moramo dospeti na Dunaj do večera," je povzel Klub št. 1 JSZ se zahvaljuje SEZNAM PRISPEVKOV Chicago, III. — Klub it. 1 JBZ se iskreno zahvaljuje vnem, ki so na katerikoli način pomagali 4<> uspeha njesrove zadnje prireditve dne II. marca, p« naj bodo to le igralci na odru, prodajalci vstopnic, ali pa delavci na priredbi, kot oni ki ao vodili oglaševanje v naših listih. Vai ti ste pomagali do dobrega gmotnega in moralnega uspeha. Rasume ae, da ne vnemo pozabiti tudi naiih nabiratk prostovoljnih prispevkov v avrho ta-kar je bila U prireditev prirejena, kakor tudi onih. ki ao priapavali, vsem skupaj takrena hvala. Imena prispevateljev so sledeča: Po SI: Donald J. Lotrich. A. Udovi*. Frank Flor, Mary Ovan, Fred A. Vider in Joiko Oven. Rose Sajovic 7Sc. Anton in Ana Dreahar 56c. Po 50c: Frank Podlipec, Bohler, Mary Jugg, Frank OmShen, Chas. Pogorelec, Louis Renigvr, Adolnh Klsnčnik, Jo-1 i*eph Drasler, John Karun, Anton Wencel, Vinko Ločnišar, Neimenovana in Kristina Nadvesnik. Po 26c: skrbela, da smo kar v naglici našli hišnika Ljudske tiskarne. Žagar in jaz sva si vzela težko nalogo, da ga zmotiva pri obe-Ni pa prijetno misliti na njego- du. In res, po dolgih hodnikih *1».40. (Nabrala Mitai Oven.) — Po 91: Ignats Hsinrichar, John Chema-fcar in Jennie Urhancich; po 50c: Dva neimenovana, Frat>k Luzbi, Luč, Mr. Stari mož in deklica sta po- >rbiJiint>Fr;Pk c"fn Mr%• B-Ro" K baus 45c. Po 2&c: Neimenovan, Mm. v o bodočnost. Zelo ponosni so Mariborčani na svoj Mariborski otok z velikim • modernim kopališčem na iprostem, o katerem trdijo, da je eno najlepših kopališč v neke jako starinske hiše smo po večkratnih poizvedovanjih dobila nekje v ozadju skromno, Čisto stanovanje, kjer je obedoval hišnik ob kopi otrok, ki so tekmovali z njim, kot je pač ♦ Ml I II MM.....................IMIIIMM......................... ............ KAJ JE VAŠE MNENJE-? — ------t' --------------------— • — - • — - ——i— — - ---- - " —■—■1 *1 » ■ -- _ ......- V časih, kot »o tedanji — ko preti nevarnost z mnogih strani posebno delav• s/fim ustanovam, je potrebno, da razvoj in dogodke /pozno motrimo, da smo na ttraii in da varujemo in branimo, kar smo si s trudom zgradili. Predvsem je po* trebno* da je med delavsivom v te namene čimveč jasnosti in smisla za enotnost in nmotreno delovanje. Stvarne, temeljite razprave, ne pomešane s strastmi predsodkov in mrinje. lahko največ koristijo načelu enotnosti in uspešnemu delovanju naših ustanov. Izrazite svoje mnenje9 na primer, o bodočnosti J. S. Z. in njenih nalogah; o 44Proletareu99 in agitaciji zanj9 ali o čemerkoli, kar ne tiče naših aktivnosti na prosvetnem polju♦ Prosvetne matice, in /ki delavskega gibanja v s/došnem. Vrechek, Anton Andres, Anton Slabe. Anton Racich, Frances Peklay, Jennie Flor, Jennie Kouren, Mrs. Kurent, Mr. Blazer, Mr. Kurent, Kmfly Mourin, John Dsrovec, Tony Trojar, M. Cerkoney. Mrs. Robaus 20c. Po lOc: Andy Milko in Chrisline Kern. Ida Simon Hc. Skupaj $10.68. (Nabrala Elaine Turpin.) — Alice Artach fl. Mrs. Vičič 50c. Po 2bc: Anton Zaitz, Mi a. Mediter, Mrs. Zadel, Mrs. žele. Dr. A. Furlan, F. Zajec, Paul Peklay, Luka Groser, PauHne Drasler, Mrs. Vidmar, Mary Bernlk, Marya Omahen in Angela Kobsl. Fr. Kocel lAc. Ed. Drasler lOc. Skupaj »5.00. (Nabrala Alice Artach.) Poleg teh so Ae prispevali Nlkolina Botanik $3.00 in Peter Bemik $2.00, Mrs. E. Lotrich 60c. Vsega skupaj $40.68. Chas. Pogoroloc, tajnik. H.....................I Ml I M 11MI Ml 11 HIM........11M M M III11 M III Za Proletarca na predavanju v VVaukeganu V soboto 18. marca je pod o-kriljem Prosvetne matice predaval o svojem potovanju In o položaju v Evropi Frank Zaitz. Kolekta je znašala $19.30. Od tega je šlo za stroške $3.50, o-stalo vsoto pa je odbor za aran-žiranje predavanja poklonil Proletareu. "Majski Glas" j« revij«, ki ishaja • pomočjo sodelovanja mnogih. St« vi mod njimi? PRIREDITEV KLUBA ŠT. 1 JSZ BILA USPEH V VSAKEM OZIRU LISTNICA rit i; ii \ Angela, ko sva prišla v avto. A nama je bilo žal hišnika. Tako z apetitom je jedel — velik hrust — pa sva mu za danes vse pokvarila. Chicago, lil. — V soboto 11. marca ie dramski odsek kluba št. 1 JSZ ugodil vsem, ki so se pritoževali, da zadnjih nekaj !et vprizarjamo samo socialne drame. Za spremembo »o si želeli pristno komedijo z domačim humorjem, da bo tudi nekaj smeha, ne samo solze. To nalogo m izborno izveski fgralci iz Detroita, ki so na naše povabilo prišli čikaAki slovenski publiki vprizoriti komedijo v treh dejanjih "Venera". Prvič so jo igrali v Detroitu s prav tako velikim uspehom. Vsebina te burke je bila v tem listu že pojasnjena. Niti ne bom ocenjeval vrednosti vsebine, kajti to je pač igra za ša--o in smeh in kot taka je bila tudi vprizorjena. Posestnika Tomaža Tička je predstavljal Frank Česen, ki je igro tudi reržiral. Izvršil je oboje prav dobro — režijo in vlogo. Občinstvu je bila nadvse v*eč njegova žena Polona; to vlogo je imela Mary Rant; všeč namreč zato, ker je znala biti tako huda na moža in nad komur se je že znesla. Možiček jo je sicer obkladal z nelepimi imeni, še celo starost ji je očital, a jo je moral vendarle ubogati. Igrala je naravno. Ni čudno, da so se ljudje na vso moč smejali njeni "žlehtnobi". Hm, in pa njuna hči Ivanka, ki je prefrigancu verjela, da jc res tako leipa kakor "Venera". Sicer se je njena ljubezen i*La-bo končala, a avdijenca je imela z njeno nesrečo obilo špasa. To vlogo je imela Mary Ctes-nik, ki jo je fino pogodila Dominika čiligoja je igral Anton Oiesnik. Zelo se je trudil, da bi postala Ivanka njegova ne da bi mu jo bilo treba poročiti. Vneto ji je pripovedoval, kako je lepa, da je "Venera" itd. Ali slučaji so nanesli tako, da je le bilo treba stvar končati z ohcetjo. Svatba bi se nedvomno završila, kakor je običaj, če se ne bi kar iznenada pojavila na vesetfem rajanju Angela čiligoj (Kristina Kim) in prinesla Ivanki in njeni mami veliko razočaranja in grenkobe. Kajti iz besed Ciligojeve so uganili, da je ženin njen mož. V resnici ni bil, toda nekoč jo je imel rad in posledica ljubezni je bil' nezakonski sin, ki je zdaj že dorastel, postaven fant in ga ljudje poznajo pod imenom Brulčev Jože. Vzrok pa, da se Aivrela piše tako kakor njen nekdanji fant, pa je ta, da se je pozneje poročila s sorodnikom Čiligoja enakega imena, ki pa je umrl, in Angeli bi bilo prav, če se bi stara ljubezen zopet vnela — namreč med njo in