KOPEK, PETEK 24, FEBRUARJA 1956
POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Izhaja vsak petek. Posamezna št. 10 din. Prilogo »Uradni vestnilc okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Tek. rač. pri Kom. banki v Kopru 65-KBI-Z-181.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Renko. Izdaja časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru, Santorjeva ulica 26, telefon štev, 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Rokopisov ne vračamo.
S Umfclence- 2ve<ze> ítamunistov kofi^sUeqa ak^a(-a




u
- .
Portorož, 22. februarja. Daues dopoldne se je začela v dvorani Palače hotela prva konferenca ZK koprskega okraja. Dejstvo, da so se ob tej priložnosti prvič zbrali delegati vseh osnovnih organizacij ZK novega koprskega okraja na svoje delovno posvetovanje, daje konferenci izreden pomen. Na dnevnem redu konference so mnoga pereča vprašanja, ki nakazajujejo neposredno naloge komunistov na vseh področjih družbenega življenja.
Razen delegatov so se udeležili konference tudi mnogi gostje, med njimi član Izvršnega komiteja CK ZKS Stane Kavčič, člani CK ZKS Boris Ziherl, Vlado Kozak in Branko Babič, član Izvršnega sveta LRS Julij Beltram, sekretar CK ZKS Nova Gorica Tine Remškar, član OK ZKK Pulj Vanja Vranjica in drugi.
Zbrane goste in delegate je pozdravil sekretar začasnega komiteja ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, na kar je konferenca začela z delom. Po izvolitvi delovnega predsedstva in komisij ter sklepa konference, da se ne čita poročilo organizacijskega sekretariata, ker so ga delegati dobili že 10 dni pred konferenco in se seznanili z vsebino, jc podal svoje poročilo sekretar začasnega komiteja Albert Jakopič-Kajtimir.
V uvodnem delu svojega poročila je sekretar začasnega komiteja OK ZKS Koper tovariš Albert Ja-kopič-Kajtimir govoril o izrednem ugledu, ki ga ima socialistična Jugoslavija v svetu in dej-d med drugim:
ZAVEDATI- SE MORAMO, DA SI SAMI REŽEMO KRUH
»Napredne sile v svetu — in samo v te veruje človeštvo! — ocenjujejo stalno razširjanje in poglabljanje jugoslovanske socialistične demokracije tako ugodno, da moramo predvsem v tem iskati vzrokov za ta naš veliki ugled v svetu. Skoda je samo v tem, da se mnogi naši komunisti ne zavedajo tega, kar so dobro razumeli glede razvoja naših socialistični odnosov na gospodarski osnovi že premnogi tuji ugledni opazovalci. Ce bi namreč tudi vsi naši komunisti v vsakem našem novem zakonu, uredbi alt ukrepu videli in razumeli tisto rdečo nit, ki neprestano vodi k čim
popolnejšemu družbenemu upravljanju 'vseh naših javnih stvari in k soodločanju slednjega našega državljana, se pravi,, k dejanski oblasti najširših delovnih množic, tedaj bi menda Is verjeli, da si pri nas prav te delovne množice res že same režejo kruh, in ko se bodo tega docela zavedale in se tudi navadile organiziranega in demokratičnega upravljanja, si bodo rezale čedalje boljši — ne pa čedalje slabši kos kruha.
Ko se bodo pri nas tega zavedali vsi komunisti, bodo šle vse naše stvari hitreje in bolje naprej. Ko pa se bodo tega zavedali vsi naši delovni ljudje, bodo znale na primer tudi naše delovne množice hitro in ostro obračunati z vsemi takšnimi družbenimi škodljivci, ki danes po naših podjetjih, zadrugah in drugod še nekaznovano delajo škodo skupnosti ter tako v občo škodo vlečejo voz našega skupnega blagostanja nazaj.
Menim, da je predvsem v takem spoznanju naše stvarnosti rešitev
uganke o dejansko velikem ugledu socialistične Jugoslavije v svetu.«
Ko je sekretar okrajnega komiteja poročal o delu okrajnega komiteja, občinskih komitejev in osnovnih organizacij v preteklem letu, pri čemer je analiziral narejene napake, je najprej spregovoril
O NUJNOSTI IDEJNO POLITIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
»Ker je poročilo organizacijskega sekretariata zajelo skoro vse panoge naše družbene dejavnosti, bi se v tem poročilu omejil predvsem na tiste ključne probleme in smernice za njihovo reševanje, ki jih moramo v bodoče z vso odgovornostjo upoštevati, če ne želimo biti mi komunisti nekakšen ukazujoči štab in tudi operativa, temveč da bomo to, kar bi morali biti — učitelji iii.-ožic v beja za socialistično, izgradnjo in napredek. Ko sem dejal učitelji množic, sem imel v mislih predvsem to, da moramo v nastopajočem obdobju narediti za
ideološko izgradnjo naših komunistov mnogo več kakor doslej.«
»Naši ljudje pa čutijo potrebo in so žejni izobrazbe, samo mi smo z okrajnim komitejem, vred temu delu posvečali premalo pažnje. Sicer smo imeli najrazličnejše seminarje, tečaje, predavanja itd., toda vse to je bilo po navadi preveč usmerjeno le na reševanje konkretnih vprašanj, namesto da bi dajali našemu kadru predvsem znanje za razumevanje osnov politike Zveze komunistov, saj brez teh noben član Zveze komunistov pri vsej svoji predanosti in dobri volji ne more doumeti mnogih naših ukrepov, zaradi česar tudi ne ve, kaj mora braniti ,in proti čemu naj se bori. Komuniste bo usposobilo za zavestno socialistično akcijo le globoko spoznavanje osnovnih zakonitosti našega družbenega in gospodarskega razvoja, naših smotrov in prizadevanj v zunanji in notranji politiki-' -L- spoznavanjem marksističnih osnov jih razni pojavi in ukrepi v gospodarstvu, notranji in zunanji politiki ne bodo vrgli iz tira, le tako oboroženi jih bodo
a <■ .'>K ■
-gžmm&i&M
tMñM
mm m i m
Sekretar OIt ZKS Koper Albert Jakopič - Kajtimir začenja konferenco
znali tolmačiti, hkrati pa se bodo le tako naučili boriti se bolj proti vzrokom kot šele proti posledicam, ki jih povzroča delovanje tako objektivnih' kot subjektivnih ostankov preteklosti, razen tega pa moramo pri nas obvladovati še najrazno-vrstnejše sovražne dejavnosti in vplive, ki so za naš obmejni okraj posebno značilni,«
»Zato je boj za ideološko izgradnjo in socialistično usmerjenost ena izmed osnovnih nalog v organizacijah Zveze komunistov na vseh področjih družbenega udejstvovanja. Nedvomno je v kompleksu nalog, ki jih imamo pred nami, to področje eno najvažnejših, pa tudi najtežavnejših. Najtežavnejše je po eni strani zato, ker bo zahtevalo dokaj neumornega in do skrajnosti potrpežljivega dela, po drugi strani
pa zato, ker čutimo na vseh področjih dejavnosti naših komunistov pomanjkanje orientacije v tej smeri. Predvsem pa manjka tiste globoke odgovornosti, ki bi jo moral imeti vsak komunist na svojem delovnem mestu, odgovornosti za ves nadaljnji razvoj socialistične miselnosti in odnosov. Vzemimo za primer naše »Svobode«! Vodijo jih komunisti. Pa ne vem, če je katera — in to so delavska izobraževalna društva! — posvetila prednost političnemu in strokovnemu izobraževanju našega delavstva. Ne mislim podcenjevati pevskih zborov, dra-matsklh odsekov in še vrsto drugih dejavnosti, toda za delavca, člana upravnega odbora, delavskega sveta ali zbora proizvajalcev je premalo, če zna samo peti. Tudi
druge organizacije, društva iw uprave po podjetjih posvečajo temu problemu dokaj premalo pozornosti. Posebno pa je ta naloga važna na našem področju, kjer imamo v porojevanju mlade industrije opravka predvsem samo z mladimi kolektivi. Povsem napačen je izgovor, češ da je politično in strokovno izobraževanje delavcev po naših kolektivih predvsem stvar sindikatov — čeprav naj bi sindikati res bili organizator tega dela — saj moramo stremeti, da izkoristimo za to prepotrebno izobraževanje prav vse organizacijske oblike naše družbene dejavnosti. Povsod pa morajo biti komunisti tisti, ki bodo iniciatorji in usmerjevalci vsakršnega dela na socialističnem formiranju naših ljudi.«
Poslednji delavec naj culi polno soodgovornost za uspeh svojega podjetja
Delovno predsedstvo konference. Predsednik Svctozar Polič predlaga dnevni red.
