NOVICE GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE Leto 7 MAREC 1975 ŠT. 3 OBETAVEN RAZVOJ delavni ribiči Temeljna organizacija združenega dela kranjske Iskre, Feriti, je s svojim obratom na Ljubnem dala znaten prispevek k reševanju problema viška ženske delovne sile na Ljubnem. Ustanovitev osnovne organizacije sindikata v obratu je le potrditev razumevanja do njega. S tem je TOZD FERITI potrdila pripravljenost za nadaljnje sodelovanje in razširitev proizvodnje. Pri bodočem povečevanju obsega dela bodo Iskri vsekakor pomagali krajani Ljubnega in občinska skup.-ščina. Z dogovorjeno postopno rastjo obrata nameravajo približno v naslednjih petih letih zaposliti do 80 ljudi, predvsem žensk in po možnosti v novih prostorih, ker so sedanji najeti za določen čas. Trenutno je v obratu 29 zaposlenih, v kratkem pa bodo zaposlili še 6 žensk. V ljubenskem obratu navija- jo tuljave, sestavljajo dušilke in kolektorje za televizijske in radijske aparate ter pralne in druge stroje. Kolektorje in dušilke izdelujejo za potrebe Iskre, Gorenja in domačega trga, prodajajo pa jih tudi v nekatere zahodne države. Obrat ima zaradi dobre socialne sestave in urejenega položaja zaposlenih lepo perspektivo. V Iskri se trudijo da bi razvoj doline in mentalitete prilagodili sodobnim pogojem dela in odnosa do njega ter se v kar največji meri prilagodili pogojem in razmeram kraja. Kljub temu, da ima Iskrina industrija elementov zabavne elektronike lepo tradicijo pri odpiranju obratov v bolj ali manj nerazvitih krajih, so nad nepričakovano dobrimi rezultati dela obrata na Ljubnem vsi presenečeni. Obrat je bil torej dobra poslovna poteza in se v polni meri obrestuje. Janez PLESNIK MORJE V DOLINI Turistični center GOLTE ostaja tudi drugo polovico zime brez snega za dobro smuko. To seveda najbolj prizadeva delavce v turističnem centru, žalostni pa so tudi smučarji, ki so prikrajšani za veselje, ki ga nudi zimska smuka. Kljub temu pa je izlet na Golte še vedno lahko privlačen. Včasih se narava z vremenom tako poigra, da lahko človek le gleda. Pred kratkim je bil pogled od hotela na Golteh enkraten. Zlato obsijana bela pobočja, v dolini pa morje oblakov. Jože MIKLAVC Ljubenjski ribiči so v nedeljo, 16. februarja na občnem zboru proslavili tudi 20-letnico obstoja in uspešnega delovanja družine. Ribiška družina Ljubno je naslednica bivšega ribiškega društva celjske regije in je pri svojem dosedanjem delovanju opravila zares veliko delo pri ohranjevanju voda, skrbi za ribji zarod in pri preprečevanju krivo-lovstva. S svojo vse bolj razvejano dejavnostjo je dala znaten prispevek k varstvu okolja v naši dolini. V svoje vrste je vključila številne ljubitelje ribolova, saj se pri vpisovanju v družino ni zapirala v ozke lokalne meje. Poleg gornjesavinj-skih ribičev so vanjo vključeni tudi ribiči iz drugih krajev Slovenije in drugih republik. Družina deluje na enem najlepših predelov Slovenije. Njeni revirji obsegajo porečje Savinje in vse pritoke od Grušovelj do njenega izvira v Logarski dolini. Skrb za čiste vode in zdravo človekovo okolje je pri njenem delu zato prisotna v kar naj večji meri. Za čisto porečje Savinje je skrbela že doslej in bo tudi v prihodnje. Vendar sama družina ni sposobna obnavljati vseh vodnih objektov. Prvi vzrok je pomanjkanje sredstev, drugi pa je v tem, da so le-ti v upravljanju vodne skupnosti iz Celja, ki pa skrbi le za gospodarsko pomembnejše objekte. Za še uspešnejše delo pri' varstvu okolja so na občnem zboru izvolili tudi komisijo za varstvo okolja. Člani ljubenske družine so lani opravili 953 lovnih dni in ulovili 2.245 ali 673 kilogramov rib. Najraje so prijemale postrvi, najbolj se je povečal ulov lipana, zmanjšuje pa se število šarenk. Kupili in v strupe ter ribogojne potoke so vložili 80.000 mladic postrvi in 12.000 lipan-skih mladic. Od tod potem vsako leto določeno število rib odlovi jo in jih vložijo v Savinjo. Zaradi dobrega naravnega drsta vanjo ne vlagajo. V ribogojne potoke bodo letos vložili prav tako 80.000 zarodkov postrvi in 10.000 lipanskih mladic. Zaradi gradnje ceste med Solčavo in Logarsko dolino bodo vse leto odjavljali in preseljevali ribe iz ogroženih območij in tako zaščitili življenje v vodi. V prihodnje bodo še naprej skrbeli za zaščito voda in varstvo okolja, za vzgojo mladih ribičev, letos bodo sodelovali pri proslavi občinskega praznika in 30-letnice osvobo-(Nadaljevanje na 2. strani) PRAZNOVANJE «t Pred kratkim so se zbrali v Mozirju ribiči ribiške družine Mozirje na redni letni občni zbor. Kar okrog sto članov in predstavnikov DPO je napolnilo dvorano kina Mozirje. Predsednik družine tovariš Franc Pogelšek je v poročilu aktivnosti društva opisal stanje ribištva v naši občini oziroma na področju RD Mozirje kot sledi: »Celjsko ribiško društvo je leta 1955 sprejelo sklep o ustanovitvi ribiške družine. Takat je začela delovati ribiška družina samostojno in po 20. letih svoje aktivnosti se še vedno povečuje. Ob ustanovitvi je štela 58 članov, danes pa 138. No, število končno ni merilo za vsebino dela, gotovo pa je pokazatelj, po katerem lahko sklepamo na stanje voda. Namreč, število članov se ine da povečevati neomejeno, dokler ni v vodah pravo razmerje rib glede na ribiče. Trenutno stanje števila članov