Ivankinim ženinom. Ta pa je že itak rada \idela Brulčevega Jožeta in prav tako tudi "štramasta", inače mlada Tičkova dekla Ur*a (Jennie Urbančič). Tako je ohcet končala enim kot velik špas, da so se smejali — še celo gospodarju Tičku se je dobro zdelo, Urša je Ivanki privoščila smolo, Dominik pa si je tudi svoje mi-ifll. Anton Chesnik v vlogi Dominika je igral naravno in iivo. Dramatiko dobro pozna in ie tudi sposoben vgralec. Jennie Urbančič v vlogi "prismojene", nerodne dekle, je dala občinstvu dovolj prilike za smeh; kot drugi izmed tu navedenih, je tudi ona skušena igralka. Peter Verderbar je Brutfevega Jožeta primerno predstavlja in Kristina Kim je bila v svojem nastopu na mestu. Godec je bil Johnny Kochevar. Da, igralci so tudi peti. Na klavir jih je spremljala Aignes C esen Sufier je bil Detroitčan M. Gregorič, ki pa je bil včasi nekoliko preglasan. Igralci so to popravili s tem, da so držali pozornost občinstva nase. Ma-sker je bil Filip Godina. Kot že omenjam v uvod«u, so Detroitčani to komedijo res fino pogodili in občinstvo se je nad njihovimi šalami zmbavalo kot malokdaj. Dasi je bila dvo-rana polna, je dejal drugi dan še marsikdo, ko je čufl prijatelje pripovedovati o predstavi, da bi bil gotovo prišel, "če bi vedel, da bo tako fajn". Ostra-šil jih je dež, ki je zadržal do- ma posebno rojake z oddaljenejših krajev mesta. Na predstavi je bil res tudi Martin Po-tokar, kakor je bilo obljubljeno v Proletareu, ki se je vrnil nedavno iz Floride, in njegovi ljudje, Možek in Pekljaj s šopi ogo, R. Skala iz VVaukegana, dr. Furlan in soproga, Udovič in žena iz La Salla, Mary Kernz »n Kristina Nadvešnik iz Ogles-byja, in gotovo še kaj drugih iz sosednih naselbin. Spored je s par besedami o-tvoril Frank Zaitz. Nato je dekliški zbor Junior Guild JSF zapel tri pesmi. Na klavir jih je spremljala Mary Oven. Dasi so ljubko pele, so stale predaleč na odru in se njih glas ni slišal v ozadju dvorane kot bi se moral. Frank česen in Mary Rant sta predvajala kuplet "Železna cesta" jako dobro. Mlada Angeline Pluth je pela "Rdeči sa-rafan", sestra Josephine ipa jo je spremljala na harmoniko. Potem je igrala Josephine eno skladbo sama. K zakjuČku njune točke je spet pela Angeline in Josephine jo je »prenVijala. Njun oče Mr. Pluth je učitelj glasbe in igranja na harmonike. Hčerki je že dobro izučil in ju je prijetno poslušati. Chas. Pogorelec je govoril o delu, ki iga vrši klub M. 1 in a-pelira*f na sodelovanje. Glavni govornik Joško Oven pa je govoril o Španiji — o žrtvah tistega spanskega ljudstva, ki se je tako silovito borilo za svojo svobodo, pa je po krivdi fašističnih sil in zahrbtne vloge vlad demokratičnih držav znova pogaženo. Vsa ta prireditev se je vršila v korist Proletarca in v pomoč žrtvam fašizma v Španiji. Običajno jo je klub št. 1 priredil marca vsako leto v korist omenjenega lista, toda sedaj, kot že večkrat, od kar se je pričela civilna vojna v Španiji, je bila narejena izjema, kot je bilo pojasnjeno z odra. Dekleta mladinskega odseka so na/brale v namen prireditve. nad $40. (Op. ured.—Seznam je na drugem mestu v tej številki.) Po končanem programu se je razvila prijetna domača in p»Je-sna zabava v spodnji dvorani. Igral je Johnnv Kochevar in dva njegova tovariša godca. Veliko ljudi se je zabavalo nko-ro do jutra. Upam. da so bili tudi Detroitčani zadovoljni. —c. Marsikak o poročilo smo prisiljeni v vsaki števi< ki skrajšati, da jih dobi čimveč prostora. Pri tem pazimo, da izostanejo le nepomembni stavki in pa ta* ki, ki se ne tičejo predmeta. Dopis špele Potovčene v pro-šli številki ni dobil prostora, niti ne par važnih člankov, in e-nake nc/prilike imamo v tej številki Toliko v pojasnilo onim, ki se jih tiče, da ne bi mislili, da smo stvari namenoma odložili ali jih skrajšali brez potrebe. Poročilo F. česna o ob-i-ku DetroitČanov v Chicagu bo v prihodnji številki. .. Obnovite naročnino, čim vam poteče. S tem nam veliko prihranite. PISMO IZ CLEVELANDA (Nadaljevanje z 2. strani.) Hitlerjevem dokončnem pod-jarmljenju še pred nekaj meseci ponosne čehoslovaške republike. Rezultat: trije odobravajo Hitlerjev korak in izdajalsko početje slovaškega klerikalca župnika Tise, eden (pooudarja-li, da je "pan- avizem" le pena. fraza brez vrednosti, ki pa škoduje ljudskim interesom zato. ker so jo spretni panslavisti izrabljali v razne svoje namene. Panslavizma ni — razen na panslavističnih piknikih. Vpra šajte Cehe v njihovi sedanji nesreči, ki so bili največji pansla-visti, vipra&ajte Rusine, vprašajte, koliko so Slovaki zakrivili razpad čeho-slova*ke republike, In vprašajte Hrvate, Srbe, Bolgare in Ruse, kaj oni mislijo o "slovanski" slogi. Bunk « "2a hlapce rojeni, za hlapca vzgojeni" — to so SLOVAKI. Njihov "premier", katoliški pop dr, Josip Tiso, je v svojem velelzdajniskem delovanju tpro-ti Aehoslovaftki repu-b iki Šel prosil teden osebno iskati pomoči k Hitlerju proti Oeho.m — in Hitler, ki sovraži klerikali-zem kot ščurka v zelju, mu je pomidil oboroženo in ekonomsko "pokroviteljstvo" tretjega rajha. čemu tudi ne! Duhovnik politik Tiso in pred njim pokojni duhovnik politik H.inka sta storila vse v njuni moči, da bi mo mi poslali vse do centa v času velike suie in glada v Rusiji v nabrani namen — to je — v pomoč potrebnim v Rusiji? Ali vedo, da so komunisti tukaj j nabrani denar porabili takrat v svoje tukajšnje namene in da je to dokazala iposebna preiskava, ki jo je iniciatirala revija j "Nation"? Ali vedo, da socia-, listič ne organizacije in unije, res porabijo zbrana sred-stva v j pom^č žrtvam fašizma v špa-[ niji, dočim je pred letom poseben odbor v Ohicagu konstati-ral, da komunistične organizacije porabijo od 60 do SO odstotkov za svoje stroške? In ali ve, da prav tako laže, ko trdi. In kjer se prepirata d itjl dobiček ima . . . a. t*.,J0*ph HWMjatpe.| TOKOVNI FOND I bevc, Frank C| ejko, Katie Bra-* dač in liCai« Belle. Pričetek N! ga nuitda narodu v "ovoj /re ob treh pop. Pridite! zemlji", da bi bil, poleg Slo-; Za cdbor, L. Z. vakov, vsled lalm*a patrioti-. - zrna in borbe za "neodvisnost", Propadanje slovenščine V toliko izrabljan, kot «o llrvajl.j tukajšnji cerkvi če ne verjamete, zadostuje, da» D . . 