Katolišk cerkven list*
Danica i/haja 1.. 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti /a celo leto 3 gld.. za pol leta 1 »M. «;<• kr \ riskaiioci eprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali prazrik. i/i«*r Dan ..« dan |«*|r«j.
Tečaj XVII.	V Ljubljani 1. rožnika 1864.	Li*t 16.
it o mo nje na Versal.
(konec.)
(■ovoreči spet o tersaškem gradu ali taborju . moramo reči. da je bil kdaj v pravem pomenu ..stiskalnica" svojega okrožja. Ilivji vite/ je kot orel raz. visokega gnjezda planil na svoj n>p. in gorje mu. kogar da privleče na svoj skalnati tabor! Tu ni bilo usmiljenja, tu mu ni sijalo rumeno solnce. tu ni našel gostne mize; odvali se pa pokrivalo čez dva sežnja globoke stogovate votline, ki jo je dolbnikovo dleto vsekalo pri berlavi svetilnici v živo skalo; tu noter vtaknejo nesrečnega jetnika, pokrivalo se povezne, iu zakopan je živ v gosto temoto strašne rake. -— Dosti iu zriabiti še preveč smo slišali iu brali o grozovitih viteških ječah, iu fantazija ui malo pripomogla jih s preraznimi presiljavami olišpati. pa vender resnice le zadela ni. Živa stena tc bivše temnice na nar tanjši strani več sežnjev odmeri. V nji sicer niso gnjezdili in lazili strupeni škorpijoni, merzli goži. ostudni močeradi, smerdljive šatornice ali kakor se -ploh vsa pošastna jetniška lazniua zove. gotovo je pa. de je perhiijena slama na pečenih tleh bila jetniku žalostno le-ziše. večna noč njegova tovaršica, hlap telesnih očedkov, troblji vili trupel iu pa iiiokrotuih sten, strupeni sok njegovega življenja, škripanje golih kosti in pa takljanje mert-vaških glav poroka njegove prihodnje osode. Presrečen še, če mu jc čisto serce v persih bilo, kajti tolažnik angel varh in pa upanje bližnjega odrešenja ga podpirata iu učita, se Božji volji zročiti. Gorje pa, če je jetnik oterp-njen hudodelnik, ki v nesreči druzega ne zna, kot Božjo previdnost, sebe, svojo rojstno uro, in pa svojega sovražnika preklinjati, ki v vedni togoti sicer nit svojega bitja pristrižuje, pa o tem tudi svoji ubogi duši strašno stezo iz časnih v večne temnice natiruje. — Oh ti grozovita, če prav nar manjša senčna podoba nesrečne ječe posmertnega terpljenja; kako tesno iu plašno stiskuješ ubogo človeško serce! — Torej pa proč odtod, proč iz tega mesta nesrečnih britkost in muk pretečene dobe. Res je sicer, de sta naše dni pik in dleto njegovo zahodnjo stran predolbla, pervi mili žark podrievne svetlobe je priberlel na groze polni kostenjak, iz kterega se je, kakor nam je vodnik ■»poročil, mnogo mertvaških kosti speljalo in v groblje zakopalo. V ondotni starinski nabiri je še shranjena silo debela črepina nekega tistih nesrečnežev, ki so v omenjeni ječi svoje življenje izdihnili. Torej ne bi nikomur svet-val. ki nameni obiskati ta tabor, da bi svoje ogledovanje začel z ječo. temoč ozre naj se prej po slikarnici. k i pni nabiri in druzih stanicah. in na vse zadnje naj še le pogleda v nekdanje kraljestvo sence iu tmine; kajti take poprejšnje prijetne ginjenja človeškega duha razjasnijo iu naslednjim možnostim moč zelo umaiijšajo. Iz tega dolgočasnega kraja pridemo v novo mično kapelico, v kteri počiva o svojo go-pti v dveh umno izdelanih marmornih rakah av-
»trijauski maršal iii pervi posestnik svojega rodu teržaškega grada, grof Nugent Laval. To piijazno -taniše začasnega mirnega spanja še ui dodelano. Stoji pa prav i.ad omenjeno ječo. ki bo po prilični napravi stregla za počivališč grof-Nugentove rodovine. O čudna osoda! mesto uepopisljive taruje se spremeni v tempelj zaželenega mirti. — Nato pregledamo spavnico in delavnico pokojnega maršala; obe ste čedno, pa tako prosto opravljene, kakor ji je imel tudi navadno sicer v vojaškem tabru. Slikarnica itna mnoge prav lične dela slovitih mojstrov; tako tudi kipua nabira, ki pa ni vsakemu očesu pristojna. Ta zaklad prelepih umetnih izdelkov je vojskovodja Nugent večji tlel nabiral v Neapelnu iu po Laškem. Prej ko odrinemo, ogledamo še na dvorišu tisti sloviti steber, ki je bil v čast premagavcu pri Marengu 1900, Napoleonu lloiiapartu. postavljen; kteri je bil že odstavljen, ga je pa cesar Frančišk I grofu Nugentu v spomin podelil. Imel pa je, tako reci. la steber s ponižanim Napoleonom skorej enako osodo. I.ezal jc namreč več let kot jetnik ua dvorišu v prahu. in le še par let jc tega. kar je po koncu vzdignjen in njegov orel v novo pozlačen. Zavoljo simetrije ali skladnosti je pa ua drugi strani dvoriša postavljen še prav enak steber; nc vemo komu na čast.
Odtod se vernemo v samostan, kjer nas v. č. oče gvardijan sprejme in z znano postrcžljivostjo v cerkev pelje, ter zaporedoma spomina vredne reči kaže in razlaga. Nadjal se boš torej gotovo, blagi prijatel ..Zgodnje Danice," da jih tudi mi tebi prav na tanko popisali iu ra/.lo/.ili bomo, toliko več, ker se spodobi, dc ..romar" več govtui o svetili kot pa posvetnih rečeh. Potcrdiiuo, dc imaš popolnoma prav; — pa veuder le si se ukanil. Povemo ti pa vzrok tega svojega molčanja. Cuj! Vv. čč. oo. Frančiškani sami se ravno zdaj s tem pečajo. Zgodovino nazareške hišice, v kteri je sveta družina prebivala, iu ki so jo angeli lo. majnika 1291 na Tersat prinesli, 10. grud. 12'.M pa na l.aško v Loreto prenesli, iu pa osodo sedanje ondotne cerkve, ter čudeže, ki so se tum godili, bodo v obširnem redu in prav na tanko popisali, in jo v kratkem na svitlo dali. — Bog blagoslovi njih trud in daj, tle bi se delo prav po sreči izšlo, pa tudi potlej v mnoge roke dospelo! Komej <1110 ogledali posebne in čudne reči in množico obljuhnih tablic, kar naznani zvona glas poldne, iu pozdravili smo na svetem mestu z navadno molitvico Kraljico nebes in zemlje. Po obedu sc spet podamo v cerkev, sebe. vse žive in mertve dobrotnike, prijatle in znance premili Materi serčno priporočimo. Pripeti se pa le, kakor pred nekoliko let', de -va se sama dva moška v cerkvi *ošla. Ali naši čuti s»» bili zdaj v-c drugačni. Predzadnjo pot srno. tako reči. i.u duši iu telesu boiaui tu klečali in nebeški Zdravnici ,»je britke težave tožili, pri nji pomoči iskali. sC njeni prevcljavn- pro-nji priporočevali; in — nc z.a-loiij. >v..:i mir -e verne nam v 'iritkusti rstisiijciio hmc. :cle.-na b dekno-i uj lahnuje. na-
daljno opravilno potvanje se prav ugodno izhaja , in ko jo »pet na dom prijadramo, »o minule že davno vse kalne misli; ob kratkem: veseli smo bdi ter zdravi kot riba. Bodi pohvaljena nebeška Pomočnica! Pri vsem tem pa mislimo zdaj prav tak«, kakor takrat, de je vsa posvetna „čast blato in č e r v i v o s t" (I. Mak. 2, 02); — ali pa, kakor pregovor pravi: „Kolikor višji na gori, toliko bliži strele.44 — Po opravljeni molitvi se poslo-vioio pri vv. čč. očetih, ki nas z nekim priljudnim tirolskim častitim bratom vred. kteri je bil pa gotovo že pred štirdese-tim letom pameten, do slovitih stopnic proti Keki prijazno spremijo. — Tu si še enkrat dobrega serca v roke sežemo iu se ločimo. Stopamo po omenjenih stopnicah, ki štir-sto in enajst stopinj imajo, pa zdelo se liani je, de nas neka neznana moč nazaj na Tersat sili. Uospemo skorej nekoliko pobiti v reško mesto, kjer se pa le malo mudimo, ter jo dalje odrinemo. Nad Kastavšino pri zgorej omenjenem kamnitnem križu se še giuljivo na Tersat ozremo in se po tem zaupljivo po znani dolgočasni cesti naprej peljemo. Na po I pot i do ostalisa se rumeno solnce za Božjo gnado spravi, veecrnica. mila Iučica umirajočega dneva, za-hlisi v svojem mikavnem lesku. iu kmali po tem razgerne kraljica liha noč >*v«»j plajš. ozališau s tolikimi raznimi in gosto migljajocimi zvezdami, kterih število le njih vse-vedoci Stvarnik ve. Molče po samotni cesti dalje po-potvamo; kajti oči so večji del vperle v nikdar ne dovelj prečudvane lepote okiucanega obnebja; če prav je to sko-lej vsakdanja prikazen. Okoli desete ure še le izza Snežnika priplava bleda luna, in resnično rečeno, nekaj čudnega začne serce sprehajati. — Pa Božji angel je bil naš tovarš. In ko z zvestim pri jat lom na njegovo dvoriše priderdratiio, tisi i hip ura v visokem stolpu tri in dvajseti razdelek svoje dnevne dolgosti iu pa - srečen konec našega .,tersaškcga romanja** odbije.