je na meji, zato bo treba sprejeti sklep, Udeleženci občnega zbora RD Mozirje DELOVNI RIBICI (Nadaljevanje s 1. strani) ditve in seveda na tradicionalnem flosarskem balu ter še naprej krepili mesto, ki ga ima ribištvo v turizmu Gornje Savinjske doline. V letošnjem letu bodo pričeli graditi tudi svoj ribiški dom in sicer takoj, ko bodo dobili lokacijsko dovoljenje. Na proslavi so podelili številna ribiška priznanja 4., 3. in 2. stopnje, najvišje odlikovanje 1. stopnje pa je prejel Jože Pihler. Janez PLESNIK GORNJESAVINJSKIH RIBIČEV ki bo skladen z določili zakona o sladkovodnem ribištvu, Družina doslej ni zapirala meje članov, saj je kar 65 ribičev iz drugih občin, poleg tega pa je odprt športni ribolov za vse turiste, ki si lahko preskrbe dnevne dovolilnice. V ribniku so že vloženi lipani in merske potočnice. Pričakujemo, da bodo ti idealni pogoji za vzgojo rib, saj je znano, da je včasih v omenjeni strugi kar mrgolelo rib. Družina je v lanskem letu izvršila odlov nekaterih strug in potokov ter tako obogatila lovna področja Drete in Savinje. Vanje je bilo vloženih ca. 5000 potočnic (večinoma merskih) in ca. 1600 merskih lipanov. Zarod mladic je bil Vložen v mnogo večjih količinah. Kar 65000 'potočnic, zaroda in mladic 25000 lipanov (zaroda) in 20.000 mladic ter 336 sulčevih mladic. Tolikšnega vlaganja v enem letu ni bilo izvedeno še nikoli. Tako je bilo dobro preskrbljeno za ,poživitev lov- nih revirjev v prihodnjih letih. Zanimivi so tudi podatki o ulovu rib v preteklem letu. Člani so ujeli 2240 kosov, ali 841 kg, turisti pa 352 kosov ali 102 kg. Skupno torej 2592 kosov ali skoraj 1 tono rib.« Za pomemben uspeh štejejo ribiči ureditev mozirske struge od Dele j e-vega jezu do Ljubije. Ribnik, tako bomo omenjeno strugo imenovali poslej, so pomagali mediti turistično društvo Mozirje in področna vodna skupnost »Nivo«, saj so prispevali večji delež sredstev. Ob koncu zbora je prejelo osem zaslužnih članov odlikovanja za zasluge — podelili jih je Franc Pogelšek. Ribiška zveza Slovenije pa je podelila 6 bronastih, 3 srebrne in dve zlati odličji. Slednji sta prejela Franc Breznik in Franc Pogelšek, vročil pa jih je prof. Drago Loibner, predsednik zveze ribiških družin iz Celja. Ribiči se bodo še naprej zavzemali za čisto okolje in za preprečitev onesnaževanja voda. Skrajni čas je že, da vsak porabnik poskrbi, da se zastrupljanje življenja v vodi ustavi in da vrnemo naravi svež obraz. Sele takrat bo tudi turistično-športni interes mnogo večji — 'prebivalci Gornje Savinjske pa se bomo lahko spet postavljali z najlepšo dolino. Jože Miklavc O ZAVAROVANJU ŽIVINE Kakor v vseh občinah na celjskem območju, tako obstaja živinorejski odbor zavarovalnega združenja tudi v mozirski občini. Ta odbor gospodari po načelih samoupravljanja v zavarovanju živali. Sestavljen je iz vrst zavarovancev — živinorejcev, predstavnikov veterinarske službe, Rezultati so naslednji: kmetijske službe in zavarovalnice. Sestane se vsaj enkrat letno in to običajno po sprejemu zaključnih finančnih rezultatov za preteklo leto. Odbor zavarovalnega združenja za zavarovanje živali v zgoraj navedenem sestavu za mozirsko občino Vrsta živ. St-gfav' Premija Št. int. št. šk. Odšk. Sk. šk. % Goveda 1.799 193.313,00 880 22 157.246,55 81,3 Konji 20 5.473,00 7 1 8.613,30 157,3 Prašiči 2.391 118.624,00 464 14 88.943,55 75,0 Skupaj 4.210 317.410,00 1.351 37 254.803,40 80,2 2 EIS NOVICE je imel svoje posvetovanje v mesecu februarju letos v prostorih SO Mozirje. Na dnevnem redu je bil pregled finančnih rezultatov zavarovanja živali za preteklo leto 1974, navodilo za nadaljnje delo in razno. Predsednik odbora tov. Peter Jež je po uvodnih besedah najprej predlagal predstavniku zavarovalnice SAVA — PE Celje, naj poda pregled finančnih rezultatov za zavarovalno leto 1974. Uvodoma sp bili podani splošni vtisi o zavarovanju živali v mozirski občini, ki so na zavidljivi višini. Kljub zelo neugodnim razmeram v živinoreji je finančni rezultat v zavarovanju živali za mozirsko občino pozitiven. (Nadaljevanje na 3. strani) Veselje rečiških lovcev 0 ZAVAROVANJU ŽIVINE (Nadaljevanje z 2. strani) Tem dobrim rezultatom je pretežni del pripisati odličnemu sodelovanju zavarovancev — živinorejcev z veterinarsko službo, kmetijsko pospeševalno službo in zavarovalnico. Tako sodelovanje se bogato obrestuje, zato ni bilo težko povzeti iz razprave zaključek, kljub nenehnemu porastu cen, da ostanejo tarife oziroma zavarovalne premije in ugodnosti pri zavarovanju živine iste kakor so bile v lanskem letu. K temu so bili obrazloženi še zavarovalno tehnični pogoji in načini, ki še jih zavarovalnica poslužuje na območju SO Mozirje (zasilni za-koli, izkupički, ekonomski zakoli, evidenca zdravljenja itd.). Vse te podrobnejše informacije so živinorejcem na razpolago pri zavarovalnih zastopnikih. Nadalje je bilo govora o nabavi prikolice za fiksiranje goveje živine pri obrezovanju in čiščenju parkljev. To idejo so predstavniki zavarovalnice podprli in bi zavarovalnica SAVA PE Celje prispevala del sredstev, če bo prikolica izdelana v domači obrti, kakor je bilo dogovorjeno s kmetijsko službo. Za uvoz pa ni interesa oziroma je previsoka cena z ozirom na carinske stroške. Zavarovalnica SAVA — PE Celje je po preventivni strani že