Med naštevanjem nekaterih napačnih pojmovanj je tovariš Jakopič analiziral tudi pojave birokra-tizma, ki je v naših pogojih »najnevarnejši sovražnik porajajočega se demokratičnega mehanizma v naših tovarnah, obratih, podjetjih, pa tudi v drugih demokratičnih oblikah družbenega upravljanja«. Ko je govoril o dveh vrstah biro-kratizma, je med drugim dejal:
»Posebno v našem okraju imamo na primer stalno opravka s podcenjevanjem tehničnega strokovnega kadra, z odporom proti boljši organizaciji dela, inat -.o pojave urav-nilovkc, nepozna"anja kompetenc delavskih svetov in upravnih odborov. Pri nas pada mnogo krivde za takšne slabosti kaj hitro na bi-rokratizem, pod katerim seveda vedno smatrajo direktorja, okraj, re-
publiko ali federacijo, toda dozdeva se mt, da nevarnost birokrati-zma s teh strani ni tako velika. Večja nevarnost je za nas v pomanjkanju odgovornosti in kolektivnega čuta med komunisti v odnosu do vseh ukrepov, ki naj dosežejo rentabilnost vsake dejavnosti na katerem koli področju. Kri- ' vlčno bi bilo na primer očitati vodstvu tovarne »Arrigoni« v Izoli bi-rolcratizem zato, ker je letos neko nedeljo napotilo svoj kamion v vas Korte po delavce iz te vasi, da bi raztovorili 2 vagona nenadoma dobljenih rib, toda noben delavec ni hotel na izredno nedeljsko delo, skratka, ti sicer dobro stimulirani delavci so enostavno prepustili vodstvu tovarne, nuj uprava sama brez
(Nadaljevanje na 3. strani)
*
Karamanlisova stranka je dobila največ mandatov na splošnih volitvah v novi grški parlament, medtem ko je dobila Demokratska zveza, ki združuje desno in levo opozicijo, večje število glasov. Izid volitev ne preseneča, kajti zmago Demokratske unije v številu glasov so predvidevali mnogi v deželi in v tujini. Izid volitev pomeni presenečenje le za tiste, ki so pričakovali prepričljivo zmago opozicije. Do te zmage pa ni prišlo v glavnem zaradi tega, ker je bila opozicijska Demokratska unija le začasna skupnost, ki jo je združil volilni boj. Iz uradnih podatkov je razvidno, da je dobila narodna radikalna stranka predsednika vlade Karamanlisa 158 sedežev v parlamentu, Demokratska unija pa 142 sedežev. Volitev se je udeležilo tri milijone 156.000 volivcev. Demokratska zveza je dobila milijon 641 tisoč glasov. Radikalna zveza pa milijon 415 tisoč glasov. Večina radikalnih sedežev v parlamentu gre na račun zapletenega volilnega sistema. Karamanlis bo te dni sestavil no?o vlado, v kateri bodo seveda zopet imeli večino radikali.
Zapleteno posarsko vprašanje je te dni zopet na dnevnem redu Irancoslco-nemških razgovorov. Tokrat se razgovarjajo v Parizu. Francosko delegacijo vodi zunanji minister Pineau, zahodnonemško pa prav tako zunanji minister von Brentano. V Pariz je prispela tudi uradna delegacija posarske vlade, vendar je Pineau zavrnil predlog, da bi se uradno udeležila razgovorov. Strinjal pa se je, da lahko posarska delegacija prisostvuje pogajanjem kot opazovalec. V francoskih političnih krogih poudarjajo, da so vprašanja, ki jih morajo rešiti, zelo zapletena in da bodo pogajanja trajala več tednov. Ne izključujejo tudi možnosti neuspeha. Francija je sicer pripravljena dovoliti priključitev Posarja k
I/ i/A&iaU
MOSKVA — Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Andrej Gromiko je izročil turške mu veleposlaniku v Moskvi drugo sovjetsko protestno noto pro-li spuščanju balonov s turškega ,ozemlja v sovjetski zračni prostor. S temi baloni baje spuščajo razno propagandno gradivo.
SANTIAGO DE CHILE — Poročajo, da so poslali v boj proti uporniškemu oporišču v mestu Iquitos 12.000 peruanskih vojakov. Kadio Lima jc opozoril prebivalstvo Iquitosa, da bodo mesto napadli z ladjami in kopenskimi enotami.
TEHERAN — ZDA in Iran sta podpisala sporazum, da bodo ZDA dobavile Iranu za 12 milijonov dolarjev kmetijskih pridelkov. Določeno količino živil bodo ZDA dobavile Iranu kot darilo, ostalo pa na dolgoročni kredit.
RAGUSA (Italija) — Brezposelni kmetijski delavci v Somi-su na Siciliji so se spopadli s policijo. Delavci so po mestu demonstrirali proti brezposelnosti. Policija je uporabila sol-zilni plin.
LONDON — V Londonu so objavili »Belo knjigo« o proračunu britanske vojske za prihodnjih 12 meseeev. Za kopenske enote je predvidenih 47D milijonov funtov šterlingov. Lani so v iste namene določili 481 milijonov funtov šterlingov.
DAMASK — Poročajo, da so^ sirske obasti odkrile zaroto članov sirske narodne stranke. Baje so hoteli ubiti nekega prvaka socialistične stranske in načelnika generalštaba generala Sukaira. Aretirali so šest članov narodne stranke.
BJAKARTA — Indonezijska vlada jc objavila, da namerava odpovedati gospodarske in finančne sporazume, ki jih Jc leta 1013 sklenila s Ilolandsko na haški konferenci.
Nemčiji, toda samo pod pogojem, da bodo upoštevali njene gospodarske koristi v tej deželi. Tu je pa tudi ključ vsega spora, saj je Posarje eno najbolj razvitih industrijskih področj Evrope in poseduje ogromna bogastva v premogu in železu. Bonnska vlada je sicer pripravljena v tej točki popustiti, vprašanje pa je, clo kakšne mere.