Zalo pa zdrav, blagi prijatel ..Zgodnje Danice!" Obvaruj te Bog in prečista Devica Marija!	K—c.
(Pii kar i Ju ia olika.
V svoji letošnji koledni abeccdnici ima Alban Stol/, med vec diugim tudi novno podobo, kjer se znašajo netopir, cuk in sova m >e cis|ai<> prav /.a modro in olikano tičarstvo. Dan jim je zalosiua duha. solučna svilloba jim britkosti dela. ter jim je silo zamer/.na. Ako bi mogli govoriti, bi ličke, ki se dneva veselijo, milovanja vredne mračnjake imenovali. Nasproti pa jim je noč uaj jasni.-i doba. Cuk ima svojo Hvillobo v glavi. oči se mu svetijo kakor ogel, iu šišmiš ali netopir st- jako veseli nad berlečo lešarbo. to mu je prava lue in dahne po salu. ki ga silno ljubi. —
Tak« jc s človekom, ki meni. da je olikan, pa je le oli.-pan; nebeška luč keršanske vere mu je zoperna; ne mara zanjo. Ima pa v glavi svojo luč. svoje umišljije. Iu kakor |c šišmišii grampasta oljnata lešarba nezmerno več kakor pa rumeno solnce, tako je olišpaucu umazan časnik i/, tnk nevernih judov in odpadlih kristjanov jezerokrat ljubši mem sv. pisma ali katekizma. ali pa kacega cerkvenega lista. Taki olišpancc rad pravi: ..Kar ue zapopadeui. tega ne verujem." Bolj revnega b utiua ga pa ui na zemlji, kakor je človek, kteri nima p r a v ni č v buči. razun tistega, kar on zapopade. Zakaj od vsega, kar je velicega. častitljivega, večnega in božjega, on nima nic v glavi; on nima nič v glavi razun le samo svoje zanikarnosii, zemeljsko pezdirje in prah. Ali je pa slepec, ki le to verjame, kar otipa, morebiti modrejši kot uni. ki ima dobre oči iu visoko gori na nebes gleda. kamor nobena roka ue seže? Claudius pisatelj je pred 50 leti rekel:
-Krleuchtet das Jahrhundert ist.
Ilt»r Ksel Siroh umi Di>teln frisst."
Stoletje se zja.-nuje in vedri ;
Osliču tdama in ocat diši.
Možaki, možiceljui in možički, kterim diši slama časnikarskih žvekarij, osat zasrainovanja iu gobezdanja zoper Cerkev in vero, so enaki razsvitljencmu osliču**). menijo, da so modri, ker so se nalezli laži in gnjid iz umazanih romanov, dasiravuo imajo malo možgau med ušesi.
Alban Stolz jc napisal tudi več eksempelnov za oliko in olikarjo, iu ravno od svoje lastne domovine nič prav nežno ne govori. On meni, kar sc na Badenskem in po marsikterih drugih krajcih zemlje olika imenuje, je ravno tako malo prava olika, kakor malo sc metliše zamore kraljeva palica imenovati. Ce tudi kdo vsak dan nosi ua novo nališpane škornje, ob nedeljah pa celo rokovice, in ako zna reči: mersi, pardon (to je: toiik, kiiss-t-hont. i biti Sie itd.), to še ni ravno olika. Iu če kak gospod nekoliko latinsko (respektive tajč) zna lomiti, ali če jc že tudi kaj pisaril; iu čc je tudi že imel kak očiten govor, odspredej. odzadej in v sredi olišpan z: .,Meine Herren! ja meiue Herreu! glauben Sie mir, meiue Herren! icli sprcche es offen aus, meiue Herreu!" Ali če človckinja s širokim obročem nekoliko francosko noslja, glasovir ubira, vizite dela iu sprejema, bere romane iu pesmice neslane: vse to še ni znamnje prave olike. ... Tega pa blezo vendar ne sinem zapisati, kar precej za tem nasledva, da je namreč marsiktera kmetica veliko modrejši od marsikakc mestne dame, ktere napuh se tako šopiri, kakor njen obroč: pa da ima marsikteri priprosl mož v veliko rečeh bolj jasno pamet, kakor marsikteri papirnat pisar. Zato n. pr. je neki star kmet imel malo veselja, ko se jc bil njegov sin v visokih učilnicah izšolal, iu rekel jc: ..Začasno je preskerb-Ijen. zvcličanje njegove duše pa bo ravno pri gosposkem življenji v veči nevarnosti, kakor ko bi bil ostal v našem stanu.'4
Da je to resnično, ne bo nihče dvomil. Zakaj več ljudi pri gosposkih, kakor pa pri kmečkih, zi niču je po-t. opusa spoved, službo Božjo in še marsikaj. Se celo čudno pa je, da se veliko gosposkih noče pred Bogom poniževati. pred sv. Kešujini Telesom poklekovati, se pred cerkvami, krizi in znamuji in ob času molitve odkrivati. Veliko jih z gosposko suknjo vred tudi napuh obleče, kteri jih šc takrat z lepo ne zapusti, kadar jih njih prevzetnost začne tepsti, in so lačni do pretergauja. raztergani iu zapušeni.
Veliki olikarjcnec je šel s smodko v ustih pokrit memo procesije in duhovstva v oruatu iu je tako vrat stegoval in kretal , de je skorej postrani zavil gluho glavo. Ce je bil ne mara tudi jud ali turk. bi bilo vendar bolj olikano, ako bi se bil odkril, ko sc je mem grede molilo iu pelo. kakor se odkrivajo drugi pa zares olikani gosposki ljudje. O teh rečeh bi bilo veliko govoriti; pa bila bi morebiti psevdo-olika vse preveč razžaljena!
Koledar tudi to-le pripoveduje. V neki vasi je žena, ki jc imela svoje otroke in prav malo premoženja, sprejela še tujega otroka iz usmiljenja, ker doma je bil na duši iu na telesu čisto zanemarjen. Sloveč pisatelj pa, ki je opisoval bukve od človeških pravic, izreje itd., ki se prav gladko berejo, je bil enkrat sreberno žljico ukradel, in je zadolženje na nedolžno keršenico zvergel; svoje otroke pa je zmiraj v naj-denišnici dal odkladati, da bi mu zarojenci ne delali nadlege in stroškov. Kdo ima lepši serce iu več olike, una ženska iz vasi, ali ta gladkopisec, ki ga v Genovi častijo kakor svetnika?
Po nekih gradovih prav velicih gospodov, pravi pisatelj dalje, med mnogoterimi lepotijami sem že vidil kterikrat kelihe. kovinske ali slonokostiie križce in moiištrance razstavljene. Oui. ali njih očetje teh posod niso dali delati, jih niso kupili, niso za darilo dobili, tudi ne na vojski uplenili, temuč sekulariziraue, to je, brez vsega prava iu pravice so bile
*) Govori se pa tu le po človeških zapopadkih iz -srednjega veka*4 (!!). ker nedolžnemu osliču so jeli nekteri že tudi pravični biti; drugač pa. se ve. se mora ongaviti z osliči p'>d kapo in klobukom.
u/.ele brezorožnim samostanom in cerkvam. Ako je kralj Belšadsar (Baltazar) dal pri gostii razstaviti zlate in sre-berne posodo, ki jih je bil njegov oče Nebukadnesar (Na-buhodonosor) iz jeruzalemskega tempeljna pobral, je to storil, ker bil jc ravno hlodast nevernik. Naši veliki gospodje so pa keršeoi, in vendar se ne sramujejo svojega krivičnega blaga, temveč razstavljajo ga po svojih lišpavnih dvoranah v tvojo lastil« sramoto. Prav mika me. nektere teh knež-iijili bos imenovati. Prigodilo se mi je pa v velikem mestu Bordo. da sem bil v nekih toplicah svojo uro popustil; iu hlapec za menoj prileti ter mi jo prinese. Olika pa je nekaka reč, ni bo tudi unkraj tesnega groba djana na občutljivo tehtnico. Čiga olika bode pri Bogu obveljala, sluga-tova v unili toplicah, ali tiuili malih Belšadsarjcv, v kterih knežjih dvoranah sc cerkvene posode svetijo, ki so bile presveti službi Božji posvečene, zdaj pa ne mara frak in obroč pred njimi [deseta.