razdelila klešče za obrezovanje parkljev »Hauptner« in obojestranski kopitni nož vsem veterinarjem v mozirski občini. Prav tako je možno dobiti prek zavarovalnega zastopnika porodne irviin termometer. Vendar ta sredstva dobijo le tisti zavarovanci — živinorejci, ki so že imeli od zavarovalnice porodne vrvi in termometre, so pa te že izrabili. Zavarovanci — živinorejci in ostali udeleženci sestanka so bili z doseženimi razgovori in rezultati zelo zadovoljni, obenem pa tudi enotnega mnenja da nas trenutna situacija ne sme uspavati, potrebna je še večja in henehna zavzetost za sodelovanje in vsestransko prizadevanje pri zavarovanju živine. ZAVAROVALNICA SAVA PE CELJE »Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-ČEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in kilšeji: AERO, kemična in grafična industrija Celje Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka od prometa proizvodov. Kot je splošno znano po vsej gornjesavinjski dolini so imeli decembra člani lovske družine iz Rečice lov na belega zajca. Ce bi se izražali v duhu časa, bi lahko rekli, da so organizirali svojo tradicionalno prireditev. Beli zajec! Kdor je le malo »povohal« razmere okoli lova, mora vedeti, da zajec sam po sebi ni velika žival, vendar da je beli zajec pri nas tako redek, da velja za eno od najbolj redkih in seveda tudi zaželenih lovskih trofej. Da bo stvar še bolj zapletena, je treba povedati, kako So lovci že pred lovom vedeli, da lahko vsi skupaj ustrele največ tri bele zajce. Ostali pa... naj gredo srečno pot do naslednje zime! Saj vendar lovci niso samo za to, da bi streljali, temveč je njihova osnovna skrb — kljub puški v roki! — posvečena ohranitvi primernega števila divjadi kot sestavnega dela prvobitne narave, za katero smo se vsi zavezali, da jo bomo čuvali. Lovci iz Rečice so se torej odpravili na lov na belega zajca. Resnici na ljubo je treba povedati, da so na lov povabili svoje tovariše iz ostalih lovskih družin, vendar le-teh ni bilo. Morda so mislili, da v zimi brez snega tudi belega zajca ne more biti — in so ostali doma. Kasneje se bo pokazalo, da so bili v hudi zmoti. Nekaj je seveda res: če vemo, da je vseh članov lovske družine v Rečici 30 in jih je prišlo na lov približno dve tretjini od vsega članstva, torej okoli dvajset mož z bi- strimi očmi in puškami v rokah, si lahko mislimo, kakšen konkurentski duh je vladal v vrsti v pogonu. Prepričani smo lahko, da si je vsak lovec zase »namenil« najmanj po enega belega zajca. Preprost račun pokaže, da bi jih moralo torej ta dan »pasti« najmanj dvajset. Povedali pa smo že, da so vsi skupaj lahko ustrelili le tri, torej je lahko veljalo le to, da kdor prej pride, prej melje, torej kdor bo prej zagledal belo tarčo in jo tudi zadel, se bo lahko uvrstil med izbrano in seveda tudi čaščeno lovsko elito. Mimogrede naj omenimo, da sodi lovska družina v Rečici med uspešnejša društva svoje vrste. Kot smo že povedali, je vseh lovcev 30, ki prizadevno skrbe za svoji dve lovski koči in za ohranitev pravilnega razmerja divjadi v svojem revirju, ki meri 3,650 ha. Naj omenimo še, da rečiški lovci vsako leto organizirajo tudi med lovci cenjeno lovsko smučarsko tekmovanje, ki ga lahko uvrstimo kar med tradicionalne prireditve. Vrnimo se k belemu zajcu. Decembrski pogon je uspel nad vsemi pričakovanji, saj so trije lovci prišli do toliko zaželenega plena (in obenem izpolnili letno dovoljeno kvoto za vso družino), poleg tega pa so videli — morda bi lahko tudi rekli: videli in zgrešili — še nekaj belih zajcev, tako da je povsem na dlani, da jih tudi za prihodnja leta ne bo zmanjkalo. Letošnja najbolj uspešna in srečna strelska trojka je bila: Jože Stampfl, Franc Nad-vežnik in Ciril Štiglic. Trnovcu Požar na Sedmega februarja je vaščane Trnovca in Pobrežij presenetil požar, ki je v trenutku zajel veliko gospodarsko poslopje — skedenj Marije DELEJA na Trnovcu. Požar je povzročil električni stik na stari napeljavi, le-ta pa se je v hipu razširil na celoten objekt, ker je bil skedenj poln krme in slame. Za M Ljubno ni dovolj, če zmaguje V Gornji Savinjski dolini se že leta in leta zavedamo, da nas je premalo in da tudi denarja nimamo tako veliko denarja, da bi lahko v tej ali oni športni panogi napravili tak kvaliteten vzpon, ki bi naš športni klub (nogometni, košarkarski ipd.) spravil v merjenje sil vsaj na republiški ravni. In čeprav vemo, da imamo na vsem področju mozirske občine izredno malo takih gospodarskih organizacij, ikd lahko prispevajo malo več denarja kot samo simbolične vsote za razvoj kvalitetnejšega športa, s tem še ni rečeno, da nima pomena zastaviti vseh sil, pripravljenosti športnih delavcev in organizacijskih sposobnosti požrtvovalnih športnih navdušencev, kako bi z minimalnimi sredstvi, ki jih imamo na voljo za športno dejavnost v naši dolini, napravili za šport največ, kar sploh lahko. In povedati je treba, da naši klubi v različnih športnih panogah niso imeli tako malo uspehov, kakor bi lahko pričakovali glede na neugodne denarne in druge razmere. Veliko zaslug za vidnejše uspehe moramo vsekakor iskati v športni na-narjenostd tekmovalcev in v njihovem navdušenju za doseganje dobrih rezultatov, vendar se vsi prav dobro zavedamo, da bi bilo to premalo, če ne bi tudi sicer