1 w prt gledate eno številko "Neza-visne Hrvatske Države" in eno fttevi ko "Radnlčkog Glasnika". Kaj bo v nedeljo 2. aphla v Collinwoodu? Cleveland, O. — 7 nedeljo 2. aprila bo v Slov. del. domu Rcck Spring., Wyo. — Či- tam, da ponekod ustanavljajo j slovenske večerne šole, v katerih sit lahko mladina uči jezika svojih Katšev. Tu pa smo dobili slovenskega diktatorja v o-sebi župnika, ki je odpravil oridige v slovenščini. Sicer se jaz ne hudujem radi pridig, am- na VVaterloo vprizorjena igra:|Pak v*Ud če je to • Nai gospod župnik." Igrali jo »Jovenska župnija, in za svoja bodo za Cankarjevo ustanovo Perona Cirila in Metoda, igra!;-i dramskega druš. "Ivan ledaJ bi *«Pnik moral biti vsaj Cankar". j toliko Slovenec, da ne bi pre- Igra je skoz in skoz preple- ' tc;o,jno ravnal z na*im Jezi' tena z zdravim humorjem. Ti-' kom' ^^kor morajo ravnati nje->i, ki so jo gledati 26. februar-1 K°vi <*uhovn» alovenaki tovariši ja v Narodnem domu na St. | župnijah v krajih, ki jih vla-_ Clairju pravijo, (ia »o imeli tri dli Pravijo, da bo le- H; ure in -pol onj-bolj^/a užitka in t0s slovenski misijon. V Weitwo«du, Calif., j« natul boj mmd deUvci u.ne industrij«. Eni 'razvedrila. Priporočamo vsem W hitro *em' si hočeš jo in črpamo gradivo proti nji iz Hearstovih listov? Mar mi- čemu odpraviti slovenske . terloo Rd. in pri zastopnikih stvari na svetu, ki bi bila toliko ! Cankarjeve ustanove. nepristranska, in tako nertral- y Ljubljani je biia ta igra i pridige t Slovenci, ki so že sta-slijo, da jim bo taktika agen- na, da bi bila imun. Ta slednja jgrana sedemkrat zaporedoma Plavili to cerkev in jo tov pj-ovokatorjen* danes pod beseda kajne pomeni, da se ta- j jn hodili so jo gledati meščani j vzdrževali. Zdaj pa se jih na j iiuvo firmo več kuii>tila, kakt>r ke organizacije ali take o^ebe i jn podeželsko ljudstvo. \VakI-1 nebodijih trei>a! jim je koso bili pod vodstvom j ne bi mogel nihče dotakniti z i ^at je gledališča nabito n* kaj krščansko. Je sko- grajo. SIcer pa smo vendar v ! p0|,10 ro tako, kot kadar dasta stara USA, kjer še vedno poudarja-! v|c^0 župnika Pellegrina bo mo, da je svoboda govora, ti- ^ John Stebla j; lahkožive ska in privatne lastnine temelj Jemimopdke gospe Consinoto-naše države! Torej, kadar bo ve __ 0)jfa Mam;'Petra pl. Sa-kdo v Proletarcu napadel (kotkješkega, mladega francoske-po krivem meni Pavla) JSKJ. ffa tfraščaka — Rudolph Vid- takrat njihovega glavnega papeža Bartuloviča? In če ni med njimi izdajalcev, ali so potemtakem ubijali nedolžne komunistične vodje? De^-avci, bodite oprezni in ne pozabite zgodovine. Zmerom je dobro, da se je spominjate vsaj kakih dvajset let nazaj, in da tudi vselej vprašate, kdo so ljudje, ki so zrasli kakor gobe — pa so takoj generali, ne da bi bili kdaj vojaki v bojih za koristi prole-tariata. * "Naprej" z dne 14. marca trdi, da je Proletarec označil Roosevelta "za največjega re-akcionarja v deželi". Samo fa-Oot. ki nima nikake odgovornosti. ne smisla za resnico, in ne časti, more napisati tako bedasto laž. « Iz zadnjih par številk "Na-preja" razvidira,. da je to res nadaljevanje pokojne Bartulo-vičeve "Delavske Slovenije" in njenega pogrebni k a "Delavca", ki je nato tik zanjo tudi •padel v gtob. Oba sta jamo kopala Proletarcu, pa sta sama naj kar napiše v njeno obram- mar; kuharico pri gospodu dva domačijo sinu in ona dva, ki sta jo pravila skupaj, pa morata v "ko<". ljudje pravijo, da bo slovenščina še vel javen jezik, toda le za kolekte ... Zelo deluje gospod tudi za katoliško šolo, učiteljice v njo pa bi dobili iz Cleveianda. Mar niso javne šole dovolj dobre? In mar nfrtu dovolj domačih u- bo dopis (dasj ni potreben, ker župniku __ Amalia Plut; Geno-ni bila napadena), pa bo pri-, vefu Ukinja g. Causeneta — °*)cen* I Paulina Taučar; državni posla- Urednlk Pavlo zagotavlja, nec — j0, p Terbižan; Flo-da ni v tem listu proti JSKJ v | ren(0# d.uga pri Cou«inotovih i ^iteljlc, oziroma v ta namen iz- njeni kampanji za svoje ojača-i_ Anton Kppich; Monsignor !*olanih deklet, ki prav tako po- nje nikake organizirane ne _ Joseph Skuk; klepe- trebujejo zadužka? čemu ne diuračne zarote. Vsem našim tava m opravi j iva tercijalka! dobiti potemtakem se par ka- podpornim organizacijam želi- ^ Badinois_ Jennie I)aga-i Pianov za pomočnike! mo uspeh, ker vse tvori delov- rin;* pau|ette, dekle — Berta! Kako se boeio v teh rečeh no ljudstvo. Ako katera pripa- ča-nikarja Pkimoiseaua znašli cerkveni možje, »daj še de, so le delavci udarjeni. __ m\un Medvedek; kardinal ne vem. Tisoče dolarjev so žrt-ZaU) pa ponovno poudarjamo; __ August Komar; Tricout, tr« vovali za cerkev, če jim ni nič Komur ni v Proletarcu kaj \*šeč, j govec 7 >^anjem—John Mam; za njihovo delo, ja2 tudi ne ima pravico izraziti protivno je sami prepričate o trm, o čemer se na tisoče č kaŽanov pouči v.-ako leto; Vroča voda stalno na čepu stane tako malo, da rploh ne boste hoteli bili brez nje. GdltiH sa galon, vroča voda he stane nič več s TO stalno in udobno postrežbo! Avtomntlčni plinski vodni urolec vam ralon r.a irslon, vod« M»g«»reta na ta moderni način nr stane nif več kakor s jp-olrem, ki pra morate na roko pridati in u^a^niti. Avtomatični plinski vodni grelec drii vodo gorko P**' nata^no ti«ti temperaturi, ki jo želite, brc* va*«-|Krxorno«iti. Nič ol>i, da jo je dosegla fki. Okrevala je in .me to prav ve«eri, kajti zdravje vsakemu privoščim. V dolrem dopisj; v Novi Dobi »e huduje nad Proletarccm, čeS, da napada JSKJ in nekatere njeno glavne uradnike (morda misli Filipičeve dopise). Ne razume. pravi, "zakaj se priob-Čajo taki napadi na na*o jed-rloto, ki se ne vtika v nobene ver ke in politične zadove ..." Pavla bi lahko to bolj pre- Jennie Dagarin je storila napako, ker je sprejela zastopništvo Proletarca. Napadajo jo radi tega že razni "napredni" in nenapredni listi. Napako je namreč storla po njihovem mnenj«. « John J. Dečmai — znani bojevnik za CIQ — apelira v glasilu KSKJ, da naj Ivan Zupan, James Debevec in l^oui* Pire v '"metropoli" kaj stnre za "jugoslovansko sobo v katedrali znanonti v Pitt*burghu". Ni verjetno, da bi Dečman kaj dobi. od njih. Vrh tega — tudi čc| bi, bi taka soba ne mogla delati katedrali "znanosti" ' nikake časti. JOSEPH MARTINEK BO GOVORIL V DVORANI SNPJ V CHICAGU V pondeljek 27. man a bo v Shod se prične točno ob 7 :30 dvorani SNPJ v Chicagu pre- zvečer. Vstopnina je 15c. daval Joseph Martinek, kise je sklicatelji so kooperativne nedavno vrnil u Prage, kjer j*, 0rga&i*acije Čehov in drugih, delal v uredništvu socialistične-,socjaij,tična federacija in na ga dnevnika Pravo Udu štiri scdeVo\rtnie