Derhal jc v vsili stanovih, in blago-olikane serca (udi v vsih. Xa govorjenje in vedenje ni gledali; obrisano govoriti in olikano se nositi utegne človek, zraven tega pa vender biti malopridna prekanjena duša. Pravo oliko, bi djal. zlate serca pa dela keršanstvo, ktero je zmožno tudi naj levnišega človeka, ki še brati iu pisati ne znsi, storiti blazega pred Bogom in spoštovanega pred ljudmi.
Zavoljo tega tudi marsiktere učilne naprave, kjer se ima mlailoM olikovati, napravijo ravno nasprotno tega, kar je re- olika. Mlado ljudstvo postane zanikarniši iu bolj divjaško, kakor pa je bilo poprej. — bolj nejeverno, prevzetniši, pre-derzuisi. bolj leno in poželjivo, kakor pa drugi njih starosti. Slabo verni tičeuiki utegnejo dostikrat veliko k takim ža-lo-tnim prika/.kom pripomoči; velikrat so pa tudi v družili okolišinah. ko ima ti. pr. mladina preveč denara od staršev in preveč časa: ker se učiti noče. ter vse počenja, samo t»*ga ne . kar je njena dolžnost do Boga iu do ljudi.
10yh'ri po Slo r f/# skeoi in <1opini.
Iz I j tlhlja ne. Procesije sv. Kešnjega Telesa so se v g.»d -ani in naslednjo nedeljo opravljale pri vgotliicm vremenu. Peljali so šenklavško v četertek mil. knez škof, irauciškansko v nedeljo pa prečast. gospod prošt. Pri vsili je donelo /.liano izverstno petje gg. bogoslovcev. Posebno •nična in spodbudna, pa tudi slovesna je vsako leto ta procesija v Ternovskcm predmestij v sam praznik ua vse zgo-daj zjutraj. Občinstvo sploh se še kolikor toliko spodbudno •d>na-a 'oi tem očitnem češciiji Xajsvetejšega, dasiravno so tudi .-cm tertje krokarji vmes, kterim bi sc smelo po pravici /.goditi, kakor nekemu Dunajčanu. ki so ga ravno ta ilan letos zaperli in v pravdo djali. ker sc ni hotel odkriti, k'» je procesija inein šla. Kdor tisti čas pokrit ob poti -toji. uli morebiti celo s s m od k o v ustih mem krevlja. k<» ljudstvo z nar veči pobožnostjo za svojimi bautleri gre, moli in svete pesmi poje, če tudi ni še sv. Rešnjega Telesa zraven: taki prederznež ljudi pohujša iu je pred Bo-gom in previdnimi ljudmi „Religioiisstorcr" in „Keligions-\ enic liter."
Iz Ljubljane. Pravljica brez glave se je bila poslednje dni razširila na okrog, da so misijonarju Pii cu na morji zavdali. kdor je bil zmožin kaj tacega verjeti, mu ho iz zlave izbilo, kar piše novojorška „kat. kirchen/.tg." .'). majnika (dobili 2"). u. m.), namreč:
Pa -e nekaj: Tudi visokočastiti oče Pire. ki je lansko leto popolval na Nemško, se je zopet srečno sem po-vemil iu je tudi že odrinil k svojim ljubim Indijanoin v krov viug. med kterimi je že do 30 let delal s tolikim biagrun. Ta dobri misijonar ima že 79 let. pu je še zmiraj čverst in bistrega uma. Prišlo bode za njim kmali še 23 bogoslovcev in več niasnikov. Tudi hoče veliko ljudi iz Kranjskega, domačije očeta Pirca, šc to leto v Minezoto ce preseliti, ter si tamkej domačijo v^tanoviti." —
Kavno ta list uaznanuje zastran amerikanske vojske, da jugovet stoje terje ua nogah kakor kdej in dvomi, če jih bodo severovci kdej mogli zmagati; pa da Xapoleon in Maksimilijan bota južne deržave kmaii poterdila. Po-lednjc potolčeuja severnih v l.uizijani. «« Ked Kiver-u (rudeči reki), iu v Plymouth-u, niso take. da hi se severni smeli zmag uadjati, naj tudi plačani dopisovalci to reč še toliko skrivajo. Nabiranje novakov, podi a/.ev anje zlata, ti-oe iu tisoč ubozih vdov iu sirot so zmiraj veči nadloge. Skorej mir! če ne: gremo vsi „kaput ,•• — pravi ..Andres," ki novice pripoveduje, klere je nabral. -—
Zastran Garibalda pravi, tla jc prišel v l.oudon ..ua vizile," pa da jc pravi enodnevni junak pri radikalnem gledo-jedo-pijoželnem publikum-u. Pri eni njemu v »a-t napravljenih pojedin v dvoru vojvoda Sulherlan l-«.ke^a »ta ,,sijala" tudi poslanca zveznih deržav iu tui-ke^a »uhana. Druzih namestovavcev zunanjih vlad pa ni bilo. Neki at.-glešk dopisnik pa sc boji. da ga vojvoda tako ne pila i/, čistih nagibov, temuč da bi ga od radikalnega Ijud-tva ,,izoliral," to je. odmikal iu tako njegovo moč pri dcihali kalil.
Iz Ljubljane. ..Dušne hrane" dtugi zvezek je ravnokar prišel na svitlo. Naslcdvali mu bodo mdi drugi, hitreje ko bo moč; vender pa vsak mesec eden ne ho mogel izgotovljcu biti, kakor et je v začetku mislilo. Menda šole. zlasti tudi nedeljske, ue bodo pozabile na to delo . ki je vse pripravno za učenje iu pojasnovanje keršaiiskega nauka iu pa njegovo obračanje ua djansko rabo.
Z tiiorcil^kega. Lpam, da mi visokočaslili, pre-poštovani iu blagi bravci naše ljube ..Danice" ne bodo /.a-merili. ako o grobnem spominku našega slavnega skladatelja rajnega lliharja še euo be>cdo .»pregovorim. Dosedanji doneski za spominek se sicer ni.-o tako obilno stekali. kakor je bilo po pravici pričakovati; ker pa mnogim tudi pri dobri volji ui vselej prilično. denarjev pošiljati. iu tudi nekateri vsled velicih opravkov in skerbi na take reči nehote pozabijo. toraj je upati, da še mar-ikaki goldinarčck v ta blagi namen dotekcl bo. Ako pa mogilo slavnega Itiliai ja o ohleinici smerti njegove s pravicno-zaslii/.euiin spominkom uzali-ati hočemo, se z napravo taistega ue bo dalje veliko obotavljati. Prosim toraj, naj se mi nikar ue zameri, če -c • ukraf o ti reci svetovavno spregovorim. —
Ljubljana ima na vse strani izobražene, o-oikane. zvedene. za blagor in čast naše mile slovenske domov in«* vnete gospode. Želeti je toraj, naj bi stopili zmed duhovščine iu učiteljstva (iz stanov slavnega pokojnika |. pa še kaki dmgi veljavni možje skupaj, ter bi rekli koučiio-do!oi n • li<--edo kako iu kaj. Mislimo po svojem priproslem ia/.-odku. da bi se v ljubljanski čitavuici, kjer se o večenli gospodje \sili stanov .shajajo, naj lo/.je ta reč določila. ii*-naija ni veliko, tedaj tudi menda ne bo veliko zbirati. Morebiti i>i zadostilo: znamnje našega odrešenja, sv. križ ua visokem, kamnitem, štiriogclucm stojalu, ki naj bi bil ozališan spodej in zgorej z ličnim obrobkom. V spodnjo stran postameuta naj bi se napisalo ime, plan. rojstni kraj. rojstni m smertni dan r a njega; - ua straneh uaj bi se ua de<*ni pro-iorcek vdolble znamuja duhovskega slami (kelih. bukve iu »tola.) na levo pevska lira; zadej pa bi se lepo podal kratek izrek, ali tudi verstica (n. pr. kaj enacega. kakor govori ...Motto" kratkega življenjepisa rajnega Kiharja, ki bo menda naii»-njen v knjigah družbe sv. Moliora za leto l*?ti"» > ter »e glasi :
..Dokler bode sc slovensko pel«.
Ime tvoje, s-lavni Kili.tr. ho -lo\.|o."