Spor med radikali in socialisti v Franciji se je precej zaostril. Radikalni izvršni odbor je namreč obdolžil socialiste, da so poteptali sporazum, sklenjen med voditeljema republikanske fronte in po katerem bi moral dobiti položaj zunanjega ministra voditelj radikalov Mendes-France. Toda Mollet ni hotel pri sestavi vlade upoštevati želja radikalov in je Mendes-Franceu ponudil manj pomemben resor — gospodarstvo, Radikali očitajo Mol-letu, da je to storil na pritisk desnice, ki je zagrozila, da ga ne bo podprla, če bo Mendes-France postal zunanji minister. Med socialisti so vzbudili ti očitki precejšnjo nejevoljo, saj jih kategorizirajo kot prvi poskus radikalov, da bi javil o_ kompromitirali republikansko fronto, v kateri sta Mollet in Mendes-France na volitvah nastopila enotno. V radikalni stranki pa so izjavo izvršnega odbora sprejeli z zadovoljstvom, saj je okrepila ugled Mendes-Francea, kateremu so zadnje čase očitali, da preveč caplja za Molletom in da zaradi tega radikali v vladi samo statirajo,
V Združenih državah Amerike so se premislili glede izvoza orožja na Srednji vzhod. Vlada je namreč preklicala svoj nedavni sklep glede prepovedi izvoza 18 tankov v Saudsko Arabijo in vojaške pošiljke Izraelu v vrednosti 110.000 dolarjev. V ameriškem zunanjem ministrstvu so v zvezi s tem izjavili, da smatrajo ukinitev prepovedi o izvozu orožja na Srednji vzhod za lokalno zadevo, ki ne bo vplivala na veliko važnejša vprašanja v arabsko-izraelskem sporu. Zanimivo je s ,tem v zvezi mnenje ameriškega časopisa New York Herald Tribune, ki piše, da ta sklep ne bo povečal tekmovanja v oboroževanju na tem področju. Kljub vsemu pa celotno ravnanje s prepo-
vedjo in s preklicem prepovedi kaže na nespretno in včasih improvizirano zunanjo politiko ZDA.
Eisenhowerjev veto na zakon o določanju cen zemeljskemu plinu je drugi primer, da je predsednik ZDA odklonil zakon, ki ga je Kongres izglasoval. Z uporabo zakona, proti kateremu je Eisenhower uporabil veto, bi družbo za izkoriščanje zemeljskega plina naprtile potrošnikom nove izdatke v znesku ene milijarde dolarjev. Eisenhower se je s tem dejanjem še bolj priljubil pri milijonih volivcev, ki prav zdaj pričakujejo njegovo odločitev glede sprejema kandidature na bližnjih predsedniških volitvah. Teoretično lahko sicer Kongres razveljavi predsednikov veto in ponovno izglasuje isti zakon, toda z dvotretjinsko večino. To pa je praktično nedosegljivo glede na neugoden odmev, ki je nanj zadel zakon, in zato, ker sta ga oba domova izglasovala z neznatno večino.
Japonski parlament zahteva prepoved poskusov z atomskimi bombami. Vsem velesilam je poslal posebno spomenico, velesile pa so odgovorile, da se strinjajo z japonskimi ugotovitvami glede nevarnosti, ki jo predstavlja nuklearno orožje za človeštvo. To je vsekakor pozitiven dogodek v mednarodnih miroljubnih prizadevanjih, saj je prvi poziv japonskega parlamenta, ki so ga poslali lani, ostal brez pritrdilnega odgovora.
Morda jc ta naslov nekoliko preveč literaren. Izposodili smo si ga namreč iz najnovejšega Ehrenbur-govega romana: »Odjuga«. Vendar pa bo nemara le odgovarjal temu, kar mislimo zapisati v teh vrticah.
Odjuga, atjepel, je namreč specifičen ruski izraz. Maja meseca, ko se pri nas na Jadranu 2e grejemo na toplem soncu, se prične na ruskem severu taliti led. In siccr najprej v srednjih širinah, nato pa tudi v višjih. Narasla voda z juga se val proti severu, kjer vlada tačas še zima, zato se seveda na široko razlije po okolici. Ta pojav je tipičen predvsem za Sibirijo.
To bi bila odjuga v pravem pomenu besede. V prenesem smislu pa bi lahko tudi sedanje popuščanje mednarodne napetosti primerjali z odjugo. Ne samo mednarodne. Tudi v Sovjetski zvezi popušča napetost — kakor je pokazal dosedanji potek XX, kongresa Komunistične partije.
Res si ne moremo delati utvar, da ohladitev mednarodnih odnosov sploh ni več možna, vendar pa je razvoj sveta že krenil v pozitivno smer. Samo spomnimo se, kako napeto je bilo na svetu še pred leti. Od Berlina do Koreje in Indokine je divjala hladna vojna, marsikje,
PINEAU: »Prav rad ti dam ogenj, dragi kancler — toda kako cigaro — ali vsaj čik — moram pa tudi jaz dobiti .. .«
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR »JUGOPRESA« ZA »SLOVENSKI JADRAN«
Te dni se je pokazalo še eno »družinsko« nesoglasje v Atlantskem paktu. To ni spor med dvema članicama pakta okrog tega ali onega nerešenega vprašanja v medsebojnih odnošajih, marveč gre za čisto resno nesoglasje med Bonnom na eni strani — in Londonom, Parizom in Washingtonom na drugi — v pogledu tolmačenja pravic in obveznosti, ki jih je prevzela Zahodna Nemčija do posameznih članic Atlantskega pakta in do samega pakta.
Spor je nastal zaradi izjave za-hodnonemškega finančnega ministra Fritza Schefferja. S svojo izjavo je namreč ta minister praktično odbil skupno zahtevo Velike Britanije, Francije in ZDA, naj Nemčija še naprej plačuje vzdrževanje zavezniških vojakov na svojem ozemlju. Scheffer je svoje stališče motiviral z mnenjem, da je neopravičljivo, da Zahodna Nemčija poleg velikih izdatkov za formiranje lastne vojske nosi tudi stroške vzdrževanja ameriških, britanskih in francoskih čet.
S to svojo izjavo je zahodno-nemški finančni minister že naprej določil stališče bonnske vlade na bližnjih pogajanjih o obnovitvi tako imenovane Bonnske konvencije, s katero je urejen nemški delež za vzdrževanje zavezniške vojske v Nemčiji. Ta pogodba poteče maja meseca letos. Zdi se, da je Bonn s tako objavo svojega bodočega stališča verjetno hotel izzvati na Zahodu javno razpravo, ki naj bi pokazala, do kakšne meje bodo v Londonu, Parizu in Washingtonu
uporni in solidarni v obrambi svojih gledišč. Ce je bila to želja Bonna, potem jo je preko svojega ministra Schefferja vsekakor dosegel.
V treh zahodnih državah se je pojavil močan odpor proti najnovejšim nemškim zahtevam. Mnenja so, da še ni nastopil čas, ki bi opravičil ukinitev omenjenega doprinosa Zahodne Nemčije. Ona je — tako trdijo v Londonu, Parizu in VVashingtonu — v precejšnjem zaostanku s svojo ponovno oborožitvijo in je zato potrebno v interesu pravilne razdelitve bremen skupne obrambe v Atlantskem paktu, da še nekaj časa daje svoj delež za vzdrževanje zavezniških čet na svojih tleh. Mnenja so tudi, da Zahodna Nemčija tudi sicer nima moralne pravice, iznašati take zahteve, ker daje samo šest odstotkov svojega narodnega dohodka za obrambo, medtem ko trošita Velika Britanija v ta namen 12, ZDA pa 11 odstotkov svojega narodnega dohodka.
Toda na Zahodu ne ostajajo samo pri objavljanju teh protiargu-mentov. V kolikor bi Bonn vztrajal pri tej svoji zahtevi, sta London in Pariz že najavila možnost umika svojih čet iz Zahodne Nemčije, medtem ko se v "VVashingtonu slišijo glasovi o morebitni potrebi revidiranja ameriškega doprinosa za ponovno oborožitev Zahodne Nemčije — ta doprinos pa znaša nad dve in pol milijardi dolarjev.
Je pa še nekaj resnih vzrokov, zakaj sta se London in Pariz vznemirila. Londonski »Times« je to
vznemirjenost lepo prikazal, ko je te dni pisal, da je rezultat odlaganja ponovne nemške oborožitve ta, da Nemčija zdaj uživa ogromno prednost na svetovnih tržiščih prav zato, ker njen program obnove ne postavlja nobenih občutnih zahtev za nemško ljudstvo ali materialne dobrine,«
Kaže, da imajo Angleži prav, ko navajajo take ugovore. Zahvaljujoč se svojemu specifičnemu gospodarskemu 1 položaju, je Zah. Nemčija minulo leto zavzela tretje mesto v svetovni trgovini — takoj za ZDA in Veliko Britanijo, medtem ko je v proizvodnji jekla celo zavzela mesto Velike Britanije. Razumljivo je, da je položaj Francije glede na Zahodno Nemčijo še težji in ima Pariz še veliko več vzrokov, da se boji bodoče nemške konkurence — ne samo v Aziji ali Afriki, marveč tudi v Evropi.