v (iilašanju sta bi-leta. Zdaj kajpada več ne izha- ,a poVabljena Proletarec in ja. Martinek je pred odhodom prkem in ča-niikem polju, torej ga b.i zanimivo poslušat i. PROLETARCA VI. IZKAZ St. L«iii«, Mo. Druiina Speck $1.10; po 2bc: Ciril Medved, Frank Vol*, Mr*. Hivatio 15c: Anton Petrovič in Mri. K. Fsuth; po lOcVT. Speck, A. Furlan, Frank Žvanut, Rudolf Stekar, John Franko, Joe IV»-Umic, F. Kodelja, J«e Tri^ovee, Fr. Kozjak, Jot* Hočevar, John Franko, Mrs. M. Žvanut, Ann Petne; po hc: A. Petrovič in Neimenovan, skupaj $4.00. (Poslala There«i Speck.) CUvaUnd. O. A mire w March I k) 25c: Joe Lever, Frank (juatinčič, Kari Znebel in Anton Železnik; po lOc: Frank Majcen, Anton Homar, Frank Zadnik.Frank 0-blju.bek, John Zaje; po 5c: Anton Jankovich in Neimenovan, .skupaj $2.10. (Nabral An-drew March.) Mclntyrc, P«. Po 25c: Vineenc Vak-netich in Anton "iupan" Modic, nku-paj 50c. (Ponlal V. Yak*etich.) Ckicafo, lil Peter Verhovnik $1.61 in Joiko Oven 30c, »k upa j $1.91. BcntleyWlle, Pa. Lb4i« Humar $1. B.rberton, O. Mike Kopach 80c. Leadville, Colo. John Faidiira $1.25. Ročk Spring«. Wyo. John 1'intur 51 c. Burgelt»town, Pa. Joseph Krmel M .40; Hanna VVidmiar $1.00, akuirnj $2.40. (Pottial Joseph Krmel.) W«ukef»n, III. Nabrano na predavanju F. Faitza 18. marca $15.80. Skupaj v tem izkazu $30.27; prejšnji izfcar $?«H*.7J: skupaj $32^.98 Wognerjevemu delavskemu zakonu preti uničenje CIO je izdal brošuro z naslovom "The \Vagner Act Threatened VVith Destruction", kateri tolmači borbo reakcije za uničenje omenjene postave. Ker so nazadnjaške sile zdaj zelo agresivne in imajo v javnosti več zaslombe kot prod par leti, so postale nevarne vsem socialnim zakonom. POT IZ RAZDOROV V SLOGO JAKO TE2KA (Nadaljevanje s 1. strani.) M stopajo veliko interese v boju zoper delavstvo, se že dolgo rudijo zadati tej postavi usodni udarec. Seveda, to ne delajo odkrito kot zastopniki multimilijonar-jev in korp-irpcij, nego v imenu — srednjega sloja — v imenu malih podjetnikov in malih trgovcev. Nabrali so na primer petdeset tisoč podpisov med malimi biznismani za preured-bo VVagnerjevega zakona! A zadaj za temi podpisi je skrit namen veletoiznisa, ki je enako izkoriičevalen na polju indu-strialnega proletariata kakor med srednjimi sloji. Teiki stavkovni boji Zanimivo jo. da • (felavci zmerom nimajo svobodo stavkati vzlic zakonom, ki jih ščitijo to pravico. Bo.ssi še zmerom nemoteno odslavljajo vse, ki so za unije pregoreče aktivni. Zakon jih na papirju sicer ščiti, toda kako naj se delavec brez sredstev ma?ari pod pokroviteljstvom zakona bori proti korpo-racijam, čeprav so zakoni proti njihovim goljufijam! O113 imajo denar, delavci pa le včasi prihrankov komaj za prvo silo. Sedanji sistem je stari kapitalistični sistem. Vzlic drobti-nam, ki jih delavci do»be tu in tam, dejstvo je, da jc ta uredba ljudstvu krivična. Ndjujc spore med delavci in unijami, uničuje delavsko časopisje in so trudi na vse druge mogoče načine, da delavski razred oV.ano v potlačenosti. Otel se bo, kadar neha služiti kapitalističnim strankam in so odloči zgraditi svojo. Kadar želite ksj oglašati, spomnile §e "Proletarca". ----a Pravijo, da v požaru ponoči kokoAi bi konji silijo v plame-] im Tako so storili Slovaki pod _______ vodstvom izdajalca iupnika M3NUHVK iMMSOr Tise. In 7.daf Hltlerjeva-Musso- organizacije, ki izhaja v Chl-liniieva prripaganda oglaia, da cagu. so Hrvati enako navdušeni za ^" Predmet njegovega govora svojo "osvoboditev" in neod- prihodnji pondeljek bo, "De-visnost. Žirl>i.so bHi « njimi vos lav»ke kooperative in krita v čas nerodni, a Hrvati ftc bolj* centralni Evropi." ZA UČNE TISK0V1NK VSRIf VRST PO Z M KRNI 11 CR^AH . SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. lU.ia N. IIALSi pi) AlllKKT« CHH.AGO, ILt Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS "POMLAD ČLOVF^TVA" Mehiška republika izgnala Dopisi brez Dodpisa po- v^ U. v/ V I \ A\ Mitlpripvp onente virnroio nenrilik* lovf ,vo d obeta pomladi.I Kijjfga "Taki ho ljudje" Upi-24*1 je »ma še *m»rom, če- .a! Koger Martin du (lard) je prav j« ie m.vofokjo pomlad. ena i«med štirih knjig Cankar-Znani Jugoslovanski aociaU- Jeve družbe, ki je sama na sebi 'ttni misle-Živko Tcpalovtf je vr«dua $1.25. .To je roman napisal knjigo 1 Pomlad clove- francoskega podeželja ali bo-4tva'\ ki jo lahko dobite s tre- M* rtJenO, reportaža visoke u-mi drugimi knjigami vred sa- fnetniške vrednosti. Piše?, pred-mo za 11.25, Hitlerjeve ogente Baron Hafei HainHck ven Heltvu. Ur (n« gornji »liki) j« kil laguna is To je malenkostna vsota ah toliko gradiva v fctirih različnih knjigah. lanskim nagrajen s Nohlovo nagrado za literaturo, nam v njej v 27. kratkih poglavjih o-piše enodnevno življenje neke pOAoreČne južnofranco ke vali Ocenjevalec pravi o knjifi in njenih prebivalcev, z njihovi om.*d človeštva" med dru-|vimi vrlinami in slabostmi, ma-Mm: . . . Na lep anUen na- lobrižnostjo in stranmi, egoizem nam pripoveduje o pastan-jmom in požrtvovalnostjo, hkra-ku sveta in človeka, o postanku ] ti je pa to prerez družabnih in izoblikovanju človeike dru- plasti francoskega provincija-žbe, o početkih njene primitiv- j lizma in socialne borbe v minl-ne organizacije, vse do razvit- aturi. Slog je krepak, jezik ka države v današnjem «mislu. I čen, najdelikatnejše stvari opi-Trt je prava ljudska poučna suje s čudovito o pomagala razpr-! jo in elegantno obzirnostjo, »iti med ipriprostlmi čitatelji Naročite si knjige Cankarjeve mnego napačnfh pojmov o člo- družbe v knjigarni "Proletar-teku in njegovi družbi in smo1 ca", 2301 So, l*wndale Ave., zato piscu res hvaležni zanjo." Chicago, III. vzročajo neprilike San Franckeo, C*lif.~~"Kaj si pisal zoper pokojnega fathra Turka?" me je vprašal rojak gredcČ z mano s Slovenija". Zamera" zaradi "$loven-|Pa stradati, če nimajo dela! r skego dneva" Pitt.burfh, Pa. — Rojak v Syganu mi je dejal, da st« ljudem najbnž jako zamerili. Voglar se krega zarodi Ali niso tudi oni vredni naziva u L " "gospodje"? Izseljenska zbor-j . „ munke|CV niča bi to vprašanje ob priliki, Ely, Minn. — John Voglar ko bo imela dovolj časa, lahko'ima v Am. Slovencu dopis za-rešila. Namreč, ako se ji I radi "munkejev" pri SNPJ, po- - — * j - " » .Htovf |i|| | 1 vui .m. ..hiiii vv, »nw i»v j t i nui uiuiinc jet K* * ui' I ti , jm« »eje Klub» kt-r Hte tako neprijazno po«dr»-! gre tudi zu interese izseljen- sebno v njenem Klavnem ura- . . „ , .