\ tj ho družba .-v. Moliora o ti priliki >c enkr.it >lovnr-*i»i živo priporočena. Za letno plačilo enega c o 1 <! i n a r c k a dobijo udje leto- po pet knjižic, tedaj v-ake -tam-jo le po 'it» n. kr.. s čintur je komaj papir, cernilo in bukvo\ez plačano. Koliko |>a pride s podpiranjem te družbe koristnih bukev tued Slovence in koliko sc stori tudi pobožne molitve, sklenjene / odpustki. to je pa še veliko vec vredno. Opomnimo pt. da z.* leto» pristopiti je zadnji ča«!	Pi-.
ali kaj druzega tacega. Spominek naj bi obdajala, ako je prostor in denarne moči zmorejo, nizka železna ograja. Ker pa več oči več vidi, naj svetujejo o tem tudi še drugi, samo preveč počasni uaj ne bodo s svojimi soveti, da pritožnega časa ne »mudimo. Dva mesca je komaj za izdelovanje spominka še časa — ni ga obilno; tedaj naj se ta reč nemudoma v obravnavo vzame ter delo izvoljeuemu mojstru izroči. < etertek pred ali po sv. .lakopu naj bi bil spminek postavljen in v ta dau naj bi se obhajala že nasvetovana cerkvena obletnica s peto sv. mašo pri sv. Krištofu. —
K sklepu pa zdaj še en svet, ali bolje reči, prošnja. ,.Novice" nam včasih popisujejo ljubljanske čitavnične večerne zabave tako mikavno, da človek velikokrat nehote misli: zakaj smo vendar eni tako dalječ od nje oddaljeni. Večji del pa so take veselice ob nedeljah in praznikih, o tacih dnevih pa imajo mnogoteri doma svoje poglavitne dela in opravila, tedaj iz daljave v l.jubljano hoditi o naj bolji volji iu naj vročejših željah ni mogoče. \aj proslavi tedaj ljubljanska čitavnica rajnega Riharja tudi s tem, da v dau njegove obletnice ter spominkovega postavljanja napravi zvečer v svoji dvorani ..besedo." pri kateri uaj bi se glavni ozir imel na lliharjeve kompozicije. — Tako bi se v jutro narod spominjal ranjega v goreči molitvi za njegov večni inir in pokoj: večer pa naj bi vedril žive s poštenim razveseljevanjem in nedolžno dobro voljo, lirez dvoinbe se jih bo snidilo takrat od vsih strani in tudi iz sosednjih dežela mnogo, da bodo počastili ter obiskali rajnega Kiharja nu njegovi mogili; pa tudi slišali vender saj enkrat toliko umetno in čislano prepevanje ljubljanskih čitavničuih pevcev. —
Želimo in upamo, da bi ljubljanski gospodje to reč kmali k dobremu sklepu dognali, ter nam osnovani program v kratkem naznanili bodo.... Srečno!
K o d o I) u b I1 o d r a t i t o v s k i.
I1 r i s i a v c k. Obljubilo je več veljavnih gospodov, da se bodo prav v kratkem v posvet snidli. iu zanesljvo se bo kej stanovitnega določilo. Toliko pa zamoreino zc /.daj povedati, da se zopet glasi slišijo, naj bi se s spominkom na grobu skcuila tudi duhovna spouiinica, ter naj bi hc lliharjeve dela na svitlo spravile.	Vred.
Iz Stajarkega. 2-1. majnika. J. M. (Na kteri strani je omikanost?) Veliko se je č i t a I o uucga mesca o čudnem, bi rekel nekteri. prederznem činu nekega tirolskega hlapca, ki je ua vertu Mcranskih toplic dve nesramni podobi pri belem due\i neusmiljeno razbil.
Časniki raznih barv. liberalni in neliberalni, nemški in slovanski popisali so to dogodbo ter jo razlagali vsak po svoje pohlevnim čitateljcm. Večidel so se grozili ubogemu hlapen in verle Tirnice imenovali nevedne, neotesane divjake, in kdo ve kaj se vse? S takim psovanjem so merili in streljali sovražni časniki na katoliško reč, sploh na vse katoličane, češ, da le pri njih je kaj tacega ..grozovitega ..divjaškega" mogoče, pri njih ni napredka in omike, ker nimajo nič čuti za umetnosti in lepe vede.
Ti lesičji papirnati preroki so zamolčali, da ima pravi katoličan tenko čut. da dela razloček med pravo in krivo omiko, med keršansko umetnostjo iu nejeversko lažiumet-nostjo. Ino goji in pospešuje z vsimi svojimi močmi, dušnimi in telesnimi, to pa vsigdar zamečuje. In taka laži-umet 110*1 bile so une Mcrau*kc nesramne podobe, in še vec — bile -o očitno pohujšanje! Slehernega pravega katoličana si, v serce žalile iu pohujšale. Nas Gospod in Zveličal je pu pred |soo in več leti pohujšanju strašno ..gorje" za/ugal in rekel, da vsaka pohujšljiva reč, naj ti jc tudi tako ljuba, kakor desno oko, ali tako draga kakor roka. noga i. t. d., mora se odpraviti in zavreči. In ta sveti izrek še zdaj velja, iu bo veljal do konca sveta vsem pravim katoličanom. Verla ..Danica," ki se hrabro vojskuje iu vsigdar svoj glas povzdiguje zoper vsako pohujšanje, naj pride od katere koli strani rado, povedala je tudi to tirolsko dogodbo v svojem 14. listu, pa jo v duhu keršanskem
presodila, vse drugači, kakor uni neimenovani pseudolibe-ralni časniki. Naj pove svojim čitateljem tudi, kar slavni Alban Stole piše v svojih Abc-bukvicah, svojem letošnjem koledarju	On pripoveduje uni zelo podobno prigodbo.
Neka dekla bila je v službi pri gospodiču , ki je barantal s podobami. Ker ni imel za vse podobe zadosti prostora drugod, shranil jih je nekoliko v dekelni sobi. Med temi je bila podoba nejeverske boginje Venere ali Žive, zelo nespodobna in pohujšljiva. ker bila je vsa naga.. Sramožljiva keršenica prosi gospodarja, naj odpravi to nesramno spako iz sobe. Ali 011 pravi, to ne more biti, podoba je draga, celih sto goldinarjev lahko zanjo dobim, pred jc ne morein nikamor odpraviti, de kupec pride. Dekla si misli, ako tudi gospodar nesramno podobo proda, pohujšanja ne bode konec, bo pač drugim ljudem v spotikljej in zapeljevanje. Zatoraj vzame nož, zreže podobo na drobne kosce ter plača gospodarju iz svojega sto goldiuarjev. Gospodar je denarje vzel in prej ko ne mislil — dobro sem prodal.
Zdaj pa častite čitatelje vprašam, naj sami sodijo in odgovorijo, ali pri gospodiču ali pri dekli; ali pri sovražnih časnikarjih, ali pri tirolskem hlapcu, na kteri strani je omikanost ?
Iz (voriee, 28. vel. trav. L. S. Da izverstni cerkveno petje veliko k pobožnosti in slovesnosti pripomore, pokazali so na dan sv. Rešnjega telesa naši gg. hogoslovci. Deli namreč so častiti gospodje slavnega skladatelja G. Rili ar ju predpeve tako izverstno in pobožno, da smo ginjeni sterineli nad petjem, kakoršno se v našem mestu malokdaj sliši. Slava tedaj gospodom pevcem! slava posebno tudi gosp. bogoslovcu A. Tre p al-u, ki pevce tako krasno izučuje. Slava njim, za čast Božjo vnetim!
Ker ravno od petja govorim, še to-le: Naj bodo neprecenljive pesmi lliharjeve, ki se dobivajo v Ljubljani pri sestri skladatelja Riharja. učenikom naše škofije posebno priporočeni! Z Bogom!
Je hej norega po širokem *reiu?
„ltalianissimi" iu pa časniki hočejo Pija IX po vsi sili in svoj pot smertno bolnega imeti iu mu mertvaško pesmico zapeti. Iii zakaj? Laški rogovileži menijo, da bodo potlej Rim pozobali, kakor zrelo jagodo. Berlavi bebci! V Rimu imata zraven Piju IX še dvu govoriti. Eden je Napoleon lil. ki svet uatoleva, da ni v Rimu s svojo vojno toliko iz verskih, kolikor iz politiških nagibov. Nočemo ga mi sodili, ker Bog ve njegove misli; vender pa bodi si to ali uno, gotove je, da so Rima lačni Sardini in garibaldeži na ledu. Ako Napoleon brani Rim iz verskih nagibov o življenji Pija IX, ga bo branil iz ravno teh namenov tudi po njegovi smerti. Ako ga derži v pesti pa iz politiških namenov, ga ne bo deržal le samo dokler bo živel Pij IX. ampak dokler bodo živele osnove Napoleonove. Ako bi pa po kacih hudih naključjih Napoleon III vender hotel Rim ro-goviležem izdati, je nad njim še drugi, ki ima sam govoriti in kteremu je v oblasti Pijevo, Napoleonovo, pa tuli hudobnih laških roparjev življenje. Bog še nikoli ni dopustil , da bi se bilo napaduikom na Rim in papeža dobro izšlo, pa tudi zdaj ne bo. Ozrimo se le ua eno samo dogodbo. - 24. u. in., v god ,,Marije pomočnice," je bila zopet obletnica, ko se je bil od pervega Napoleona preganjani papež Pij VII nazaj v Rim povernil. Naj nekaj tega pre-mislika izšipuemo iz verle „Armonie."
Se rč nos t iu molitve so podpirale Pija VII v njegovi ječi, iu ua ta stebra opert si je bil zmage svesl. Serčuost in molitev! kličemo tudi mi dobrim katoličanom.