Strahovi podobne vrste bodo brez dvoma imeli odločilno vlogo na bodočih pogajanjih o zahodno-nemškem doprinosu za vzdrževanje zavezniških čet v Nemčiji. To lahko pričakujemo toliko prej, ker so posebno v Londonu in Parizu že poprej resno godrnjali proti prizadevanjem Bonna, da bi se ta preveč okoriščal s svojimi novo pridobljenimi pravicami v Atlantskem paktu, ne da bi pri tem izpolnjeval svoje tekoče obveznosti. Vendar pa, kakršenkoli naj bo rezultat pogajanj o nemškem doprinosu, Zahod je že zabredel v zelo neugoden položaj, da se mora pred Bonnom sklicevati na »pravičnost« in »pravico.«
kot prav na Koreji in v Iiuloluni, pa jc prešla cclo v odkrit spopad. Skoraj ni bilo vprašanja, kjer Vzhod in Zahod ne bi zagovarjala diametralno nasprotnih stališč.
Vendar pa so v senci hladne vojne žc brstele klice popuščanja. Že samo dejstvo, da se je po vojni polovica človeštva otresla svojih ko-rumptranih režimov in krenila v novo življenje, že samo to dejstvo ,ic odpiralo nove, srečnejše perspektive.
Hladna vojna je že s samim tem izgubila svoje zobe. Novonastale države na azijiskem kontinentu se namreč z nekaterimi izjemami sploh niso hotela vključiti v blokovsko politiko. To velja zlasti za tiste države, ki so se razvile na razvalinah Britanskega imperija. Indija se je koj po proglasitvi neodvisnosti postavila na svoje noge, prav tako tudi Indonezija, medtem ko je Burma pretrgala vse zveze z Veliko Britanijo.
Še 1915. je stari Churchill sanjal o absolutni hegemoniji, duhovni namreč, anglosaške civilizacije. Od takrat pa se je marsikaj spremenilo. Anglija s svojimi pedeselimi milijoni več ne vzbuja občudovanje sveta, Amerika pa svoje premoči tudi ni več tako gotova kot pred desetimi leti. Na svetovni sceni so se pojavile takšne države kot Kitajska, Indija, Indonezija. Spričo šeststo milijonov Kitajcev se nam zdi včasih Amerika s svojimi 1G6 milijoni ljudi kar »neznatna«. Indija s svojimi 350 milijoni pa je 7-krat večja od Anglije.
Azijski kontinent je torej sredi XX. stoletja doživel pravo pomlad narodov. Ta razvoj pa se ni omejil samo na Azijo. Medtem so se namreč prebudili tudi narodi Srednjega vzhoda in celo Severne Afrike. Ceio v samem Sredozemlju je prišlo nedavno do pomembnejših sprememb. Anglija je namreč pri- • stala na avtonomijo Cipra, nekoliko pozneje pa tudi na integracijo, se pravi priključitev Malte Veliki Britaniji.
Odjuga je torej zajela že velik del sveta. Ce se bo sedaj za trdno uveljavila še v Sovjetski zvezi, kol lahko pričakujemo po prvih nastopih na moskovskem kongresu, potem je miren razvoj zagotovljen šc za dolgo dobo. Nihče ne precenjuje, niti ne podcenjuje najnovejših izjav sovjetskih funkcionarjev. Vendar pa lahko že iz dosedanjih razprav sklepamo, da se je s Stalinovo sintrtjo končala ena doba, istočasno pa že začela druga.
Zanimivo je, da so na kongresu z veliko ležernostjo govorili o Stalin«. Ne samo ležerno, vprav pomilovalno. V zadnjih letih svojega življenja je namreč Stalin Sovjetsko zvezo skoraj popolnoma izoliral od ostalega sveta. Le prečesto si imel vtis, da je Sovjetska zveza nekakšno strašilo in da ima zahodna propaganda v tem pogledu marsikaj prav.
Stalinova politika je tudi prisilila zahodni svet, da je skrbel na svojo obrambo. Zanimivo je, tla je ideja evropske federacije takoj zaspala, čim je pritisk z Vzhoda nekoliko polegel. Stalinove metode so torej vzbujale strah po vsem svetu. Ne samo zahodnem, tudi vzhodnem.
Zdaj so tudi v Rusiji glasno obsodili te metode. Seveda bodo potrebna še dejanja, predno se bo svet o tej spremembi tudi zares prepričal. Toda nov veter bo gotovo žc kmalu začel blagodejno vplivati tudi na razvoj mednarodnih odnosov. Vendar pa bo najbrže zahodni svet raje počakal na dokaze in nato ocenil, kaj je novega na Vzhodu.
Toda odjuga je že tu. Vendar pa še ni pregnala vseh skrbi iz kosti.
M. O.
PROTEST TRŽAČANOV
Tržaška podružnica radikalne stranke je na svojem rednem občnem zboru izglasovala resolucijo v kateri protestira proti dodelitvi kolajne za hrabrost zloglasne-, mu politistu Gaetanu Collotiju. V resoluciji poziva glavni in izvršni nacionalni odbor, da odločno opozorita pristojne vladne organe, da predstavlja to dejstvo žalitev odporniškega gibanja, zaradi katerega je bilo mesto odlikovano z zlato kolajno.
(Nadaljevanje s 1. strani) njih reši to vprašanje 2 vagonov hitro pokvarljivih rib. »Danes je nedelja, torej ne bomo delali!« — ali ni to dejansko birokratičen od-
življenju. Posebno visoko cenimo dejavnost takšnih naših družbeno aktivnih učiteljev na vasi.