„ ;vili priprave za "aloventki Vprašuje me e pre .enet.lo,! dan», ki ^ v dnj Ko pa » Prolet.reu a dn« j P«,**,,,!« N)), „artll1 ;!rii "Comrades" mladinski od-1 n«ka:t.-ih »lučajih tudi njih i-sek kluba št. 1 spet i?'™ žl#rj n. #an" Neprijetnimi je, ker me "Napreja", ki ^e je podpisal nekatere .osebe razna*ajo <->0 i v imenu SSPZ. Za SNPJ je pod cev, ne samo za svete male... du. Gotovo je možu doig Čas, in za tri slovenske gospode v zato je hid! fmel ženltovanjski c-glas. Pobožni mož je pravil, nalem hribu kot cunjo. Jaz se ne bi tako hitro razburil, če bi me ftdo drugi blatil. A kadar me pa začne tak, kateremu sem storil že mnogo dobrot, in vrhu tega je vedno v stiku z našimi ljudmi, se mi skih naseljencev bi moralo biti toliko napredno mislecih rojakov. (la bi se ta revija z lahkoto * pa adi potrebno reči vsaj malo vzeržala. Ce imamo v tem po- preti taki zahrbtni gonji, člo-•jledu 5e težkoče, je pomanjka-1 vek, ki se oglaša za "možaka", nje zavesti, da re potom izobra- , pa oglodava ljudi v svoji delav-zbe in znanja se člcuvek povzdi ,nici! Mar je to možato!? "Da gne in si s tem len*s življenje. me je žiher sram", je vpil. če k'uba št. 1 .JSZ, v katerem so naši malfkl, organizirani v «ku-pjni pod imenom "Comrades", je spet pričel z vajami. VrŠe se vsako soboto dopoldne v Slov. del. centru. Učiteljica je Ann Ren ger. Mahnich. ki je bil večkrat delegat na zborih JSZ in na konvencijah SNPJ, enako tudi njegova soproga. Borba za ukinje^ nje kazni se je vodila nad leto dni. De.avsko razsodišče je odlo- To nam nudi v polni meri Can karjev glasnik. Naloga nas vseh je, da to našo revijo razširimo in seznanimo tudi našo mladino z ideali in kulturnimi ustanovami svojih roditeljev. !>ep vzgled nam je dafe eno tukajšnjih društev, katero je pisan John Sire, in za angleško federacijo SNPJ ,pa Henry Pre-vic. Ze o vrjetno je, da se bodo m svojimi zsstopniki kmalu odzvala tudi društva KSKJ, kajti če je to slovenski dan, bo kajpada to tuJi njihov dan. ker so Slovenci. Vseslovantki dan smo res otvorili z molitvijo, toda ob enem smo prodaji mnogo izvodov "I)aily VVorkerja" in brošur komunistične stranke. Torej — ali mislite, da kadar nas mu neki! Naj bo rajše njega, ki misijonarji spravijo skupaj Franciji. da dobiva r>isem jako veliko, Družabnega večera ne ba|v*e *orte *e mu ponujajo—am- , , ^ ^ pak "debele" on ne mara. On M Cleveland, O.—Zadnjič .»mo poročali, da priredimo v soboto 25. marca v Slov. nar. domu družabni večer kluba št, 27 J. S. Z. Morali smo ga preklicati, ker se isti večer vrši v avditoriju simfonični koncert pod av-gpicijo Jug »slav SloVene kluba. Na^ odbor je sprevidel, da bi vsled tega koncerta mi ne imeli i fit0~r Poročevalec. poseoncia uspeha, zato je stvar | _* opustil. Zabavni večer smo hoteli prirediti v glavnem za razvedrilo Č anstvu in ožjim prijateljem. V nadomestilo bomo enkrat v poletju priredili izlet v naravo. Kot že porc*čano, priredita klub ^t. 27 in pevski zb)r "Zarja" v nedeljo 30. aprila skupno mai*ko proslavo v avditoriju SND na St. Clair Ave. Inče ženo preskrbeti "na *vn- go". Ne vem, če je kaj res tfrja kar trdi v tistem dopbu, a v kolikor take tiče poznamo, vemo, da se laže tudi on. Ce se ne bi, bi dopisoval v kak drug list. Sicer pa ni vredno, da bi zaradi takejja človeka tratili pro- Prosim, poravnajte vstopnice na prihodnji seji Chtcsgo. — Potrebno je, da zaključim račune prošle klubove prireditve, kl smo jo imeli 11. marca v korist Proletarca in žrtev fašizma v Španiji čimprej, da lahko prebitek pošljem v dotični namen. Zato prodm vse, ki so imoi vstopnice v Spored bo pester in bogat. V 3- j predprodaji, da napravijo ob- črni človeka o katerem ne vc nič slabega. Oglašam se k stvari, ker sem bil ie v štrrih sluča jih obdol-žen pisanja o katerem se mi še sanjalo ni, dokler ga nisem čital vse h v etrov, da kaj vprašaj ), kdo si? Ne, ampak v poizvedujejo, koliko lahko da* za njihove škapulirje, za mase, svetinj-ce. rožne vence in tako drobnarijo. Torej če bo to res kampa- v tisku. O smrti župnika Turka nja aa "Naprej", saj ne bo na-nisem poročal: tudi ga nisem zadosti poznal, da bi imel kaj Tisti, ki ste bili na predstavi | da mora družba stavka rje sklenil >. da nagrada, če jo dobi ___ v soboto 11. marca, ste vid sli j nazaj, a vrhovno »odi^če • spada celi skupini. Torej ttt j pisali o njemu. Govoril sem z • zdravom. dekliški zbor, ki je zapel par Je na priziv kompanije izreklo, delo! ^..... njim nekako pred 16 leti o po- predrrosti nič škodovalo. Val z jako neprijaznim po. Pika! Ur K USK1 zoor, Kl je zapel par •» "" t*4"" ------\ I ' piir^.1 Mit ICII U pu- j - pesmi. Vse so bile prej Danice <*a ji tega ni treba, ker so ji na' Cankarjev glasnik naj priha- Rtiki, pa mi je dejal, da je nje-l DUHOVNIŠKA SKRB ZA odseka "Comrades". Zdaj ko! sedeči stavki povzročili mate- ja v vsako hišo kjer žive Slo- gova politika oltar In tako "v* I SLOVENCE V FRANCIJI so one in pa fantje dorasli, so rialno škodo. Tako so bili de se zdražili v novi mladinski ,avel v teJ ^avki po zaslugi ob-skupini, Junior Guild JSF. tepeni najprvo od deputi- Tako naše gibanje uspeva z «n potem s kaznimi in od-(1 otokom meči iz novih genera- slovitvUo ter črno listo. cij. Torej pošljite prihodnjo -- .soboto ob 9:30 dopoldne sivoje malčke v Center. Dopadlo se jim bo. kakor se je drugim. Na§ center je na lepem kraju in r se zaključi 81. maja. kmalu*bo ves v zelenju — torej < Kd;)r se ni ^ločil sodelovati Kampanja za Conkarjev Glasnik Kampanja za "Cankarjev prav idiličen prostor za našo mladež. — P. O. Naši rojaki v zaporu zaradi lojalnosti v stavki VVsukegsn. III. — Nekaj rojakov in drugih, ki so bili obsojeni zaradi svojih stavkovnih aktivnosti pri Fansteel Metal-lun?ical korporaciji in Chicago Hardware Foundr>' Co. je bilo izpuščenih iz zapora v Wauke-ganu prošlo soboto. Rojaki, ki so jih poslali v zapor, so John Mahnfch. Tony Koncilja, Fr. v nji to vedno lahko stori, bodisi da se sam naroči ali gre za novimi naročniki in si z la venci. Za podrobna pojasnila pišite unravniku. Naslov, t.ouis Zorko. 6411 St. Clair Ave., Clove-'and, Ohio. Za direktorij C. U., Joseph Jauch. Slabo nam are Pittsburgh, Pa.