•) Ta verla in silno vedrilna knjižica (ABC fiir gros.se I.eute. kalender pro 1S64), ki je ie v tretje natisnjena, bodi vsim priporočena; to je branje, ki ima sol in iskre, kaj tacega ne *rase v vsakem germu.	Vred.
in zmaga Pija IX zoper rovarstvo jc gotova. ... Napoleon I je menil, tla je gospodar sveta, delal je s kraljestvi in s kralji po svoji volji; v pregnanstvo gonil škofe in kardinale, jih metal v ječo, če so bili papežu stanovitno zvesti in pokorni; vjetničen je bil tudi namestnik Kristusov, in bil je odpeljan jetnik na Francosko! Ali Pij VII je bil tudi v ječi rimski papež in poglavar k e r š a n-stva; Napoleon pa neusmiljen sam osi I ni k. Francija časti jetnika, in gleda z zaničljivostjo na trinoga. Ser-čnost pa molitev, ne razd ra ženos t! jc rekel Pij VII. In to orožje je vzelo prevzetnemu vladarju žezlo iz roke in njega vtesnilo na otok, in tam je konec storil, raz-grajan od tiste Evrope, kteri je bil šiba. Živinska moč je bila premagana, slabost pa (Pij VII) se jc ua svoj zmagoviti sedež povernila!
Pij VII se vrača na svoj sedež, in po vsih mestih se razlega en sam glas iz vsih strani: Slava papežu! — Ni pa bilo tako popotvanje francoskega nasilnika. tire pa Napoleou in vpijejo: Slava kralju! Slava Ludoviku .VVIII! Preč s s a m o s i I n i k o m!
Pij VII pride v Jakin (Ankouoj, in sprejet je z nezmernim veseljem. Množica mornarjev izpreže konje s papeževega voza, privežejo vervi iz rudeče in rumene svile, in klicaje slavo iu veselje ga zmagovitno po potili peljejo. Topovi, zvonovi, pesmi devic iu mladenčev se družijo ne-preterganemu prešla v Ijcvanju jakinskega ljudstva. Pija VII solze ljubezni oblivajo.... Napoleon pa se pelje skoz malo vas, obstane, tla bi konje spremenil, iu truma ljudstva voz obda, kliče smert iiasilniku iu postavi vislice preti gostišem. . . .
Pij VII 24. majnika zmagovit gre v Kim in ondi vlada. Napoleon zleze v svoje pregnanstvo in joka. On, ki bi sc nc bil anal imenovati sc Perunov (Jovov) sin, bi se zdaj rajši klical ubog kapucin. . ..
Pa tudi Pij IX moli iu je serčiu zoper napade rovar-ske; rovarstvo pa jc prederzno. krivično, samosilsko in trinoško: kakošna bo osoda papeževa, kakošua rovarstva? Star je Pij IX, gotovo bo umeri, kakor bomo vsi; ali čutilo pravičnosti tiši in želi, tla bi bil poprej še povišan, in ponižani njegovi sovražniki. Kaj je v Božjih sklepih, bo prihodnost pokazala. Toliko je gotovo, da cerkev bo zmagovita, nikakor pa ne njeni sovražniki.
Meti tem takim pa smo veseli, tla vse naznanila časnikov od nevarne bolezni, nagle vodenice, bližnje smerti papeževe so samo ..impia desideria" — brezbožne želje — brezbožnih rovarjev. —
Zdaj v Kopenhagnu govore o tem, da bi se Danija, Svedija in Norvegija pod eno žezlo spravile. Danski kraljevič bi vzel v zakon edino hčer švedskega kralja, iu brat prihodnje angleške kraljice bi bil pervi kralj tega zc-dinjenega skandinavskega kraljestva. Pomorska moč take vlade bi utegnila drugim vladam biti strašilo. Severni medved menila žc brunda in momlja.
V tem ko se pogajajo, pa ne razumejo v Evropi, se bijejo brez zmage v Ameriki. Obojni vojski ste si bili pet dni v laseh v Virginii. Južni poti Lee-vom so mogli odstopiti z bojiša, severni poti Grant-om in Burnside-om so zgubili 40.000 vojakov! Oboji mislijo, da so zmagali iu so ukazali „Bogu se zahvaliti," ki ne mara ne za tako mesarjenje, in mu je gotovo žalostna tudi taka hvala.
Znaui maršal Pelissicr jc na Algerskem umeri.
Baron kuno žl. Kcttcnburg, ki se je na več vse-učiliših , na praškem, heidelberškem in na monakovskent učil pravoslovja, je v llimu pristopil k dominikanskemu redu. Baron Kuno je še mlad mož, pa izverstna glava.
Laško. Corrcsp. de Koine piše: Vsi katoliški listi v Neapelnu sc močno hudujejo nad mestno gosposko nca-politausko. ktera po povelji iz Turiua keršanske podobe po ulicah odstranuje iu s tem verno ljudstvo hudo žali.
„Bilancia" in „Monitore" razglasujeta dolgo pismo neapn-litanskega višega duhovstva do mestnega gospostva (muni-cipije ) v Neapeluu. Pismo prav očitno kaže modrost. gorečnost, vernost, razumnost, pravičnost, ljubezen in terdni značaj duhovšine v Neapelnu. Ilinavšina vlade jc do dobrega razkrita v njem. — Med drugim pravi pismo: ..Odstranjene podobe Odrešenika in Marije Device kličejo vsim v spomin, kakšne zavetnike imamo v Torinu. Nimamo več podob svetnikov! Namesti njih stavijo podobe Garihaldove in Orsinovc. Sej to sta svetnika po mislih občinstva. Mar ne imenujejo Garibalda mesija, mar ne tirjajo očetje od duhovnov, da bi njih otroke na imena Garibaldi. Orsini itd. kerševali, in če nočejo tega storiti. jih mar ue kaznujeio z zaporom? Ali niso Orsinita kot in učen ca oklicali. it. mar ne praznujejo vsako leto njegove smerti? Vse jc sedanjemu rovarstvu ua Laškem zoperno, kar spominja neverno preteklost. B. P.
Iz Killia pišejo 23.: Sv. Oče so bili šli prcdvecraniim o popoldanskih urah na navadni sprehod. V Vatikan uazai so prišli skoz „porta tlel Popolo" in so po poti ..tli Ripetta" peš šli, v veliko veselje Rimljanom, kteri so vidili. da je ozdravljen bolehuosti njih papež in vladar. Svcsti smo s tudi, da se bodo sveti Oče vdeležili procesije presv. Reš-njega Telesa. ... (Seje res zgodilo, kakor naznanila pričajo t
V	torinski zbornici kričijo iu se upirajo zoper milošnio sv. Petra iu zoper novi papežev zajem ali naposodilo. dobri katoličani pa pridno, da nikoli tega, neprenehoma podpiran' svojega občinskega Očeta, ki so prišli v tolike stiske po druzih hudobii. Katoličani so hiteli podpisovat se na no\ zajem .">0 milijonov frankov: in že terdijo. tla je ves zaiem podpisan iu da podpisi še dosti višej segajo. To kaže. tla katoličani bolj verujejo v obstoj papeževe vlade, kakor pa v terpež kraljestva Italije. — Radi vpijemo zoper nečloveški italijanske rogovileže, radi pa tudi pozabimo, da pri liani še sence tiste prečudne ljubezni iu priserčne vdano»i do matere sv. Cerkve, kakor je v neštevilnih italijanskih sercih. Dela to spričujejo. Ali čete eno zvediti' I ne dni je dobila ..Armonia" za in i I oš njo sv. Petra celo stotin., perstauov, vse skozi zlatih iu olepšanih z demanti iu dra-zimi kamni, zlato naročnico, dva zlata uhana in dražči« •• iz zlata v ribji podobi — vse za denar sv. Petra. Iles jt „Lc sama katoliška vera, Ic samo pobožni < u-stivci Device matere, le samo otroci Pija l\ -o z m o ž n i tacega junaštva, tolike 1 j u bežni, t o I i k e vdanosti ti o namestnika Kristusovega Slava torej Marijnetnu mescu! Slava Piju l\* Slava katoliški veri!"
V	londonskem okrogli je bila tc dni pos\ecena nova katoliška cerkvica Device Marije v Turnham-Grcrn-u Zitlala jo je veči tlel iz svojih stroškov gospa Tasker. k. je v sosesčini tudi zidala šole za katoliške dečke iu deklici G. M. Rvoii, duhovni pastir ondi, ki je bil duša lega dela. ima duhovnega pomočnika ravno toliko učenega kolikor pobožnega g. tir. Kaininski-ga, ki je ena izmed toliko zertev sedanjega poljskega upora, iz česar jc ruska vlada priložnost vzela nesrečno Polonijo upleniti ali z železom ali pa s pregnanstvom nar bolj blagih in plemenitih sinov Kardinal Wiseman jc po evangelii v izverstiicm ogovoril pre-slavljal nespremenljivost katoliške Cerkve, in si iii mogel kej, ter jc o tej priliki grajal pohujšljivo simpatijo (sočutje), ktero so anglikanski (krivo verski) škofje skazovali v oziu Garibalda, kakor bi ue vodili. da ta človek ui Ic sami. sovražnik katoliške vere, ampak vsega razodeuja. To spri-čuje eno njegovih pisem, v kterem prestavlja češenje al: uialikovanjc pameti (de Ia Raison). To pripoveduje londonski dopisnik v ..Journ. de V. et Camp."
Za uiisijon v sredni Afriki se odpira uovo upanje, ako jc res, da je merjevec Daiuiati-bej žc v Koroško odšel, ter bo pričel priprave za železnico med Koroškim, Berberom llartuiiom. Kasalo in Savakim-oiii.