skopih denarnih sredstev razdeljevali posameznim športnim klubom na osnovi pametnega sporazuma, da naj dobi denar tisti, ki je v tekmovanju že nekaj pokazal. In ne samo to! Pri delitvi sredstev za razvoj posameznih športnih panog smo se morali ves čas tudi zavedati, da je število klubov, ki lahko računajo na izdatnejšo pomoč, omejeno. Poleg tega je seveda tudi res, da smo pri razvoju posameznih športnih dejavnosti morali paziti na to, da ima vsak večji kraj v naši Gornji Savinjski dolini »nekaj«, točneje, da ima mladina vsakega večjega našega kraja športni klub, okoli katerega se lahko zbira. Lahko rečemo, da se je taka »denarna politika v športu« doslej pokazala kot zelo dobra. Ne trdimo, da se ne bi dalo napraviti s športu namenjenimi sredstvi bolje, vendar ne more uspehov nihče zanikati. In to kljub temu, da se vsi prav dobro zavedamo, kako je bilo denarja glej de na potrebe in želje daleč premalo. Najlepši primer za potrditev našega razmišljanja o razmerah v tekmovalnem športu v naši dolini je prav gotovo NK Ljubno. Klub že vrsto let častno zastopa Gornjo Savinjsko dolino v nogometnem tekmo -vanju na celjskem področju. Letos je spet na tem, da osvoji prvo mesto v svojem tekmovalnem razredu, vendar se njegovi funkcionarji že zdaj zavedajo, da klub ne bo mogel dobiti potrebnih denarnih sredstev za nastopanje v višjem tekmovalnem razredu, do katerega bi imeli tekmovalci pravico na osnovi dosedanjih rezultatov. Res je škoda, da lju-benski nogometaši zmagujejo na zelenem športnem polju, v tekmovanju z denarjem pa ostajajo poraženci. Zastavlja se resno vprašanje, če je tak odnos do nogometa v Ljubnem v redu, saj gre venidar za klub, ki si je zelo prizadeval, da bi si primemo uredil svoje športne naprave in vsi vemo, da se na njegovih tekmah zbirajo stotine in stotine gledalcev, s čemer se lahko pohvali le malokateri podeželski klub v Sloveniji. Ce smo v uvodu povedali, da moramo v mozirski občini računati le z zelo omejenimi sredstvi — iz objektivnih razlogov — za športno de- javnost, bi lahko razumeli, da lju-benski nogometaši ne morejo dobiti bistveno več denarja, kot so ga doslej, saj bi to pomenilo, da bi morali »zamrzniti« sredstva za vse ostale klube drugih športnih dejavnosti v Mozirju, Rečici, Gornjem gradu, Nazarjah. To ne bi bilo v redu, saj v športu ne smemo poznaiti samo nogometa, vendar ... Če bi se pogovarjali samo o delitvi sredstev za naše najboljše nogometaše, košarkaše, rokometaše .... bi se lahko kljub omejenim sredstvom pogovarjali tako, da bi dosegli zadovoljive oblike sporazumevanja. Žal smo v zadnjem času prišli celo do tega, da se kljub sporazumom na osnovi pametne presoje zdaj ustvarja znotraj ene športne panoge (nogometa) nepotrebna konkurenca. Dobro, konkurenca je na športnem polju vedno v redu, vendar če ugotavljamo, da še enega svojega kluba (NK Ljubno) kljub njegovim prvovrstnim rezultatom nismo sposobni denarno podpreta tako, da bi lahko nastopal v višjem tekmovanju, se vprašujemo, zakaj in komu bo koristil še nov nogometni (klub v Mozirju. Če za enega nimamo dovolj denarja, od kje naj bi ga dobili za dva? Doslej razen drobitve že tako skopih sredstev nismo opazili še nobenega pozitivnega rezultata. In kaj Si lahko obetamo v prihodnje? Da se zaradi take naše neodgovorne 'politike razbije še tisti športni klub (NK Ljubno), ki nam je bil doslej upravičeno v ponos? Namesto, da bi podprli tiste, /ki so doslej s svojim prizadevnim delom že nekaj dosegli, se — tako vsaj kaže — raje odločamo za loterijo zaradi osebnih interesov posameznikov, ki se imajo za prijatelje športa v Gornji Savin-vinjski dolini. Hren Janez SPREJEMANJE GOSTOV V NAŠI OBČINI Z rastjo življenjskega standarda postaja turizem množično gibanje kakor v svetu, tako tudi pri nas. Kraji, ki imajo še neokrnjeno naravo pridobivajo vedno večji pomen za rekreacijo in oddih. Obenem pa tudi z gospodarskega pogleda, saj prinaša v turistično bolj razvite predele precejšnje dohodke, zaradi tega mu je potrebno posvetiti večjo družbeno skrb, širšo in bolj organizirano akcijo, saj predstavlja za predele kot je naš resno priložnost. Poskrbeti bomo morali, da bo turist seznanjen z vsemi podatki o krajevnih znamenitostih, od turističnih mikavnosti do kulturno-zgodovinskih spomenikov, o gostiščih z izvirnimi specialitetami, o vsem kar je zanj lahko privlačno. Ce turist ugotovi, da podatki ne lažejo, tedaj se tudi makadamske ceste ne bo ustrašil. S tem bomo lahko v tovrstno dejavnost vključili tudi kmečki turizem ter vsaj delno ublažili odhajanje mladih s kmetij. Eden glavnih razlogov, da se pri nas turizem doslej ni še bolj razvil, je gotovo prekratka sezona. Zaradi tega bomo morali v prihodnje storiti vse, da se sezona podaljša, to pa bomo dosegli le s skupno bolj organizirano akcijo, saj nam je zadnja leta gledano iz statističnih podatkov število nočnin v dolini pričelo upadati. V občini imamo skupno s privatni- mi oddajalci turističnih sob 890 ležišč. V letu 1974 je bilo registriranih 33.397 nočitev, to pa predstavlja komaj 10 % zasedenih turističnih . sob, torej samo 37,5 dni na leto. Vsi ti podatki nas silijo k čim hitrejšemu ukrepanju za izboljšanje in podaljšanje turistične sezone. V ta namen je občinska skupščina opravila ponovno kategorizacijo turističnih