—Novi penn-svlvanski governer je zelo varčen človek. Odslavlja odvišne demokrate iz državnih služb in to na ves glas oznanja, molči ' ta pomenek končala. S voje dc»lise po j pišem, torej naj me nihče ne dolži, da se skrivam za kakim "poročeval-l cem'\ Toliko v pojasnilo na kratko vsem, ki se jih tiče. Ker že ravno pršem, naj omenim, da smo tu imeli v zadnjih dveh tednih več smrtnih slučajev. Preminuli so Anton Jud-nich, star 27 let, rojen tukaj, bova!" bo pevske točke, kratko spevofgro "^nuhaiči", Igro v angleškem jeziku in govore. Glavni govornik bo Ftbln Kristan. Vstopnice v predprodaji so po 25c in pri blagajni 40c. Dobite jih pri članih in članicah zbora -Zarja" in kluba št. 27. * Pomlad se bliža in z nio doba piknikov. Veliko jih bo. Klub št. 27 in "Zarja" ga priredita v nedeljo 25. junija na Mo-činikarjevi farmi. Seveda, na račun zanje na klubovi seji v petek ?4. marca. Pridite v ta namen na sejo ako vam le mogoče, nekoliko pred 8. uro. Chas. Pogorelec, tajmk. PRIREPlIE KLUBOV J. S. Z* hkoto x malim trudom pridobi | P?- d* merta polarnima pol- lepo nagrado, katere je odbor! ^ • Tore' nt C. U. v ta namen razpisal. Komur pa je ljubša provizija v denarju se mu bo izplačalo trideset procentov. Posameznikom, ki pošljejo dolar v tej kampanji direktno upraJak,! Rev|J* c- ° * bre7' teh je moralo v zapor triinAti- rlde^et drugih delavcev, ker so kršili 'sodno prepoved" in piketirali. Nekateri so bili obsojeni na daljše zaporne kazni, omenjeni rojaki pa 10 do 20 dni vsaki in na denarne globe. Oni, ki so dobili krajši zapor, so bili obsojeni na $100 globe, vsi skupaj pa na $6,000 globe. Ker sodftče globe nikakor ni hotelo preklicati, jo je za Ft*vkai*je »plačala unija, ker bi drugače morali ostati v zaporu toliko časa, da hi jo odslužili. V zaporu je tudi organizator unije v omenjeni stavki Mayer Adelman. Predno so morali v zapor, so mislili, da bodo smeli čitati in pisati, toda dobiti niso «meli nobenega časopisa in v dvomno ena najboljših sloven s kih publikacij v tej deželi. Med tolikim številom sloven- "Sava** priredi KONCEIIT V NEDELJO 30. APRILA ♦ ilvorani S. N. P. J. ( hirAi|o. III. To ho ob enem prvomnjnko slovie kluba H. 1 J. S. i. Drugi del sporeds bo primeren tetntl namenu. Občinstvo tu in v sosednih krajih opozarjamo na to važno prireditev. PfcOTtST, KI NE BO NIČ ZALEGEL Samuel W. Ru.hmore. »lar 68 Ut (vrlin ja »lika) •• j« nad diktaroskim županom in vodjam demokratska ■ trafik* e Jertef Citfju tar nad im* novanjrm njeffoea«a sina na vaftno •odr*ijako matto toliko raijaail. da )e sklonil posakall 1.150 dreves e »vejem |oid« Hi ponudili vse svoje sijaj no posestvo, vredno $220.000» eamor ski sketi. ki jo vodi "fatker" Divine. sa kolniinico nje«oT.h "anfelov'*. Ker ima Kuskmore rvojo graiiiao v kraju kofalaiev, ki jim kilo vei kol nelju-ko. ty—as we have learn ed by sad eaperience-—can spread th« old >4«as that one« split th« party and also split a "unitod" paHy. rb« S.P. weekly, the Socialist Callv is of th« sam« charac t«r. The issue of F«bruary carries a manifesto on war and fascism issued by the New York local of the S.P. and a Cocnimmist aplinter group, thus showing that th« "united front" policy stili The sam« issue denounces th« British Labor Party on froarnd that k had supported the govemmeafs policy on a reekless and irresponsible falsehood, th« sam« docu-also revealing th« gulf that yawns between the S.P.'» pacifist-isolationist v»ews and ours on the need of international An official stat«m«nt on the Livna Conference las« ia of the same type. a united organization with ali of these antag-onistic new» being eapressed at th« sam« meeting or in a pirtT Pap«r; imagine th« fight in party committees trjmg to draft an nnportant statement on an important issue! Th« abor« evidence reveals not an affinity of vitwi but anftagonism, th« old antagonism that wr«ck«d th« Socialist movement. No unitod movement can b« based upon such antag-Ofiism, th« thousands of former members who disappeared wben w« were engaged in a factional fight cannot b« induced tm joen again a movement that continues that old strugfl«, and Wfthout reeruiting many of these former members, unity will fail of its purpoae. We fail to find even scant indication in OneaPs article that the okl differences which created the split have been ironed out, at least not in his opihion. COOK COUNTY S. P. MONTHLV DINNERS The second of s serie* of monthly dinners by th« Cook County Socialist Party will Ukc plače Sundsy, April 2nd, st 0:00 P. M. frank Zaiti, editor of "Proletarec," Jugoslav Socialist we«kly, will be the iruest speaker. He has recently re-turned from a tour of Europe, and arill speak on "What Next In Europe?" The dinner is being prepared by the 7th Congresaional and the Jeuriah branches snd the priče per plat« wi!l be only 50c. Announceinenta will be sent out as to the hali in which the dinner will be held. Reservationa »hould be sent in im-mediatel)' to the county office, 549 W. Ksndolph St, or call SUte 3250 The third dinner of this aeriea will be prepared by the Bohemian wo-men's branch of the party. It will be held April 30 to celebrate May Day Further Discussion on Socialist Unity! GERMANY TRAVEUNG COURSE Porter Sees Insufficient Justification for Split in American Socialist Movement Conference of J, S. F. Branches and Educational Bureau Affiliates in Moon Run, Pa., March 26 Prsternsl lodgea, J.S.F. Branches. cultural organizations and ali other groups,affiliated. with the Education al Bureau, JSF, in Western Pennsyl-vania are urfed to elect dclegatea to the JSF Conference in Moon Run. Pa., Sunday, March 26. Discussion« on problems of vital imporUnce to the future of the Edu-cstioiMl Buresu and the JSF. vf!l be held. In the fall of thia year our re-(Tular Convention will be held. Plans of aome »ort must b« foimulated fol our future. Discussion along these lines wiU be part of the sgends for th« Moon Run Conference. Present differences of opinion among Socialista concerning a desir-able American foreign policy are not of aufficient importance to prevent unity between the Socialiat Party and the Social Democratic Federation. Despite official declarationa neither group ia of pM mind on foreign policy—nor is any other Socialiat organ iaat ion in any country. The differences that exiat among American Socialista are to be found lesa between the Socialiat Party and the Social Democratic Federation than urithin each. If Socialiat* were in a position at this time to determin« or deciaively to influence American foreign policy these differences