\ral»ci afrikanski čezdalje hujši rogovilijo v Algerii /••per Francoze, v Tunis-u zoper svojega beja. Eni pripovedujejo , da neki laški izseljence je Arabe našuntal, da Francozi ne morejo svojega gospostva v Afriki ohraniti. ...Moiiiteur" pa pripoveduje drugo vestorijo. Vsi glavarji v \lgerii, ki so se bolj ali manj radovoljno Francii podvergli, meni tu list. so obdelovani po angleški zopcrfrancoski propagandi v Carigradu: iu da ta propaganda v prid „ko-tana" in /.oper ..evangelij" dobiva pomoč od angleške vlade. Vugliia dosedaj še ni priznala Fracii njenega posestva v \lgerii, /raven tega pa ona hoče razdeliti Nepolconovo moc. du I i ga k miru prisilila. Mahometanska propaganda v Carigiadu tedaj natiska z angleškim denarom a rab" k ca«nik. ki ga po Algerii pohlepno berejo, in da ta arabski list poiiziga sovraštvo zoper Francoze iu zmiraj napoveduje, da bo konec tujega zatiranja ter bodo vsi kii-tjani pregnani iz Afrike. T» jc zares hud sum, pa tudi gerda potuha . ako »i \ngli|a kaj tacega počela zoper kristjane! Toliko je gotovo, da mohamctaiiska prenapetost keršanstva nikoli nc bode rad j terpcla; prebrisanosti pa tudi Arahljaiiov ui pori ba preveč učiti. Paiiški dopisnik sicer pravi. da tolike noči vse \ladarst*a in |»a Fiaucija v Algerijo pošiljajo, da punt ne bo mogel imeti diuzega vspclia. kakor tla bodo /e lako \si oslabljeni Mu-ulmani še slabši in sovraštvo bo pospešilo padec tuiškcgu \!adaistva: ni pa pozabiti, da •jiab*ni jt/.ik je nar bolj razširjen na zemlji, in li ljudje vedo bolj skupaj dcizati, kakor keršanski poglavarji. \ko »e iiavije vesoljni vojskni klopcič v Fvr»pi. utegne turški fanatizem še Kaj nepričakovan« ga poskusiti, kar se ve, •la bi poslednjič njegov padec pospešilo. V poslednjih svo-iiii vojskah je turčin pokazal. du ravno tako s|ab tudi sc ni. kak n se iiiu zmiraj oponaša.
i. r* te i/i i, JaOeilm hi frstiUia.
kakor poprej v Mehiki, tako so tudi v mali samovladi !>o\i liiauadi, v srednji Ameriki, freimavrarji deržavno veslo -..•-e spravili, in išejo .si ga obdei/.ati, z divjaškimi djanji, ukazi u postavami. I.ani so bili ukazali ti mcrcinarji vse katoliške
•	erkve zapreti in prepovedali so katoliškim mašnikmn maše-vati ali kako diug-i cerkveno opiavilo zverševati, in žugali so •z de/.ele jih pieguali, ako hi se hianili določilu podpisovati, kakoistiih kakor škofje in iiiašuiki podpisovati ue smejo in der/.ava pu nc piavice jih vsilovati. Pred nekimi :edui je katolišk duhoven i/. Angleškega v nekem gostišu maševal. otroka kcrstil in umirajočo gospo s sv. sukrameuti pii vidil: radi.ija pa ga je zato posvarila iu poslednjič se •nu ji s,- piuvda obesila. Neki domač duhoven je bil v ječo veržeu. ker je otroka nekega tujcu kerstil. Tako »i godi v dežel . ktere konštiincija prebivavci-m nar bolj doveršeno versko svobodo zagotavlja! To je f r e i m a v r u r s k a, u e-
•	everska in n o v o i t u I i j a n s k u svoboda, kteri v * i lili-•»ejci kričijo: /ivila!! — Znano je, da so v Parizu o pervi :jancoski preklici neko mlado nesiumožljivko za boginjo pameti častili. Časniki pi ipov edujc|o, da je tu oseba, zc m »čtio stara, umcrla 3ii. kini. pr. I. t bogu boginja je bila v starosti slepa, dolgo časa zmotena in potrebno hrano si
e mogla izberacili. — l.etos hi se imela v kruknvem obhajati »tMdelnica oudolnega vscučiliša. Obhajala sc bo, pa le po nacertu, ki so ga nu Dunaj poslali v poteijcnje. \scticilise je v stanov il kralj Kazimir veliki; vnukinja njegova kraljica lledviga pu gu je bogato obdarovala. Iliir-l>n n i v pregnanstvu. Marsikoga bi morebiti mikalo /.vedili, koliko ki uljev ičev iz same burboiiskc liisc v prc-gt ansivu /.ivi II. P. jih našteva: Iz kraljeve hiše frun-< "-ke: grof Chambord. Iz orleanske: 12 kraljev-ičev; ti so: grof de Pariš, vojvod de Chartres, vojvod di Nemours, giol d Ku, vojvod d" Alencoii, princ de .loiuville, vojvod dc Peiithievrc. vojvod d Aumal, princ Coudč, vojvod dc l.u se vojvod Moiitpciisier iu Infant Filip. Iz špansko-
burbonske hiše: 3 kraljeviči: Infant don Juan, Infant Karel in Infant Alfons. Iz napolitansko-burbonske hiše: 13 kraljevičev: Kralj Frančišk, grof Trani, grof Caserta, grof Girgenti, grof Bari, grof Catalquirone, princ Capua, grof Aquila, Infanta I.udovik in Filip, grof Trapani in Infanta Leopold in Ferdinand Iz parmezansko - burbonske hiše: vojvod Hubert, vojvod Karol in grof Bardi. — fjuid est
,,svoboda?"..... To je ..svoboda,'4 da marsikteri dunajski
listi žc več let vse ulice pometajo s „konkordatom,'* da kardinala llaušcrja iu usmiljene sestre po vsem uvstrijanskem blatu vlačijo. „Figaro" (Iti. pros. 1861) med češ-histro-iimkami konkordat imenuje „den schvvcrsten Schlag, der iiiis | q u is est iste „un*?"l getrolfen, der auf ulic Frcuiide Ocstcrrcichs | fjui sunt isti ..Freunde?") niedersehlugend gcvvirkt , eine Ilauptklippc, au der sich das Rcforiiiprnject zcrschlagcu (ijualc est istud ..lleformproject ?"),,., der vvalir-scheinlich nocli audcrc Schlage ciutragcii vvird (komu?).. V ravno tistem listu kaže .,ligura," kako mojster ,,Liberalizem" „Avstrijo" z zemlje kviško dviga; prav zaničljivo narisan milili pa ua tleli leže z jezero britkostmi konkordat pri sebi tiši iu z merševko „Fiiianzunth" vred Avstrijo v blato nazaj vleče. Tako zusruiiiovauje cesarsko-papežcve pogodbe — svoboda esse videtur; cerkvene naredbe, kjer iu kolikor se more, pa z blatom okidovati, je uinozdi .,liberalnih" listov „gestrenger llerr Liberalisem."
Zvonček, Od perve pomladanje cvetice, imenovane ..zvonček'' fGalaiithus uivulis), se pripoveduje tuka-le uježua govorica: Ko je bil Bog vse vstvaril, trave, zelišču in cvetice, iu jim dal lepe barve, ktere jih kinčujo, naredil je zadnjič tudi sneg iu mu reče: „llaive si sum poišči, saj boš tako z barvo vred vse vničil." — Sneg je šel k travi, rekoč: „Daj mi svojo zeleno barvo;" — šel ie k roži iu jo prosi, da bi mu dala svojo rudečo obleko; potem jc šel k vijolici iu k solnčnici, zakaj sneg je bil ncčimcni, hotel jc lepo suknjo. — Pa trava iu cvetice so sc mu po-smchovale in so ga odpodilc. Vsedo sc pa še k zvonceku in žalostno mu reec: „Ako mi nikdo barve ne da, godi se mi kakor vetru, kleri je Ic zalo tako hud, ker je brez barve iu torej neviden." Ako jamem tudi jest rojiti iu se mascvati. kako bote obstale ve cvetico ncvošljivkc, in pa zlasti li, mehki beli zvonček? — Nesrečni sneg se jo zvoučeku smilil, torej mu jc ta mila cvetica razbitino reklu: „Ce ti je moj slabi plašček všeč, vzemi si ga."— Iu sneg gu jc vzel, in od tega časa je bel. Pa vsem cveticam jc ostal .sovražnik, Ic samemu zvončeku nc. Zvonček namreč žc svečanu ali sušca mesca cvete in dostikrat celo izpod suega kuka. (Prosto poslov.)	L. Pesjakov a.
kam sc vverstuje človek? Minčica je mamice prosila, tla naj bi šla v učilnico po svojo sestro. Materi ni bilo moči odreci prošnje ljubljenčki svoji in kmalo .Minčica židutic volje v šolo priskaklju. V izbo stopivši vidi uiursiktcro prijatlico, soseščine hčerke, bratrauko Cršiko in v pervi klopi zagleda belkasto glavico drage svojo sesiiice. Cccnik so deklicam ravno razlagali živalstvo, rastlinstvo iu rudstvo. Deklice zvesto poslušavši so razumno odgovarjale, v kteri teh razdelkov se vverstujejo cvetice, rast-liuc, drevesa, živali, kamni iu kovinske rude. Kur vprašajo učenik: ,,Povejte mi, kam pa človek?" — Vse umolknejo iu molče vprašavca gledajo. V tem trenutku Minčica zavpije: ,,Človek je pa za nebesa!" *•)
I., Pesjaku v a.