Vobče pa opažamo pri naših pedagogih - komunistih premalo sme-
losti, da bi branili pozicije marxi-zma, Zato njihov pouk ni življenjski. Mnogi pedagogi-kemunisti ne skrbe za lastno ideološko izpopolnjevanje, zato nimajo trdnih osnov in radi podlegajo malomeščanskim vplivom. Ker ne spremljajo dovolj našega socialističnega razvoja, zlasti gospodarskega, ne morejo vnašati v vzgojo otrok potrebnih sodobnih elementov, ne prilagajajo snovi obstoječemu stanju v naši državi, saj bi na ta način lahko pouk zelo koristno poživili. So primeri, ko gredo mimo profesorja vsa dogajanja pri nas, in ko dijak konča nižjo gimnazijo, ne pozna vsebine razvoja naše narodnoosvobodilne vojne in pomena ljudske revolucije. So primeri, ko absolventi naših srednjih šol ne znajo ocenjevati naprednih in reakcionarnih sil v svetu zato, ker mu tega osnovnega znanja šola ni dala. Takšno stanje bomo ugotavljali vse dotlej, dokler bo po naših šolah pri podajanju snovi, zlasti zgodovinske, prevladovala brezidejna, intelektualistična praksa, ne pa moralno-idejna, ki naj bi predvsem oblikovala miselnost dijaka.«
nos delavcev do podjetja, za katerega procvit bi moral vsakdo od njih čutiti polno soodgovornost? Ne mislim pa zanikati nekaterih resničnih pojavov samovolje, neupoštevanja delavskih svetov'in upravnih odborov s strani naših upravnih vodstev, niti jih podcenjevati, toda ta nevarnost še zdaleč ni tako velika, kakor je anarhosindika-lizem, zahteve po najrazličnejših privilegijih in vdor kmečke stihije v naše tovarne. Kajti subjektivne sile izven tovarn so v naših novih komitejih že tako močne, da po potrebi v takšnih primerih že reagirajo in onemogočajo samopa-štvo, izkoriščanje službenega položaja, nepravilne odnose do delavstva itd., čeprav so zaenkrat še dokaj odtrgane od notranjih odnosov med delavstvom glede storilnosti, proizvodnje, discipline itd.«
Zaradi važnih nalog komunistov, ki jih imajo s tem v zvezi, je tovariš sekretar obširneje govoril o vzgoji mladine in o družbenem upravljanju v šolstvu. Iz tega dela navajamo dva značilna odlomka:
»O pomenu in namenu šolskih odborov je bilo že dovolj povedanega in napisanega. Če vemo torej, da so to zelo važni organi družbenega upravljanja, ki naj usmerjajo ves mehanizem v kovačnicah naše doraščajoče generacije, naše šolske mladine, potem mi dovolite samo eno vprašanje: katera vladajoča politična stranka v svetu bi še dopustila, da bi se v tako občutljive in pomembne družbene organe vrinili njeni politični nasprotniki? 1
Če hočemo uspešno vplivati na socialistično vzgojo otrok po naših 'šolah, moramo komunisti napraviti prelom v dosedanjem odnosu do družbenega upravljanja v šolstvu. Delo šolskih odborov — to pa je pogosta praksa — se tudi ne sme omejevati zgolj na reševanje materialnih vprašanj, marveč mora predvsem nositi pečat odločilnih usmerjevalnih posegov naprednih krajevnih elementov v Šolskih odborih, zlasti glede socialističnega formiranja naše mladine.«
»Res je pa tudi, da imamo objektivne težave z delom našega pedagoškega kadra. Pomanjkanje na->rednega subjektivnega faktorja se sicer z dotokom novih moči postopoma zmanjšuje, vendar pa imamo, zlasti med starejšimi šolniki tudi takšne, ki se še niso mogli otresti vseh ostankov preteklosti, V takšnih primerih je potrebna po šolah vsa budnost napredno usmerjenih šolnikov, prav tako pa tudi budnost šolskih odborov, ki naj ob slehernem primeru nazadnjaškega podajanja šolske snovi takoj odločilno intervenirajo! Zlasti na večjih šolah, kjer so pogoji za to, naj zažive aktivi komunistov, kar pa ■ naših profesorjev in učiteljev-ko-munistov ne odvezuje obvez, da aktivno sodelujejo tudi v svojih osnovnih in drugih organizacijah. Sicer moramo priznati, da se vse več prosvetnih delavcev, komunistov in takšnih, ki niso še člani ZK, koristno uveljavlja v javnem
V nadaljnjem, posebno tehtnem delu referata, je tovariš Jakopič obširneje govoril o izvajanju novih smernic v našem gospodarstvu, analiziral narejene napake in nakazoval edino pot, po kateri bomo tudi na našem področju dosegli takšen gospodarski razcvet, ki bo vsem delovnim ljudem omogočal spodobno življenjsko raven. Toda glele izvajanja novih gospodarskih smernic je tovariš Jakopič dejal, da smo pri nas vse preveč obstali zgolj pri diskusiji, zgolj pri deklarativnem odobravanju novih smernic, namesto da bi skušali vsak na svojem delovnem mestu te smernice konkretizirati na svoje razmere. Nadaljeval je:
»Nasprotno pa nekateri kar tekmujejo z obljubami o olajšavah in jjodporah, ki da jih bodo prinesli novi gospodarski instrumenti, pozabljajoč pri tem, da smo dispro-porce povzročali deset let, da pa jih čez noč, najmanj pa s kakršnim koli instrumentom ali dekretom ne moremo čudežno odpraviti. Za to bo potreben prav tako daljši proces — in tovariš Miha Marinko je dejal v Kranju — tudi ne lahak proces, to bo proces, ki bo postopoma izboljševal standard delovne mu- človeku in to ne s formalnim dviganjem plač, izkoriščanjem ko-njukturne situacije, lovom za ko-njukturnim dobičkom, izkoriščajoč pri tem objektivne in subjektivne pogoje, ki često prevladujejo, temveč samo na osnovi dviga proizvodnje, na osnovi pocenitve proizvodnje, izboljšanja kvalitete in z anganžiranjem prebivalstva mest, delavstva po tovarnah in kmetov po vaseh, predvsem pa z aktivi-zacijo vseh naprednih sil pri nas.
Posebno v našem okraju bodo težave, ker imamo prvič še povsod ogromne apetite po velikih investicijah in proračunih — to so pokazali občinski proračuni in predlogi — in pa vrsto podjetij, ki hitijo z investicijami in jemljejo sredstva kar iz obratnih sredstev, češ: sedaj je še čas, potem pa pridejo instrumenti in se ne bo dalo več! Ko pa pridejo težave zaradi plač, blokiranja računov, tedaj pa iščejo krivce povsod drugod. Včasih dobimo vtis, posebno pri takih podjetjih, ki to delajo po vsem di-rektivnem pisanju v listih in razgovorih, kot da sedijo v njih ljudje,
ki vodijo takšno politiko povsem načrtno, samo da ustvarijo pogoje za to, da potem lahko pred delavstvom krivijo ves naš sistem, s čimer ustvarjajo pri ljudeh načrtno brezperspektivnost,«
Ko se je nato tovariš Jakopič dotaknil dela upravnega kadra po naših podjetjih, je poudaril, da ni čudno, če...imamo še vedno opravka s kriminalom, razsipništvom, anarhizmom v knjigovodstvu, finančnem in materialnem, saj imajo ponekod še vedno črno fonde, ki služijo med drugim za podkupovanje z dragimi darili — vse to pa za »prosperiteto« podjetja in za »boljše zveze«. Nadalje je o tem dejal:
• Uredimo naipr
Iz poročila organizacijskega sekretariata Okrajnega komiteja ZKS na konferenci Zveze komunistov okraja Koper:
O »SLOVENSKEM JADRANU« IN NOVINARJIH O našem listu:
Slovenski Jadran ima razmeroma nizko število naročnikov. Za to je več vzrokov. Prvič je list razpolagal s tako maloštevilnim kadrom, da se zavoljo tega ni mogel bolj razmahniti; ukrenili smo potrebno, da ta naš list kadrovsko okrepimo, mu s tem izboljšamo kvaliteto, hkrati pa privlačnost. Po drugi strani pa naše občinske politične organizacije napram okrajnemu političnemu glasilu niso storile svoje dolžnosti; niso mu pridobivale naročnikov in niso oskrbele dopisnikov. Razen pridobivanja naročnikov je za list važno, da mu pomagamo organizirati tudi redno dopisovanje iz vseh naših krajev, podjetij in zadrug, važno je redakcijo opozarjati na probleme, novice, na bistvene napake v objavljenih poročilih, saj lahko samo s takšnim množičnim sodelovanjem napravimo iz Slovenskega Jadrana list, ki bo res zrcalo in usmerjevalec vsega dogajanja na našem področju.
Posebno opozorilo velja tudi glede »Uradnega vestnika« Okrajnega ljudskega odbora Koper. To prilogo, ki smo jo uvedli v »Slovenskemu Jadranu«, bi prav tako moral redno spremljati vsak član ZKJ našega okraja, saj si je nemogoče zamišljati kako naj člani ZKJ na terenu tolmačijo delo ljudske oblasti, če tega dela ne spremljajo.