might be aerious (though not even then should they be a cause for disunion). But by the time Socialists have the strength to shape foreign policy in an important degree the wotld picture will almost certain!y be changed. It is unrealiatic to auppose that present groupings among Socialista will continue un-changed in new situations. Undue emphasi« on th«se differences at this time, therefore, will be as fruitles« as the barren debates on "the road to power" five years ago. The aim« of ali Socialists will be better served by a frank recognition that the enorinoua complexities of a struggle against both war and fasent aegressioa under present world conditions inevitably give rise to differ-of opinion, and that many of these will K«. ««>ttl«v4 not by debates or resolutions but by rapid march of events over which ve Be »ure your organUation sends j now haVr control. The disagree delegttes. ments—"confoston"—are in large —__j a measure of the hugeneas of . . problem. Probably there can be NEW BOOKS ADDED TO no Policy in this present BRANCH LIBRARY Chkag«. III.—Members of Branch 1, JSF,ste entitled to full us« «f th« Branch librsry in th« Slovcn« Labor Center th« shelves of whkh are stock-ed with hundred« of volutnns of both English and Slovene booka—novela, historical and political works. etc. Recently the follovring new book« w«re added to our preaent seleetion: It Caa B« Dmi, by James H. Muarcr; L—s« Usvm From A Basy Uf«, by Morris Hlllquit; and Hy Uf« As A IUb«l, by Angelica Balabsnoff. The Ubrarian Is ther« at your service ev«ry day. W« do not wish to crest« the im-pression that the Branch library is for Ui« of members only. Everyone is invited to mske full use of it period of world history that do«s not carry arlth it some contradictiona. This does not mean that Socialiat* cannot find a common basis for n program for fhc present and near *one concliition. No Socialist, except (and now S)>ain and Csechoslovakia), an open door to refugeea, and a re-lentless exj»o»ure of fuscist sitna snd deeds. 2. A fight against anti-s«mitism and fascist propaganda in thia coun-try. and thoae individuala and organ-isations protnoting them, is insepar-able from the defense of American civil liberties, the advancement of the labor movement and preparation for the establishment of a socialiat ocon-omy. 3. Latin America aa a proapeetive market and a so ure« of indisp«naable raw materiala (rubber and tin, for example) is today a major concern of every industrial nation, including the United Statea. American corpora-tiona, for their own reasons, desire to restriet or exclude their fascist coni pet i to rs. The interests of Socialista are not the same as theira, but Socialists do not become vegetariani because capitalists eat meat. Social-isU recognize that faacist gains in Latin America not only endanger the struggling labor and peasant move-menta below the Rio Grande but alse increase the prospect of «ar, for im-perialist reasons, betw««n the United States and the faaciat nations. From this it follows that a Socialist pro-gram for resisting fascist expanaion in Latin America ia one that should be undertaken in the cloaeat colla-boration with the SocialisU of Argentina, Chile and Uruguay, the Apristas of Peru and the no n-Comrnunist labor movements of ali the Latin American countries. 0?l«n »uch a pioffrau« will conflict with the aims of American corporation^ and a government compliant to their will; at other times our aims may tempoiarlly coincide with theira. The needs of the labot and Socialiat movements of the countries involved should . b« the deter-mining factor. 4. Some increaae in American armamenta at an early date is a fore- WHICH LED TO FORMER DO WN FALL When Hitlers army and secret police took over Bohemia, Siovakia and Moravia last week, serious armed oppoaition ex-cept for individual inatances where women threw themselveti in front of the marching German army to be crushed to death rather than live under German rule, was con^picuous by ita ab-sent, for under the cincumstances, the Czechoslovak people knew they could not defend themselves and were obliged to gi»ve in to brute force. And so, unlike the Napoleons of Roman times who had to battle the armies of every country they con-quered, Hitler brazenly maixhed in and took control, »araping the Munich pact along with every other agreement Germany ever made. Hitler has made it plain that Germany has no other interest except the brutal domination of other countries for the seer purpose of inereasing the German reich. Through Siovakia whose leaders sold out to Hitler, he now has an open door into Hungary and the coveted wheat fields of the Ukraine. Already German historians are disclosin* coy force Ti. since the invention danger of world war today comes justify American parti from the fascist aggression of Nasi ci,>Mtlon wouW be a war for m-hich Germany. Present irara in Spain and Lhe,e wou,d »mple volunteers). NAZI NU1SANCES So much haa been written about the belt notehes of the German people, religious persecution and hoarse ct isis-creatlng apeeches that the world press has long lost aomearhere on its junk galleys the stories of the thousands and one internal miiaance decrees iasued by Der Fuehrer. No fancy doodsds on your rsdio set, no tinael, no aihrer wrappings on I said to my*elf, "Those two sentences are worth the priče I vour cJ/*?tt1e< or r£!,lSfli> r,,vv />an n rf nrA tnnm Tk« P UHLE ESSAYS IN SOCIALISM By John M Work In a coply of the Cooperative Builder I saw a headline which said cooperation is a htetorical necessity, and in the *ame number there was a letter containing the sentence, "Rtugged individualUm is simply the law of the jungle." Chin« would not be raging except for thc direct intervention of the faacist SXis, of whivh G«iioniiy is the spear-head. Conver*c)y, it may be stated that those measures which serve to curb Nasi expansion and arhich themselves are not produetive of war are measures that prevent or at least postpone war. Among these may be included a halt to the shipment of munitions or other war materiala to any of the fasciat powers, cooperation betareen American labor and the labor movement of aH other countries, support of the underground movement in Germany, Austria, Iuly •rn«n«nt le«d«r». ckargiag that of thc Scarcity Systcm, hc could kkk