Ta odgovor je malo ne tako priprost, kakur unegu kmet.i. ki je pri »p rase vanj i na vprašanje: .,kaj je človek?" odgovoril: ..molili mora',** pa je vend.tr vse drugač moder kakor pri ninoiih učenih naravoslovcih, kteri človeka z opicami v surodovinstvo stavijo; če pa vendar takemu modrijanu rečeš, da je ..opica,* v lase ti bo skočil. 1'riprosta pamet ve definirati , da človek je nekaj tacega. ki se mora k Bogu po-
II.
Marija Devica v „Dorlen-ir' na Parskem in njena podoba v ursiilinski cerkvi v Ljubljani.
(konec.)
Imenovani gospod Jožef (»iiiitz je bil mož-beseda, dal je milostno podobo Marije Device zmalati, jo k izvirni podobi dotakniti, blagosloviti, iu mesca sušca 1738 jo v ur-šuliuski samostan v Ljubljano pošlje. Veliko veselje je storil ta posebni dar takratni prednici, g. Marii Ani ka-roliui Dete-Jezusa — rojeni žl. Pok, ki je bila goreča ča-stivka neomadežane Marije Device in si je bila ze poprej kakor učenica pri samostanskih rejenkah v razširjal ji Marijinega češenja velike zasluge pridobila. Odkar je bila pa prednica, takrat že deveto leto, je napravila s privoljenjem višjih mnogotere opravila in pobožimsti v čast Marije Device. In zdaj je dobila še novo priložnost skazovati svojo gorečo ljubezen do nebeške Kraljice. Mislila je pa na to, da naj bi se tega tako imenitnega novega zaklada tudi svetni ljudje vdeleževali. S pohvalo vsili sester je bilo torej odmenjeno, da naj se podoba prestavi v cerkev. Veliki petek 173S tedaj, po kuševanji križa pri božjem grobu, zvečer po osmih, je bila v procesii podoba prenesena iz stanice gospe prednice v ceikev; 3U kornih redovnic in 13 sester z rejciikami vred jo je s prižganimi vošeuiiui svečami hpiemljcvalo. Djana je bila v stranski altar pri vratih ob levi strani, kjer se znajde še dandanašnji. Spomina vredno je, da pri tem opravilu je bila vsa množica tako v serce ginjena iu pretresena, da se je vse solzilo. Znati je, da bila je posebno volja Vsegamogočnega, tla nuj se ravno tukaj časti ta podoba njegove prcblažcue Matere. Ko je namreč general vikarij Šiling (Šchilliug) I. 1720 v novi cerkvi altarje za sv. mašo blagoslavljal iu jc k temu altarju prišel, postoji v dvomu, komu naj bi ta altar posvetil? Kmali pa reče: Ta altar bom blagoslovil Materi Iložji na časi; za časno pa jc bila tje postavljena podoba, ki je kazala, kako je sv. Duh prišel nad aposteljne. Častitljivi naslov ali ime jc tej podobi dala gospa prednica; imenuje se ..Kraljica miru." V tem pomenu sta bila zgoraj iiamalana dva angela , kterih pervi derži v roki pisanje „11 e g i ii a P a c i s Kraljica miru, drugi pa: ,,Fuuda nos in Pace," v h t a ii a v i nam mir. Odsihmal je zaupnost do Kraljice miru neizrečeno rasla (česa neki človek bolj potrebuje in pogreša kakor sladkega mirti?); mnogotere pobožnosti so sc picd tim altarjem opravljale in bralo se je neštevilno maš. l.e samo od ti. aprila 173h pa do 1. prosenca 17311 je bilo pri tem altarji branih llooss. maš. Vzrok tega posebnega zaupanja pa so bile mnogotere milosti, ki so jih verniki na posredvanje Kraljice mirti od lloga prejemali. V obletnico prenaševanja, 4. mal. travna 1739, je takratni spovednik g. Matija Klemciis v govoru pri popoldanskem opravilu žc pripovedoval več posebnih milost in dobrot, ki so jih verni v samostanu iu od zunaj skoz leto dosegli po Marii, Kraljici miru ; uazuanil jc pa tudi, da skoz celo leto se jc bralo pri tem altarji 1663 ss. maš. — Nadaljuo popisovanje pripoveduje več milost, čudnih ozdravljenj itd., ki so jih verniki po Kraljici mirti od Boga prejemali. Nektere tacih prigodb smo o priliki že povedali. Naj pri-denemo še nektere, s pristavkom pa, da s tem iic menimo razsojevati ali terditi, da je to ali tu ravno čudež; dobrote iu milosti so, kakoršne koli, ki so verniki bili prepričani, da so jih ua Marijne prošnje od Boga prejeli.
v s d i g o v a t i, id est: moliti} in otročja pamet razloči, da človek se ne more prav ia prav šteti ne med rudninstvo in rastlinstvo in nc med živalstvo, temuč da ima višej gori — nad svcidaiiii — v nebesih take, h kterih ver*taiu se sme prištevati.... I ceni pa to tako radi pozabijo ! Vr.
Stirletna hčerka gospe Amalije Veberice je bila igiaje denar v goltanec spravila. da ui mogel nc naprej in ne nazaj. Ze je bil vrat zatečen iu obličje vse spremenjeno; nobena pomoč ui nič izdala, tedaj mati s hčerko vred poklekne in prosi: Mali Božja pri Cršulinarica, pomagaj mi' — in nato je otroku denar srečno dalje smuknil iu izšlo se je brez vsake škode ali nevarnosti.
Neka deklica, ki se jc s šivanjem pre/.ivila. jc neprt-vidoina iglico pogoltnila, ktero jc deržala v ustih, iu »stane ji poprek v vratu. V ti nar veči sili pokliče ..kraljico miru" na pomoč iu iglo srečno iz sebe veiže. ktero je dala pozlatili iu jo je Marii darovala.
Neki voznik na kmetih jc peljal težko obložen voz sedi na enem konj, ki sta voz vlekla. Splašita se pa konja ii revež tako nesrečno pade, da mu noga pod voz pride ii kolo čeznjo gre ter mu jo vso zmečka. Poklicani zdravnik je nogo našel žc v prisadu. Imel je pa poškodvaiii se-ir.. v Ljubljani, kteri je to nesrečo naznanil, in »ua mu svetva. da naj se priporoči Mariji ,.Kraljici mirti." To spolni in se srečno iu do čistega ozdravi. Viditi je pa. pravi rokopis, da Marija ni dopustila, da bi se bilo to ozdravljenje pripisovalo ljudem ali časni pomoči; zakaj \ kratkem ga je noga jela spel boleti, iu pa (ako hudo. da celo hodi: ni mogel. Ni pa opustil zaupanja, temuč v novo i>e pomoči pri milostnem aliarji, iu se obljubi tje s sv. maso. Diat' bi se. da bolj vleči kakor pa peljati se da k altarju milo-tm podobe, ker na bolečo nogo celo ni bil ziiioziu stopili. Pričela se je bila sv. maša, pri kteri je bil pričujoč sede. pu z nar veči pobožnostjo, in serčno prosi Maii|o /a njeno pomoč. Začne se druga maša, pri kteri še ostane, je pa /t ves cas zamogel klečati, dasiravuo le samo na ne| •»-ko«;-vani nogi. Zopet se hoče dati iz cerkve peljati, pi.cne m pa precej zopet tretja maša pri milostnem altai ji. iu mi čuti močili nagon, da naj še pri ti maši L-ode v čast Maieu Božje. Ostane res, zamogel je pa ludi že brez piile/.no-ti ves čas na obeh kolenih klečati. Po maši pa je sel san. brez človeške pomoči domu.
Neka ženska jc bila lako hudo vodcuičua, da je zdravnik nad njo obupal iu jo jc opominjal, uaj se ua smcil pripravi. l.c-ta je imela podobo Kraljice miru, iu k nji pn-beži za pomoč, ki jc pri ljudeh za njo ni bilo vci kakoi more, zleze iz postelje preti podobo iu priporoči Maiii sv .i. nadlogo, ter jo serčno prosi, naj jo holezui resi. Potem st v posteljo verne in zaspi. Med spanjem pa gre silo vode 11, sokrovice od nje. tako da sc bolje počuti, ko se zbudi Zdiat-liik, ki jo drugi dan obiše, začuden oprasuje. odkod je t>» zboljšanje. Pripoveduje mu, da tukaj jc nebeška zdravnic« pomagala, iu nato tudi on priča, da to ncprevideiio zboljšanje se ni moglo po uatorni poti zgoditi, da se torej p< pravici mora pripisovati priprošuji naše mogočne nebeški kraljice Marije. Žena, ki jc bila kmali potem popolnoma zdrava, je rekla, da jc pripravljena priseči za to od Marije doseženo milost.
III.