O odnosu do novinarjev:
Reči pa je treba tudi nekoliko besed o mnogih primerih nepravilnih odnosov terena napram novinarjem. Oni lahko v interesu vse družbe opravljajo svojo poklicno dolžnost dobro in pravilno le ob maksimalni pomoči vseh faktorjev, na katere se obračajo za podatke, pojasnila in včasih celo zgolj za orientacijske informacije o zadevah, o katerih potem niti ne pišejo. Dogaja pa se, da nekateri odgovorni tovariši goje zelo škodljive predsodke, češ da sploh nočejo imeti posla z novinarji. Dogaja se, da zaradi nerednosti enega novinarja nekateri naši tovariši principielno sploh nočejo več sprejemati novinarjev, kar je pogost primer v podjetjih, o katerih si jc nekoč neki novinar drznil objaviti negativno oceno. Treba se je zavedati, da spada odkrivanje nepravilnosti splošnega pomena med osnovne službene dolžnosti novinarja, kar pomeni konstruktivno javno kritiko, le-to pa morajo predvsem vsi člani ZK sprejemati disciplinirano in brez vsakršnih poznejših groženj in reare-sa'ij napram posameznim novinarjem ali celo napram listu, ki o prizadetih niso objavili zgolj slavospevov. Če kdorkoli smatra, da mu jc v listu ali radiu namerno ali nenamerno storjena krivica, naj po zakonu ali kakorkoli zahteva popravek, res pa je zelo nazadnjaško na takšne stvari nepravilno reagirati.
Naši politični listi in radio so javne tribune, ki naj jih sleherni komunist, pošteno in vsestransko podpira!
»Sicer, moramo ugotoviti, da smo tudi tu že naredili korak naprej, a ne zadostuje samo inšpekcija, če tu ne bodo komunisti v upravnih odborih, delavskih svetih in ostalih upravnih organih kot zavestni faktor naredili vsega, da tako delo in take ljudi onemogočijo. Naše- . mu preprostemu delavcu — in to izkoriščajo taki ljudje! — ni težko z demagoškimi parolami o vi-
obvestili. Ali pa ustvarijo za milijonske vrednosti zaloge takšnega blaga, ki ima monopolni značaj. Ko pa nastopijo zaradi tega v podjetju finančne težave in ko dobijo delavci samo 60 do 80-procentne plače, pride med njimi seveda do negodovanja. Krivci nastalih težav pa brž usmerijo to godrnjanje proti »nemogočim« uredbam. Na žalost imamo med takimi ljudmi tu-
Tovariši Albert Jakopič, Stane Kavčič, Branko Babic in Anton Ukmar v razgovoru pred začetkom konference
sokem dobičku utemeljiti najrazličnejših sumljivih transakcij, ali pa jih prepričati, kako koristno bo, če bodo še to in to gradili. Imamo pa tudi posameznike, in to na vodstvenih mestih, ki najemajo milijonske kredite, ne da bi delavski svet ali upravni odbor o tem sploh
di komuniste. V svojem lokalizmu in ozkosti ne vidijo tudi posledic, ki jih povzročajo s svojim ravnanjem, Pri nekaterih takšnih ljudeh je razširjeno mnenje, da se njih naši zakoni, uredbe in smernice ne tičejo. Nove gospodarske smernice bomo morali z vso doslednostjo iz-
vajati v vsakodnevni praksi. Živeiš bi hoteli bolje vsi, delamo pa d«-jansko manj, kakor pa pred vojn«, pa naj bo to v industriji ali na vasi! Našim ljudem je prišlo že t navado, da zabavljajo čez naš standard, v isti sapi se pa silno čudij® standardu na Zapadu, pri tem pa pozabljajo na nepopisno bedo milijonov brezposelnih, pozabljajo, da se tam dela več kot pri nas, da smo mi zaradi premajhne delavnosti prav tistih, ki zabavljajo, še globoko pod evropskim povprečjera storilnosti in kvalitete, pozabljaj®, da noben instrument ali dekret, še manj pa vsa sovražna gesla ska-paj ne morejo dvigniti standarda pri nas. Edina rešilna gesla so namreč: delajmo mnogo več, mnogo bolj štedimo, gospodarimo ? razpoložljivimi sredstvi bolj pametno, gradimo le v okviru možnosti in s sredstvi, ki smo jih žc ustvarili, ustvarjamo čim večjo, toda čim cenejšo proizvodnjo, to pa spet s čim manjšim številom delovne sile, borimo se za disciplino v podjetjih, borimo se proti nepoštenju, kriminalu in razsipništvu, hkrati pa pomagajmo našim množicam razumeti, da je vprašanje standarda predvsem vprašanje dviga proizvodnje in storilnosti!«
»Uredimo najprej to, kar imamo, ustvarimo si sredstva iz obstoječik kapacitet, rešimo mnoga važna vprašanja, ki nam bodo jutri zelo ovirala nadaljnji razvoj! V gospodarstvu moramo čimprej dovršiti podjetja v izgradnji. Pričeti pa ne smemo nobenih novih velikih investicij, razen takih, ki so hitro po-vračljive.«
(Nadaljevanje na 4. strani.)
k

♦Nadaljevanje s 3, strani)
Zatem je v zvezi z dejanskim izvajanjem novih gospodarskih smernic in v zvezi z reševanjem perečega stanovanjskega vprašanja na našem področju, navajajoč konkretne primere, — na to pa se bo naš list. obširneje povrnil še kdaj pozneje— tovariš sekretar zelo kritično osvetlil družbeno škodljiv način poslovanja naše gradbene ope-rative in projektantov, ki vse preveč stremijo za neupravičenimi dobički. To ruši napore naprednih sil, ki se že na široki fronti borijo za splošno varčevanje in za splošno pocenitev. Kot poseben problem pa je navedel nekatere naše projektante, ki imajo premalo občutka za skupne napore, varčevanje itd.
»Marsikje si ambiciozni projektanti s čimbolj »izvirnimi« konstrukcijami postavljajo spomenike ne glede na ceno gradnje, izmišljajo si razne »variante«, delati se mora vse tako, kot oni zahtevajo, drugače ne dovolijo gradenj. V naši zakonodaji pa, žal, še ni predpisa, po katerem bi tudi oni odgovarjali za neekonomične gradnje,
S
a
¿¿J
O

da ne rečemo o njih, da gre včasih skoraj za skrpucala.«
Stanovanjske probleme, pa tudi razvoj šolstva, gradnjo bolnišnic, ambulant itd., je postavil tovariš Jakopič za primer, kako naj na koprskem področju takšna nujna komunalna vprašanja vsklajajo z razvojem industrije, namesto da bi gojili nerealne težnje po gradnji novih tovarn.