sob v zasebnih gospodinjstvih. Iz re- zultatov kategorizacije je razvidno, da je večina sob 3. kategorije, kar pa za naš turizem ne more biti spodbudno in bomo morali tudi na tem področju v prihodnje stopiti korak naprej. Da bi se stanje lahko poboljšalo, moramo oddajanje .turističnih sob v ■zasebnih gospodinjstvih naprej uskladiti z določili obrtnega zakona, ki je izšel v Uradnem listu SRS, št. 26/73 in določa, da bi se morale te stvari urediti že v roku šestih mesecev po izidu zakona. Zakon v svojem petem poglavju ureja razmerja, ki nastajajo pri sprejemanju gostov ina prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih. O tem je bil izdelan .tudi že osnutek občinskega odloka, ;ki bo v kratkem predložen občinski .skupščini v sprejem. Ta bo oddajanje sob za našo dolino še bolj preciziral in prilagodil našim krajevnim potrebam. Za sprejemanje na prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih in (Nadaljevanje na 7. strani) srečanja Komisija za informiranje pri OK ZSMS Mozirje mladih OBISK PRI VOJAKIH V PULJU Številni mladi vojaki iz naše doline služijo vojaški rok širom po domovini in domači kraj in Gornjo Savinjsko dolino vsi več ali manj pogrešajo, zato so vsakega obiska tem bolj veseli. Trije med njimi so se znašli in našli v Pulju — en mornar in dva »pešadijca«, ki pa imata »posebne zadolžitve« (eden bo kuhar in drugi pek). Po vojaškem stažu in tudi sicer najbolj izkušen med njimi je mornar Janez Božič, ki se mu že v kratkem obeta premestitev. »Obuka« se mu namreč počasi izteka. Ima pa tudi nekoliko sreče. Je v vojašnici narodnega heroja Rojca Rudolfa Karla, komandir njegove čete pa je rojak iz Savinjske doline, poročnik vojne ladje Branko Godnič iz Prebolda. »Ljubno in Gornjo Savinjsko-dolino sem v začetku močno pogrešal. Ker pa bratstvo in enotnost v vojski ni nikakršna fraza sem se kmalu spoprijateljil z vojaki iz skoraj vse Jugoslavije in dnevi zdaj hitreje minevajo. Vsi vojaki seveda »opevajo« domače kraje in ko sem prijateljem in drugim vojakom pokazal nekaj prospektov in razglednic naše doline in Savinjskih Alp so mi skoraj pričeli zavidati. Pogrešam pa več vesti iz domačih krajev. Nekaj bi k temu gotovo pripomogle Savinjske novice, pa jih žal ne prejemam,« pravi Janez Božič. Zdravko Kaker in Janez Podkrižnik sta še »zelenca« in sta prav na dan obiska »položila zakletvo« ter bila prvič v mestu. Oba sta v vojašnici narodnega heroja Sergeja Mašere in skupaj preganjata domotožje, ki pa ni prehudo, čeprav je možno, da pri tej izjavi nista bila povsem iskrena. »V vojašnici se počutim dobro, dnevi ob delu in učenju hitro minevajo. Življenju med vojaki sem se hitro privadil in pretiranega domotožja zaenkrat ne čutim. S tem seveda ne trdim, da mi včasih ni dolgčas po Ljubnem in prijateljih. Želim si, da bi dobival Savinjske novice,« pravi Zdravko. Podobno si želi tudi Janez in pravi: »Družbo sem si hitro našel, celo nekaj sošolcev se nas je zbralo tukaj in dnevi kar hitro tečejo. Ker sem v »privatnem življenju« športnik (vratar NK Ljubno), se tudi v vojašnici ne morem ločiti od žoge. Kmalu po prihodu smo vojaki zbrali denar in si kupili žoge in nekaj druge opreme. Pogrešam več vesti iz Ljubnega in doline.« Tako trije vrli Ljubenci, trenutno Puljčani. Pogrešajo vesti od doma in Savinjskih novic, počutijo se dobro in včasih jim je dolgčas po družbi in prijateljih. Zato vse lepo pozdravljajo in si vsi po vrsti želijo več pošte. Kakršnekoli in od kogarkoli. Janez PLESNIK KAKŠNE „SAVINJSKE NOVICE“ SI ŽELIMO V času, ko je začel samoupravni sitsem delovati v oblikah delegatskega dogovarjanja, ima informiranje občanov še poseben pomen. Vsa družbena dogajanja je potrebno spremljati in o njih poročati. Kako so zadovoljni občani z vsebino in obliko »Savinjskih novic«, ki predstavljajo najboljšo priliko obveščanja in kakšne predloge imajo za izboljšanje, sem izvedel v razgovoru z nekaterimi. Tako je lahko pričujoči zapis koristen uredništvu in drugim, pri uresničevanju boljših oblik obveščanja. Mitja BREZNIK (23), elektrotehnik iz Luč: »Savinjske novice« so tako priljubljen časopis, da je kar. žalostno, ker izhajajo tako redko in neredno. Grafično so urejene kar dobro, manjka le nekaj humorja. No, to niti ni v zasnovi novic, vendar mislim, da bi malo satire ne škodilo — na naš račun. Mladinsko rubriko je treba obdržati in jo popestriti. Nekdo bi moral biti zadolžen/ da bi redno iskal novice v vsem 00 ZSM in v AMD.« Marija ROČNIK (52), gospodinja iz Podhoma pri Bočni: »Včasih smo imeli naročenih veliko časopisov. Nekaj smo jih odpovedali. Predragi so. Pomenijo pa mi veliko. Tako spoznavam svet, spremljam dogajanja, razvedrim se ob dobrem časopisu. »SN« so bile včasih že bolj bogate po vsebini in obsegu. Savinjska dolina je velika. Dolga je od Črnivca in Logarske do Letuša. In široka od Crete do Golt. Polna je novic in dogajanj. Zapišite o vsem po malem. Vsebina naj bi se ujemala z naslovom. Novice naj ne bodo objavljene kot stari, pozabljeni dogodki.