Ii Teržiča na (■oreii*kem. ( Konec, i Pervcmu dekletu. Mici Tavčar, sc je pa dvakrat zaporedoma sanjalo, da je okoli imenovane cerkvice hodila iu bila tam prt maši. Sla je kmalo po teh sanjali v uno cerkev pred altai Marije Dev ice Pomočnice, kjer se ji je skcrccna »«c a ravno med povzdigovanjem v veliko začudenje pričujočih stegnila, iu ona jc vesela in zdrava ostala.
Berglje vise na steni poleg Marijncga altarja r majhno tablico, na kteri je napis: ..M i c a Jane. Tukaj sem bila uslišana pri Tebi. o Marija, 2. dne oktobra	leta
Cešena si, hči Očeta neb.; cešena si, mati Sina II.: rešena si. nevesta sv. Duha; čcšcua si, nebes iu zemlje Ti kraljica. — bodi naša zdaj iu večna pomocnica."
Po teh navedenih čudnih zgodbah je v omenjeni cct-kvici. kakor sem že rekel, dan na dan po več ss ma.«.
Na-a častita duhovšina je bila že večkrat naprošena /a kako sv. mašo na nemških Brezjah. S kako pobožuostjo pa ljudje tu sem prihajajo, kako ginljivo molijo, tega ti rte morem popisati, dragi moj bravec, drugači kakor da se sam prepričaš, kot sem se ja/., ko sem neki navadui delavnik tjckaj prišel, iu polno cerkev ljudi najdel, ki so i/, daljnih kiajcv s svojimi duhovni tu sem prišli. Mursi-kaj se sliši šc /.daj, da je ta ali uni uslišan in ozdravljen bil. Zutoiaj sem naznanil ti zgodbi Tebi, draga Danicu, da ju razglasiš po daljnem svetu, in poveš vrednim častivceiu Marije Device, da jc Ona šc zmiraj gorečo molitev usli-šala in svojih otrok tudi zdaj šc nc zapusti, ako s pravim sercem k nji zdihujejo in jo ua pomoč kličejo. Da pa teh čudnih zgodb nisem bil poprej razglasil, je bilo vzrok, ker sem čakal, da se bo znabiti kdo drugi pred oglasil, pa — zastonj. Iniqui igitur, qui me tacere dc ro tanta poslulant. Mirabilia ejus narrauda !	Ivan T.-.v
IV.
Z l>oleii*kci(a. Srečen presrečen, kdor se pod Ma-iiino varstvo zroči. Marijo za svojo ljubo Mater iu pomočnico izvoli, in pogosto k nji zu pomoč zdihuje. Gotovo bo pomoč zadobil in bo obvarvan hudega, t) uaj bi sc ljuba mladost žc zgodej pod Murijuo varstvo izročila iu sc ji potem pogosto priporočevula ter njo prosila, naj pomuga naj drajši zaklad, čez vse lepo čistost neomadeženo obraniti. Ker jc nebeški Materi in neomadežani Devici Mariji ta lepa čednost čez vse dopadljiva, gotovo kdor bi k nji zdihnil in klical za pomoč, bi ta drugi biser tudi v nar hujših skuš njavah srečno ohranil.
Neki mludeneč, kteri še živi, je v svoji zgodnji mla-dosti večkrat kakšne bukve bral in v bukvah (udi našel, koliko pomoč je marsikteri zadobil, kateri se je Murii priporočal; posebno pa, de čistost je nji čez vse dopadljiva, in kdor k nji za pomoč zdihuje, dc čistost ohrani. Tudi ••n sklene žc v prav zgodnji mladosti, vsak dun k časti Matije Device po tri češenasimarije moliti, de bi čistost sprosil. Čeravno takrat on ni šc vedil, kolika vrednost je sv. čistost, in kuko se zapravi; vender to molitev začne in jo zvesto opravlja. Kadar utirane, gre po svetu, pride med hudobne tovarše, kateri ga vsegu pohujšuje s svojimi hudobijami. gerdim govorjenjem iu djunjem. Začele so ga pregiehe veseliti in v velike nevarnosti se podu. Hudobne nečiste misli in želje ga vedno v greh vlečejo; večkrat piide nevarnost, de bi se popolnoma pogriznil, pa neki stud do tega greha ga zderžuje. — Večkrat je bil tudi v gicli moten in napeljevali od ostudnih nečistih oseb. ali vselej je bil čudno iz nevarnosti rešen. Tudi v svoji sprijenosti te navadne molitve ni opustil. Večkrat ga je skušnjava motila: Kaj moliš? Greha želiš, pu prosiš, de bi obvarvan bil! Nehaj moliti! On pa molitve vender le ni opustil; vedno moli in prosi za sveto čistost; Naposlednje se mu po sedemletni dušni slepoti oči odpro, de spregleda, se sprebudi iu premišljuje grozne saujc svojega dosedanjega življenju, silne nevarnosti iu prepade, po kterih je hodil, iii vender je brez najhujših rau iz njih prišel. Zdaj šc Ic spozmi, kdo mu je bil pomoč v tolikih nevarnostih, in v grešnem spanju iu slepoti, de ui zubredel v nar globokejši mlake. Zdaj začne Marijo, svojo Pomočnico, zvestejši, scrcnejsi častili, in se ji izničevati, iu želi jo hvaliti iu poviševati za to dobroto iu sklene, pod njenim varstvom živeti iii umreti. O nuj bi starši že v pervi mladosti otroke pod Marijno varstvo priporočali, odrašene pa vedno opomiujuli, de naj se k prečisti Devici izničujejo, do bi zamogli prelepo čistost neomadežano ohraniti. Potem bi ne bilo toliko nesrečnih, spridenih mladenčev iu deklic; s tem bi se zamenjala nečista ljubezen s sveto ljubeznijo do Marije Device <11 Ženina cislih daš, kateri pravi: lllagor jim. kateii so • i-icga serca, ker lloga hudo gledali!	K.
k Marii ob koncu Smarnic.
O Marija, nam preljuba Mati!
Smarnice nam frejo h koncu zdaj; Daj, te prosimo, pri nas ostati.
Da osrečimo se vekomaj. Ti skos leto naša pomočnica
Bodi nam v hritkostih in težavah. In pri Bogu močna besednica
V	vsih napadih , silah in skušnjavah.
Vodi, o Marija, nas sirote
Skoz vihar na večno-svitli plan. Varuj, da v pregreh in zmot strahote
Tvoj otrok nc bode pokopan. Sproki pa, o vselej dobra mati. Da b' goreče vsi Boga ljubili. In zamogli bomo kdaj obstati
Srečno pred Sodnikom v zadnji sili.
Ti, o mati, nam odpri nebesa.
Kadar loči smertna nas britkost; Sad pokaži svojega telesa
Nam takrat, to večna bo sladkost. Tam se bojo, o Marija Mati!
V	svetem Trojstvu duše napajale ; Tam ne bodo v zarji solnčno - zlati
Lepe Smarnice nikolj nehale.
M. II t, podučitelj.
Marija čc«ena Ni Ti!
Ko nočna tamnica Se s svitom zamenja, In mila dunica Migljati začenja, Ze v Tebe, Devica, upiram oči. Ter molim: Marija, češena si Ti!
Ko težkega dela Po licu pot lije. Se duša vesela Spominja Marije, In usmiljena mati pomoč mi deli, Ko pojem: Marija, češena si Ti!
t'e huda skušnjava Se mi prilizuje, Posvetna blišava Serce zapeljuje; Je naglo oteto brezbožnih stvari. Ko kličem: Marija, češena si Ti!
In zopet ko tmina Po zemlji nastaja; Mi serčna globina To misel navdaja. Da preden zaprejo se trudne oči, Se zdihnem: Marija, češena si Ti"1-
Marija Dcvica Ti moje vodilo! Pri Bogu Prošnjica, In upanje milo; Oh sprosi, ko truplo mi amertno zaspi, Da pel bom v nebesih, češena si Ti!
Kr. Silvester.
Devica naj milejši, Z a Bogom, na) čistejši! Živeti čisto kdor želi, Naj k Tebi pribeži.
Ker Ti si vsa vsa sveta. Brei madeža spočeta, Prečista mati vsaki čas; Marija, pros' za nas !
Marii Devici.
Brez Tebe smo nezmožni Ostati mi nedolžni; Oh sprosi nam od Sinčeka Dar čistega serca.
Devica sladkomila. Ki vselej si ljubila Nedolžno-čiste dušice, Tud nas usmili se ! —
Vse čiste nas ohrani, Vsih zlegov nas ubrani, Živeti sprosi nam sveto, Da pridemo v nebo.	K. D.,
nedeljska učenka v Postojni.
MMuhornhe spremembe.
V ljubljanski skolli. Dekunijska fara na Verhniki je podeljena posp. Jožefu Houcrju, dekanu iu fajm. v Kočevji; in le-ta mestna fara je 23. u. m. razpisana. G. Andrej Drobnič pride iz Žuženbcrk-a nuzuj na svoje mesto k sv. Petru v Ljubljano ; g. J o ž. Novak iz Viuicc v Žužcnbcrk zu duh. pom.
Dobrotni tfarorl.
Za misijon g. Pirca. „Posvečeno bodi tvoje ime 20 gold.; — g. Jan. Modic 4 gold.