Med drugimi vprašanji glede hitrejšega in boljšega izvajanja novih smernic v gospodarstvu je razen proizvodnje tovariš Jakopič posebno poudaril vlogo delavskega samoupravljanja po naših podjetjih:
»Pri naporih, ki čakajo naš tehnični in vodstveni kader, bodo morali predvsem pomagati delavski sveti in upravni odbori. Ti morajo biti kot predstavniki kolektiva najmočnejša opora tehničnemu kadru, in obratno, uprava in tehnični kader morata usposobiti delavske svete in upravne odbore, da bodo znali s konkretnimi argumenti tolmačiti ukrepe med delavci tako, da bodo spoznali koristno zase, za kolektiv in skupnost.«
UVAJAMO ENAKOPRAVNOST NE GLEDE NA NARODNOST
»Z iztekom roka za izseljevanje po določilih Memoranduma pa lahko ocenjujemo položaj tako, da je na našem ozemlju preostali italijanski živelj v osnovi pozitivno usmerjen na pošteno delo, na pošten zaslužek pri nas, predvsem pa na vse pravice in dolžnosti, ki jih ima do te države in do našega socialističnega razvoja vsak državljan socialistične Jugoslavije. Glede njihovih pravic, ne pa predpravic, so pripadniki italijanske
ilvidela italii

Navajojoč okoliščine ob odselitvi tlela italijanske narodne manjšine z našega področja v atmosferi takšnega zamejskega pritiska, da so mnogi njeni pripadniki-strokovnjaki organizirano, nenadno ter po izvršenih. sabotažah na naših strojih kolektivno odšli iz naših tovarn, je tovariš sekretar izrekel vse priznanje našim domačim, pomlajenim delovnim kolektivom, ki so z vzgledno požrtvovalnostjo brž demantirali vse sovražne napovedi, po katerih naj bi se proizvodnja v naših tovarnah zaradi tega odhoda ustavila, pri nas pa zavladala splošna zaskrbljenost in brezperspektivnost. »Naši delovni ljudje so vse te nakane preprečili, saj so po odhodu italijanskih specialistov celo presegli prejšnjo proizvodnjo in kapaciteto. Najboljši odgovor pa je priznanje kvalitete našim proizvodom na svetovnih tržiščih.«
O NEKATERIH ŠKODLJIVIH OSTALINAH V MEN-TALITETI NAŠIH LJUDI
O nekaterih škodljivih ostalinah v mentaliteti naših ljudi, o katerih je tovariš Jakopič podal širšo analizo <o tem vprašanju bomo objavili obširnejše izvlečke v eni naših naslednjih številk), je poudaril, da so pravzaprav voda na mlin vsem tistim iredentističnim elementom, Hi bi hoteli pri nas še ribariti v kalnem. Ob analizi teb ostalin v mentaliteti naših ljudi in pa vseh mogočih akcij socialistični Jugoslaviji sovražnih tujih političnih struj, ki delujejo proti nam po radiu, časopisju, s pomočjo cerkve, sorodstvenih zvez, maloobmejnega prometa itd., se je tovariš Jakopič precej zadržal na neute-meljenosti ene izmed osnovnih sovražnih parol na našem področju. Gre za parolo o »preganjanju« ita-italijanske manjšine v Jugoslaviji. O mnogih odseljenih italijanskih družinah, ki so podlegle takšnemu umetno ustvarjenemu pritisku z druge strani meje je dejal, da so bile te enostavno žrtve, ki so združeni italijanski reakciji potrebne zgolj za »corpus delieti«, za »dokaze« o »preganjanju« in »nasilstvih« nad italijansko manjšino pri nas. Pri drugem delu italijanskega življa, ki se je odselil, pa je prevladalo nezadovoljstvo zaradi našega ukinjanja privilegijev, ki jih je v vseh pogledih imela italijanska manjšina za časa fašizma in tudi 5e pozneje pri nas — na račun absolutne etnične večine Slovencev na tem ozemlju. Pri nadaljnjem delu italijanskih odseljencev pa je vplivalo na odselitev tudi uvajanje socialističnih odnosov pri nas, tako med italijansko manjšino, kakor obenem in v enaki meri seveda tudi med slovenskim prebivalstvom.
Na vse to je tovariš Jakopič dejal, da morejo edino enakopravni odnosi — saj nam to kaže tudi boj za take odnose v mednarodnem merilu — roditi ustvarjalno sožitje med
ljudmi pri nas, ne glede na njihovo nacionalno pripadnost.
Spričo nekaterih še obstoječih tendenc po superiornosti italijanskega jezika na tem ozemlju, kjer je večina absolutno slovenska, je tovariš Jakopič navedel naslednjo primero:
»Nam je n. pr. docela jasno, da je recimo za ameriške Slovence edino pravilno njihovo stališče glede tega: hočemo liiti dobri državljani USA, hkrati pa ostanemo še naprej Slovenci. Takšno njihovo stališče odo-
neizkoriščene
Iz obširnega zaključnega dela v poročilu tovariša Jakopiča objavljamo . naslednje vobče zanimive odlomke:
»Se pred nekaj leti visoko pod predvojnim nivojem zaostala kmetijska proizvodnja je po teh ukrepih, ki so kmeta predvsem ekonomsko stimulirali, skoro že dosegla predvojni nivo. Sredstva ki ■ jih je država vložila v obnovo podeželja, elektrifikacijo, male asa-nacije, šolstvo, bolnišnice, dispanzerje, razne regrese, kot n. pr. za umetna gnojila, semensko službo itd. — vse to je našemu kmetijskemu prebivalstvu ustvarilo neprimerljivo boljše pogoje kot pred vojno. Če omenimo še monopolni položaj, ki je ustvarila naša dosedanja usmerjenost v izgradnjo bazične industrije ter s tem v zvezi nastajajoči novi industrijski centri, po-
. X	■ ..----- -.....—
f | . *	H
Gosti in delegati pred konferenco
brava tudi ameriško državno vodstvo. Globoko pa sem prepričan, da bi ameriško državno vodstvo v nobenem primeru ne odobravalo stališča slovenske izseljenske manjšine, če bi se to stališče glasilo podobno stališču nekaterih pripadnikov italijanske narodne manjšine pri nas, ki bi radi, da bi zaradi enega samega italijanskega preddelavca v naši tovarni na stotine Slovencev v tej tovarni moralo z njim občevati v jeziku narodne manjšine.«
Nato pa je tovariš Jakopič pozval delegate na konferenci, naj se borijo v tem pogledu za prave socialistične odnose s pozicij zdravega nacionalnega ponosa, hkrati pa ustreznega spoštovanja pozitivnega dela pripadnikov italijanske nacionalne manjšine, ki je ostala pri nas:
»Saj imamo prav med pripadniki italijanske nacionalne manjšine tudi dokaj svetlih primerov, saj imamo med njimi takšne, ki jim je jugoslovanski družbeni razvoj iskreno pri srcu, predvsem zato, ker vidijo v njem vse najčistejše elemente socializma. Ti pozitivno in res napredno usmerjeni pripadniki italijanske nacionalne manjšine so se n. pr. naučili slovenščine, ker so smatrali to v duliu pravih socialističnih odnosov za potrebno — pri vsem tem pa so le ostali Italijani.«
večano število mestnega in industrijskega prebivalstva, ki ustvarja trdnost tržišča, vidimo, da tudi vse to daje odlične možnosti za nadaljnji dvig kmetijske proizvodnje.«
»Prevladujoča orientacija na drobno blagovno proizvodnjo individualnega proizvajalca je pri nas, kot v vsaki deželi, ki je v izgradnji, pa naj bo kapitalistična ali socialistična, ovira, Ivi jo je treba brezpogojno premostiti v interesu skupnosti, kot tudi kmeta samega. To dejstvo mora prevladovati v miselnosti našega kadra in naših kmečkih proizvajalcev. Iskanje vseh mogočih sredstev, od regresov do direktnega preplačevanja kmetijske proizvodnje v želji, da bi na ta način dvignili proizvodnjo, toda brez zavestne politike podružb-Ijenja osnovnih proizvodnih sredstev, ne more prinesti zaželenih uspehov, V kapitalističnih zemljah je rešila ta problem kapitalizacija vasi z vso svojo krutostjo. Milijoni delovnih kmetov so postali hlapci in dekle farmarjev in veleposestnikov. Rešitev je bila pač taka, kakršen je bil družbeno-eko-nomski sistem in kakršna je bila država. V naši socialistični deželi, kjer se seveda takšnih kapitalističnih metod ne moremo posluževati, pa more rešiti ta problem samo razvoj socialističnih odnosov na vasi. Samo taka rešitev more pri-
EliSZSS1
nacionalne manjšine lahko povsem
gotovi, da jih bodo v polni meri lahko uživali, od njih samih pa je odvisno, da a svojim deležem to pod-pro.