« (Nadaljevanje na 6. strani) -fr- K 01 Kakšne Savinjske novice si želimo (Nadaljevanje s 5. strani) Anka KRANČIČ (54), kmetovalka s T rnovca: »Saj nimam časa vzeti v roke časopisa. Dela je vedno preveč. No, ne rečem, da nič ne prečrtam. Ce najdem kaj zanimivega, se kar najdejo minute. Posebno rada berem »SN« — samo ne tistih dolgih zapisov — brez slik. O kmetovanju, živinoreji, poljedelstvu, o novitetah ipd. — takšne stvari bi morale biti redno v »SN«. Jaz nisem za pisanje, če pa bi me kdo vprašal, bi pa že kaj povedala. Tako kot tokrat. Martin REMIC (26), sttojni tehnik iz Kraš: »Zdi se mi, da bi v novicah bilo treba pisati krajše sestavke, manj uradnih, dolgoveznih zapisov in več žive besede. Vem da bo to mogoče (Nadaljevanje na 7. strani) 6 ma novice SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE - Solidarnostni stanovanjski sklad St.: 159/75 Datum: 18. 2. 1975 Upravni odbor Solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Mozirje sprejema na predlog komisije za dodelitev stanovanj na podlagi 9. člena svojega statuta in 21. člena pravilnika o pogojih za investiranje in kreditiranje najemnih stanovanj iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in o pogojih za dodelitev teh v uporabo prednostno listo upravičencev do pridobitve stanovanj zgrajenih iz sredstev Solidarnostnega stanovanjskega sklada. Prednostno listo sestavljajo naslednji upravičenci: točk OSEBE Z NIŽJIMI DOHODKI 1. DELAMEA Anton — zaposlen Gradbenik Ljubno ob Savinji 160 2. SLAPNIK Adolf — zaposlen GLIN Nazarje 145 3. HRIBERSEK Anton — zaposlen Cinkarna — obrat Ljubija 145 4. SARAJLIC IVSn — zaposlen Gradbenik Ljubno ob Savinji 145 5. CAJNER Rudi — zaposlen Gradbenik- Ljubno bb Savinji 140 6. SMODIS Mira — zaposlena osnov, šola Ljubno ob Savinji 140 7. FRANCE Jožica — zaposlena Elkroj Mozirje 135 8. CERCEK Janez — zaposlen SO Mozirje 135 9. MOHORČIČ Rajko — zaposlen GLIN Nazarje 125 10. GOSTEČNIK Srečko — zaposlen GLIN Nazarje 120 MLADE DRUŽINE 11. JURIČ Ljudmila — zaposlena Gorenje — obrat Nazarje 140 12. PLAZNIK Jože — zaposlen SO Mozirje 125 13. SKORNSEK Ana — zaposlena ZKZ Mozirje 125 14. SKOK Srečo •— zaposlen GLIN Nazarje 125 15. MAROLT Franc — zaposlen Izletnik Celje 135 16. DREO Marija — zaposlena SAVINJA Mozirje 125 17. DEBEVC Stanislav — zaposlen ELKROJ Mozirje 125 18. STRGAR Ana — zaposlena GLIN Nazarje 120 19. BORSNAK Ivo — zaposlen GLIN Nazarje 120 '20. PRESEČNIK Nevenka — zaposlena GLIN Nazarje 110 21. BERL02NIK Irena — zaposlena SO Mozirje 110 22. PAVLIN Janez — zaposlen Elkroj Mozirje 110 23. SKORNSEK Miloš — zaposlen Cestno podjetje Celje 110 24. VERHOVNIK Silvester — zaposlen Cinkarna — obrat Ljubija 70 25. URBANC Vinko — zaposlen Avtomotor Mozirje 70 Upravičenci do pridobitve stanovanj so prosilci od točke 1 do vključno 14. olb razložitev : Solidarnostni stanovanjski sklad občine Mozirje dodeljuje v letu 1975 14 stanovanj. Komisija za dodelitev teh stanovanj, je izdelala predlog prednostne liste prosilcev za pridobitev stanovanj po kriterijih pravilnika o pogojih za investiranje in kreditiranje najemnih stanovanj iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in o pogojih za dodelitev teh v uporabo. Komisija je na podlagi veljavnega točkovnega sistema izvedla točkovanje in posameznikom dodelila pripadajoče število točk. Vse prosilce za pridobitev stanovanja je razdelila v dve kategoriji, in sicer na družine z nižjimi dohodki in mlade družine. Prednost je dala osebam z nižjimi dohodki. Pri sestavi prednostne liste pa je morala komisija upoštevati še poseben način financiranja teh stanovanj, tj. v prednostni listi so lahko samo- tisti prosilci, za katere se njihove delovne organizacije zavežejo, da bodo plačale 25 % polog od vrednosti stanovanja in da bodo zagotovile sredstva za odplačevanje anuitet. Zaradi tega so tudi izpadli nekateri prosilci, ki imajo sicer dovolj točk, nimajo pa garancije za plačilo pologa in anuitet. Pri prosilcih, ki imajo enako število točk je komisija na podlagi objektivne ocene dala prednost tistim, ki živijo v slabših stanovanjskih razmerah. S tem komisija za dodelitev stanovanj in upravni odbor Solidarnostnega stanovanjskega sklada utemeljujeta prednostno listo. Zoper prednostno listo upravičencev do stanovanja imajo pravico pritožbe predlagatelji in prosilci za stanovanje. Rok pritožb je 8 dni po objavi te prednostne liste. Pritožbo je nasloviti na upravni odbor Solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Mozirje. UPRAVNI ODBOR Solidarnostnega stanovanjskega sklada Marec 1975 Kakšne Savinjske novice si želimo (Nadaljevanje s 6. strani) le z dobro dopisniško mrežo, toda povsod je tako. Težko sodim o obsegu, ker vem, da ga pogojujejo razpoložljiva sredstva (očitno niso velika), toda samo naslovne in zadnje strani ne bi smeli tiskati. Koliko vasi je v naši dolini, kakšne probleme in uspehe imajo društva, kakšna je (ali ni) dejavnost mladih v okviru 00 ZSM IPD. Gradiva je dovolj. Manj je dopisnikov. Toda vsaj tiste, ki so vešči svinčnika bi bilo treba pritegniti. Kako? To je tudi stvar uredniškega odbora in še koga!« Martin PRODNIK (43), obrtnik gostinstva iz Robanovega kota: »Će človek bere časopise — katerega koli, zasledi, da čedalje bolj zavzeto obravnavajo tudi tiste ljudi in kraje, ki so odmaknjeni od ured- ništev. Do zdaj pa .so bile »SN« nasprotje tega. O krajih više od Ljubnega je redkokdaj kaj omenjenega, čeprav se tudi tu, yišje, med skalnimi vrhovi pletejo čudne reči. V gozdovih in planinah si služijo kruh gozdarji, životarijo bajtarji, stražijo graničarji, ob soteski Savinje pa tuhtamo, kakšni so izgledi obstoja in razvoja s kraja — npr. Solčave. Bo kdaj tudi o teh stvareh kaj zapisanega v »SN«- Ali pa se naj drugače imenujejo.