Crechaslorakia "has be«n d«ccived 1 vietim out of a job and revel for Surely, too. aH Socialists can join in opposing the M-Day mobilnation plf»n? that trould ovemight regiment the labor movement and wipe out for the dusation of the war or longer the rights of free speech. free press nnd free assemblage. Energies devoted to these particular tasks are more likely to be serviceable to .cialism than quarrels among ourselves over the dead horses of collective security and isolation . in which the opponenta' views are generally misrepresented. Fratemally .vours, Paul Porter Kcnoshn, Wisconsin. and d«likmt«ly b«tray«d.M It ad dr«ss«d ta President Roo«ev«lt a peti tion that h« "announce to the w«rld months and years at the torture of the poor devil uatehing his hungry kids grow thin and sickly, and finaUy that tko United States will not sanc- <*ie b»-fore Ili» «yea. tion kjr recognition tbe invasion of tho Csech homeland and tke destruc- tion of a sister d«mo«racjr.M # SAWDUST CAESAR otf the primer to anyone who really absorbs them. can a'ford them. Thc Grcatcr Ger. many ha« vetoed ccllophane — and lt ii well to differentiate between individuality and in- w^»t is life arlthcut it. dfviduall^m. Individualitv has reference to the personal qualities of the individual, and rt is something very desirable, for thLs would be a fvumdrum world if aH incTividuals were alike. Individuality k largely crushed by capitalism, whereas Socialism will give H a chance to develop. Individnalism has reference to a social order—the existing social order, variou«ly called capitalism, the competHive sys-tem, and the profit system—in which the rule is everyone for himaelf and the devfl Uke the hindmost. It Ls indeed the law of the lumgle. It was natural enough that rugged individualfom should exiat so lor^g as men were not under necessity to cooperate. The davelopment of machinery has made them work togther and has made them dependent u«pon one another. To attempt to main-tain the liocial order of individnalism under theae circumatance« ia both absurd and tragic. It throw« the whole works out of gear and caus»es the paradox of poverty in the midst of plenty. Thus machinery makes it a hUorical necessity that human bings should cooperate. There is no other way out o* the tra^i-c<*medy of po\erty and almndance side by side. As soon as we can make a majority of the people see this, they will insist upon having the benign syHem of Socialism. No leathcr in your shoes, no wool in yo«r sweater, silk out of sour milk, and som« bread out of cement ingre-dient—if you drink wster snd your Mtomach hardens you're a slackcr snd lt'a Dachau for several years. Money saved goes for guns or ex-po rt suUidiej.—-New I^eader. ONE-MINUTE TEST 1. Whon Is the next leap year? 2. Can s moving object reverse its course without stopping? 3. Did Christophcr Columbus di« poor snd in prlson? ONE-MINUTE TEST ANSWERS 1. 1940. 2. It must stop, «v«n though It s««ms to reverse and continue on its n«w course without psuse. 8. Neither. He diod at Valladolid, Spain, (n !»0S, leaving a will show1ng he left considerable wealth. The Galkip pol) haa shown that of the Američan people believe in old age pemripna. Masaryk read to the meeting a prepared sUtement in which Benes charged that one of four powers par-ticfpating in the Munich conference which awarded the Sudctenland to j Germany "solemnly promised to guarantee the existence and safety of Csechoslovak tcrritorj' . . . now has uantonly divided the territory and is occupving it with its army." * "I know that after what has happened the CzechoslovaJt people cannot defend themselves and are obliged to give in to brute force," Benes* t a liatiipr ^,. _ _ sUtement said. ANOTHER OUTRAGE I "But yom Caockn and Slaeaks ali OF FASCISM oeer tke world wko remain fro«, keep ia mind tkat tk« figkt for a fr«« Tho uttcr <*«vagery of Fascism is h«ing and a fre« poopl« of C«««ho-1 ^»^mplified by the order that sloeakia kas not stoppod and will not 6\000 Jew* mu8t It*l.V st oncc. There mts Bencdict Arnold, a buah-leugue trn i tor of American Revolu-tionai*>- days, whose reward for his geniu* nt treachcry was small indeed. If he had lived until the modem American press came into being, hc would have seen traitors like General Franc« of Spain lauded as saviora of civilization. Bencdict, you were cer-tainly bom too soon. Then there wa3 Dante, the Italian poet, author of the immortal "In-fei 'no," which deseribes in sulphurous dctail the terrora of the damned. VVhat a poem Dante could have writ-ten had he lived to see a Ford plant assembly line!—American Guardian. stop until a fro« Central Europe and tko free land of tke Cseckt and Slo-eaks w||| k« resurr«ct«d." Benes charged, without namin^ the nation specifically, that one of the participanta in the Munich conference had intcrfcrred with internal affairs of Csechoslovakia to provoke ncw dificultics "which serve as a f1imsy excuse for dividing and occupying our territory.M "Csechs and Slovaks living in free countries ali over the world rcalise full well that it is on!y another chap-ter In the fight for a fr«e Europe and a free humanity. Free Csechs and Slovaks reslise equally w«ll that it is only a continuation of their cen-tury-old fight for national lib«rty and «xistence. "Tko struggl« for tko fr««doni of tko indMdval ka« alurajrs won out against krut« force and opprossion in tk« long run,** k« eondudod. "It wlll no« ko difforont witk today's1 kruto for«o and witk nowhere to go. Hundreds of them trudge through the mountains *eeking admission to France. This harbaii.«m can ha|>pen only in a coun-try ruled by gangstera There are hosta of decent Italians who resent this cruelty but the gangsters and the secret policc prevent open protest. As in Germany where the cxcesses of Nasiism are storing up urrath to come, so in Italy the exccsaes of Faa-cism are doing the same. It will be fortunate if these countries are not bathed »n blood vrhen thc time comes, for action and rcaction tend to bc about equsl—Milwaukee Post . He Laarns from Hitler Masaryk predieted that Er«land and France "will pay In the future for their b«traysl of Cs«choalovakia.H Crles of "fUiame? 8ham«!M greeted his mention of France and England. Falcon Members Notice! Ckicago. III. — After a short vacation the Falcon Comrades will meet sgain on