« Najbrž bi lahko zapisal še mnogo podobnih izjav, želja, napotkov in očitkov. Da bi se koncept vsebine »SN« približal bralcem kot si želijo, bi bilo treba med drugim tudi kaj zapisati. Kritika je vmesna, če so dani boljši predlogi, če je prisotno sodelovanje. Urednik »SN«, tov. Hubert HERČEK je povedal, da je potrebna za pripravo dobrega časopisa cela EKIPA pridnih piscev in veliko denarja. Obojega pa je manj, kot si mislimo. Sicer pa bo nekaj več o tem zapisanega kdaj prihodnjič. J. M. SPREJEMANJE GOSTOV V MSI OBČINI (Nadaljevanje s 4. strani) koš ter ustrezna posoda za odpadke: kmečkih gospodarstvih se uporabljajo še predpisi o minimalnih tehničnih in zdravstvenih pogojih Ur. list SRS št. 26/65 ter zakon o prijavno-odjavni službi. V skladu z zgoraj citiranimi predpisi lahko občani sprejemajo na prenočevanje goste le v svojih stanovanjskih prostorih in počitniških hišicah, kmečko gospodarstvo pa v svojih stanovanjskih in drugih primerno urejenih poslopjih. Občan lahko oddaja v zasebnem gospodinjstvu oz. v počitniški hišici Skupno največ 20 ležišč. Ta omejitev ne velja za kmečko gospodarstvo. Kmečko gospodarstvo lahko v svoji neposredni bližini uredi tudi prostor za kampiranje, ki mora izpolnjevati ‘predpisane sanitarne pogoje. Občan, ki oddaja sobe za prenočevanje v svojem gospodinjstvu, ne sme uporabljati dopolnilnega dala drugih delavcev in ne sme imeti učencev v gospodarstvu. Kmečko gospodarstvo pa lahko za tovrstno dejavnost uporablja dopolnilno- delo največ treh delavcev, ne more pa imeti učencev v gospodarstvu. Občani lahko v svojem gospodinjstvu oddajajo sobe samo prek organizacije združenega dela s področja gostinstva in turizma ali prek vseh turističnih društev v občimi Mozirje, s katerimi sklepajo pogodbe o po-slovno-tehnionem sodelovanju. Občani, ki želijo v bodoče sprejemati goste na prenočevanje, morajo svojo dejavnost priglasiti Oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje, ki mu bo izdal o priglasitvi potrdilo. K vlogi za priglasitev oddajanja turističnih sob mora občan predložiti pismeno pogodbo o oddajanju sob, sklenjeno z eno izmed delovnih organizacij s področja gostinstva in turizma ali s turističnim društvom im kolek za 7,00 din. Ge se občan preneha ukvarjati z oddajanjem turističnih sob, mora to sporočiti občinskemu organu, ki je izdal potrdilo o priglasitvi. Vse obveznosti v zvezi s prijavno in odjavno službo opravljajo oddajale! sob sami. Sobe, ki so namenjene gostom se razvrstijo v kategorije. Vsako -izboljšanje ali poslabšanje .sobe, /ki 'bi vplivalo na kategorizacijo mora občan priglasiti občinskemu upravnemu organu. Glede na to, da republiški upravni organi še niso izdelali novega pravilnika o kategorizaciji 'turističnih sob, se bomo pri kategorizaciji posluževali začasno še starega pravilnika, ki vsebuje naslednje določbe: Zasebne turistične sobe se lahko oddajajo, če ustrezajo prostori in oprema naslednjim minimalnim pogojem: — prostori za prenočevanje morajo biti čisti, suhi, zračni in primerno svetli; — v vseh prostorih mora biti primerna umetna razsvetljava; — v prostorih za prenočevanje mora biti ležišče kategoriji primerno opremljeno z vso /postelj,mino in posteljnim /perilom. V sobi morajo biti najmanj še miza, vsaj toliko stolov, koliko? je ležišč, omara za obleke s primernim številom obešalnikov in — umivalnik s tekočo vodo mora biti v sobah za prenočevanje ali v za to določenih prostorih povsod tam, kjer je v kraju vodovod. V krajih, kjer ni vodovoda, mora biti v prostorih za prenočevanje umivalnik z vedri za čisto in vedri za odpadno vodo; — sobe. 'ki se oddajajo pozimi, morajo imeti možnost ogrevanja; — v sobah za prenočevanje mora priti vsaj 4 m2 sobne površine na vsako ležišče; — če je gostom na voljo tudi kopalnica, mora biti v njej umivalnik s tekočo vodo. kad ali prha s tekočo vodo, in to toplo in mrzlo, zrcalo, obešalnik za obleko, posodo ali koš za odpadke ali vsaj en stol; — stranišče mora biti na izplakovanje. Izjeme so dovoljene le tam, kjer objektov, v katerih so zasebne turistične sobe, ne doseže vodovodno omrežje. Prostori za prehranjevanje turistov, potnikov in abonentov morajo ustrezati temeljnim in minimalnim pogojem: — kuhinja in jedilnica morata biti v primerno urejenih prostorih; — kuhinja -mora biti svetla in zračna. V kuhinji oziroma v neposredni bližini mora biti tekoča voda. V krajih, kjer ni vodovodne napeljave, se je treba ravnati, po /navodilih sanitarnega inšpektorja; — kuhinja mora imeti shrambo za živila in praviloma /tudi hladilnik. Ta shramba se sme uporabljati samo za shranjevanje živil, pijač in morebiti tudi posode, ki se uporablja pri pripravljanju hrane; — stranišče mora biti na izplakovanje, če je v kraju napeljan vodovod. Stranišče mora biti opremljeno s toaletnim papirjem; — oprema in prostori, zlasti sanitarije, morajo biti stalno čisti. Zasebne /turistične sobe se po ureditvi in opremi razvrstijo v štiri kategorije, če poleg minimalnih pogojev iz 4. člena tega, pravilnika izpolnjujejo še tele pogoje: V I. kategorijo spadajo tiste enoposteljne in dvoposteljne sobe, ki so v dobro vzdrževanih objektih v ustrezni okolici in 'ki imajo, električno razsvetljavo, toplo in mrzlo tekočo vodo v sobah za /prenočevanje ali kopalnice s tekočo toplo in mrzlo vodo. Ge sobe nimajo lastnih kopalnic, mora bita gostom na volijo vsaj ena kopalnica s toplo in mrzlo vodo. Gostom mora biti na razpolago tudii primemo urejeno stranišče na izplakovanje, ki ga sme uporabljati največ 20 oseb. Oprema v sobah za prenočevanje in v drugih /prostorih za goste mora biti udobna in enotna. V II. kategorijo spadajo enoposteljne in dvoposteljne sobe z električno razsvetljavo ter s tekočo mrzlo vodo v sobah za 'prenočevanje. Za goste mora biti na voljo vsaj ena kopalnica in stranišče /na izplakovanje. Oprema v sobah za /prenočevanje in v drugih prostorih za goste mora biti udobna in enotna. (Nadaljevanje na 8. strani) SPREJEMANJE GOSTOV V NAŠI OBČINI (Nadaljevanje s 7. strani) V III. kategorijo : spadajo enoposteljne, dvoposteljne in večposteljne sobe z električno razsvetljavo in tekočo vodo v sobah ali v za to določenem prostoru. Sobe za goste morajo biti primerno opremljene. V VI. kategorijo spadajo vse tiste sobe, ki ne ustrezajo pogojem za prve tri kategorij je, izpolnjujejo pa minimalne pogoje iz 4. člena tega pravilnika. V vsaki zasebni turistični sobi morajo biti na vidnem mestu označene kategorije sobe, cene in višina turistične takse. Občani, ki želijo oddajati turistične sobe, naj torej svoje sobe skupno z delovno organizacijo ali turističnim društvom, s katerim bodo sklepali pogodbe v skladu s tem pravilnikom okategorizirajo posamezne sobe ter te kategorije vpišejo v sklenjeno pogodbo. Občinski upravni organ bo resničnost navedb primerjal s pre- gledom sob; ki ga'- je v. mesecu januarju opravil. Vsi občani in lastniki vikend hišic, ki želijo tudi v bodoče oddajati turistične sobe v skladu z določbami obrtnega zakona, morajo v roku enega meseca po objavi tega članka priglasiti oddajanje sob pri oddelku za gospodarstvo in finance. Vsi, ki bodo po tem roku oddajali turistične sobe in nimajo priglašene tovrstne dejavnosti, se kaznujejo po 163. členu obrtnega zakona. Kontrolo v zvezi z oddajanjem bodo opravljali občinski inšpekcijski organi. V zvezi z oddajanjem turističnih sob, pridobivanja in zadovoljevanja turistov, bo verjetno nujno potrebno prek TIS. organizirati za turistične delavce strokovna predavanja v želji, da pridobimo še več strokovno usposobljenih ljudi, ki bodo lahko v bodoče čimveč doprinesli k nadaljnjemu razvoju turizma v naši dolini. Referent za turizem Jože PLAZNIK DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI ZDRAVNIK Od 17. 3. 1975 od 7. ure do 24. 3. 1975 do 7. ure — dr. Franc URLEP, Gornji grad. Od 24. 3. 1975 od 7. ure do 31. 3. 1975 do 7. ure — dr. Franc SIRKO, Mozirje. — Od 31. 3. 1975 od 7. ure do 7. 4. 1975 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mozirje. Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurstvo v zdravstvenem domu v Mozirju. OBVESTILO Vse občane obveščamo, da bodo od 7. 4. 1975 dalje zdravniki dežurali dnevno in ne več tedensko. Dnevni razpored dežurstev vam bomo posredovali v naslednji številki. ŽIVINOZDRAVNIK 23. 3. 1975 — dr. vet. LOGAR Franc, Logarska dolina, tel. 846-025. 30. 3. 1975 - dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001. 6. 4. 1975 — mr. vet. MERMAL Jože, Ljubno, tel. 840-044. 13. 4. 1975 — dipl. vet. spec. RESNIK Anton, Mozirje, tel. 830-978. 20. 4. 1975 — dr. vet. LOGAR Franc, Logarska dolina, tel. 846-025. 27. 4. 1975 — dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001. Dežurstvo se prične v soboto ob 14. uri in traja do ponedeljka zjutraj do 7. ure. Med tednom so vsi živinozdravniki v pripravljenosti za nujne ročne storitve. SPORED FILMOV ZA APRIL 1975 Kino DOM Mozirje: 3. 4. GARINGO, ameriški barvni film, western. 5., 6. 4. VAMPIRJEVE LJUBIGE, ameriški barvni film groze. 10. 4. SEKSUALNO SPOZNANJE, ameriški barvni film, komedija. 12., 13. 4. OSAMLJENEC Z ZAHODA, ameriški barvni film, western. 17. 4. PRAVI ČLOVEK Z ZAHODA, ameriški barvni film, western. 19., 20. 4. HOMOEROTICUS, itali- jaiftka erotična komedija. (Ni primeren za mladino do 15. leta starosti) . ' 24. 4. NED KELLY, ameriški barvni pustolovski film. 26., 27. 4. KLIC ČRNIH VOLKOV, zahodnonemški pustolovski film. Predstave: četrtek ob 20., sobota ob 20., nedelja ob 15. uri. Kino DOM Gornji grad 5., 6. 4. BILO JE NA DIVJEM ZAHODU, ameriški barvni western. 12., 13. 4. KO LEGENDE UMIRAJO, ameriški barvni film, drama. 19., 20. 4. KLUT, ameriški barvni film, kriminalni. 26., 27. 4. ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA, ameriški barvni film, socialna drama. Predstave: sobota ob 17. xyi, nedelja ob 15.30. ■ ™ " Novi stanovanjski blok, zgrajen iz solidarnostnih sredstev RAZPIS Odbor za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli Mozirje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Varuško v vrtcu Mozirje s polnim delovnim časom za določen čas. 2. Varuško v vrtcu Nazarje s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas. 3. Varuško v vrtcu Rečica ob Savinji s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas. Prijave sprejema Odbor za medsebojna razmerja pri osnovni šoli Mozirje 15 dni po objavi.