Trezni pripadniki italijanske narodne manjšine, ki so ostali v naši državi vzltc vsej zastraševalni kampanji z druge strani, so žc morali imeti dovolj vzrokov za to, da so ostali na naši strani. Ti vzroki so predvsem v spoznanju, da je naš jugoslovanski odnos do narodnih manjšin dejansko enakopraven, saj ' daje slehernemu pripadniku narodne manjšine prav vse tiste pravice in možnosti, kakor domačemu prebi-
valstvu. Ti pripadniki italijanske narodne manjšine pa sami prav dobro vedo, da nihče njihovih sonarodn,lakov, ki so se odselili čez mejo. ni zapustil Jugoslavije pod jugoslovanskim pritiskom ali zaradi »krivic«, ki da bi se jim pri nas godile. To želim poudariti zlasti spričo nedavnih hedentističnih izpadov vodje italijanske socialistične stranke Ncnija, ki je — očito za svojo predvolivne potrebe — dne 15. januarja t, 1. v Trstu z vso socializmu škodljivo demagogijo in potvarjanjem dejstev skušal kaliti razvijajoče se dobre sosedske odnose med nami in Italijo.«
nas vse pogoje za razvoj, so še premnoge možnosti
nesti povečanje proizvodnje, a kar je najvažnejše, tudi osvoboditev človeka.«
ODLOČNA PREORIENTACI.iA V DELU NAŠIH ZADRUG BO KORISTNA PREDVSEM ZA KMETA
»Kmetijstvo ima v našem okraju, da ožjega koprskega področja ne omenjam, povsod velike možnosti. Samo treba se je obrniti k njemu in se orientirati nanj z isto borbenostjo in zainteresiranostjo kot na tovarne. Zadruga in razvoj kmetijstva nam mora biti prav tako blizu kot tovarna. V pospeševanju kmetijstva moramo videti prav tako bogate možnosti dohodkov, obenem pa še naprej ustvarjati vse pogoje za izgradnjo takšne industrije, ki bo imela za osnovo svojo lastno surovinsko bazo. Razvijanje živinoreje, sadjarstva, mlekarstva kakor dalje ovčarstva, ki nam je v teh desetih letih pretežne orientacije na dotacije in investicije, gradnjo novih tovarn itd, skoro propadlo, pa tudi razvoj naj-raznovrstnejšega obrtništva — to so tiste gospodarske veje, ki lahko tako imenovanim »zaostalim« krajem omogočajo najbolj zdrav napredek in razvoj. V bistvu glede teh naših krajev ne gre toliko za zaostalost, kakor za dejstvo, da so -izgubili svoj gospodarski center, ki pa ga danes že nadomešča raz-stoče industrijsko zaledje, dalje Reka in tudi novi domači centri, ki se ustvarjajo. Razen tega vodijo preko našega okraja močne prometne žile v jadranska turistična središča, ki zahtevajo vsako leto večje prehranske fonde ter pomenijo tudi dobro tržišče za najrazličnejše obrtniške in druge domače izdelke. Ti pogoji ustvarjajo našemu zadružništvu, našim lokalnim organom na teh področjih možnosti najširše iniciative, izkoriščanje vseh lokalnih virov, iska-nie vseh skritih rezerv in sproščanje iniciative ljudi, ki naj, usmerjena po socialističnih silah, krepi kolektivni duh na vasi, krepi in širi zadružno zavest. Razvijanje takšnih obrtniških dejavnosti bo v zadrugah po eni strani bogatilo družbene fonde, pomagalo kmetu pri dvigu proizvodnje, krepilo bo osnovo za dvig standarda kmetu in delavcu, po drugi strani pa bo onemogočalo šušmarske špekulante, vtem ko bo precejšnjemu delu odvišne delovne sile olajšalo vrnitev iz tovarn na kmetije in jim tamkaj omogočalo dober zaslužek. Obenem pa bo takšno razvijanje obrtniške dejavnosti v zadrugah dopolnjevalo kmetom, ki jim dohodki lastne proizvodnje ne zadoščajo za preživljanje. Taka široka gospodarska dejavnost, ki naj se organizira v vsaki zadrugi, pa bo pomenila preusmeritev tudi v tistih zadrugah, ki so doslej videle vir dohodkov samo v trgovini, gostilni, ali lesu, ki ga imamo posebno na našem področju že itak premalo, skratka v nekmetijski dejavnosti. Odločna preorientacija v smeri kmetijstva in razvijanje drugih panog, ki kmetijstvu neposredno koristijo, bo zadrugo približala kmetu ter jo okrepila z novim članstvom. V večjih zadrugah, ki zajemajo širša področja, pa naj se zato, da bodo kmetje čim laže
sodelovali in odločali, organizirajo po večjih vaseh zadružni pododbori. Stvar socialistačnih sil pa je, da zagotovijo soodločanje in vskla-jevanje interesov takšnih pododborov z interesi celote. Taki pododbori bodo koristni predvsem zato, ker bodo znali hitreje uvidevati specifičnosti posameznih vasi, opozarjati zadrugo na probleme in hitreje odpravljati pomanjkljivosti ter mobilizirati še neizkoriščene možnosti naše vasi.«
DRŽAVNA POSESTVA MORAJO POSTATI VZOR SOCIALISTIČNIH OBRATOV
»Ob teh nalogah pa nam seveda ne bo dovoljna opora samo zadruga brez organiziranih socialističnih sil na vasi. Zato moramo okrepiti naša državna posestva, ki morajo postati vzor socialističnih obratov, okrepiti pa tudi Socialistično zvezo, ki se prav sedaj pripravlja na volitve, povečati pa moramo tudi naš vpliv v vseh društvih in or^jmizacijah, ki delajo na vasi.«
NOVI DAVČNI PREDPISI
USTVARJAJO KMETIJSTVU BOLJŠE POGOJE ZA NAPREDEK
Glede novih predpisov o davkih in taksah pa je tovariš Jakopič poudaril, da s temi ukrepi ne gre za pritisk na kmeta, saj bodo s temi dajatvami ustvarjeni skladi, ki bodo še posebno s pomočjo države kmetijstvu samo ustvarjali boljše pogoje za napredek.
»Posebno predvidena mehanizacija bo razbremenila skrbi mnoge kmetovalce, ki že danes kot n. pr. v Šmarjah, težijo za združevanjem kmetijskih posestev in strojno obdelavo, ki jim bo ob pomanjkanju delovne sile omogočila višjo in cenejšo proizvodnjo, to pa ob mnogo manjših naporih.
Ob novih ukrepih pa se posebno za zadružništvo odpirajo nove perspektive. Zmanjšanje industrijskih investicij bo sprostilo in ustvarilo večje rezerve najrazličnejšega materiala (cement, gradbeni les itd., ki ga doslej ni bilo v dovoljni meri) ter s tem ustvarilo možnosti graditve najrazličnejših zadružnih objektov (sušilnic, skladišč, silosov itd.). Pomoč ki jo bodo lahko zadruge z mehanizacijo nudile svojim članom, ker je ta neobdavčena, dalje pa jo nudile tistim gospodarsko šibkejšim nečlanom, ki jih bodo Skušali močnejši zaradi obdavčenja vprežne živine izkoriščati z visokimi cenami uslug, bo prav gotovo pospešila vključevanje novega članstva, s tem pa tudi krepila zadružništvo, seveda v pogojih nadaljnjega razvijanja socialističnih odnosov v zadrugi sami in kmetijski proizvodnji sploh.«
Kot so delegati sklenili že dopol-dandan, so v popoldanskih urah nadaljevali svoje delo po komisijah. Razpravljali so o obeh poročilih in razčlenjevali nakazana vprašanja. Povsod je vladalo razgibano delovno vzdušje, zlasti pa je bila živahna razprava v komisiji za ideološka vprašanja.
Ker komisije do časa, ko je šel naš list v tisk, še niso končala z delom bomo u njihovem delu in o zaključkih konference poročali v naši prihodnji številki.
i
Z novo upravuo teritorialno razdelitvijo je danes na območju koprskega okraja 35 poštnih uradov. S tako velikim številom krajevnih pošt se ta okraj uvršča med poštno najmočnejše okraje, saj pride en poštni urad na 2971 prebivalcev. Kljub temu, da pošto v večini primerov prevažajo s potujočimi poštami po železnici, je PTT podjetje uvedlo poleg železniških prog tudi dve avtobusni, in sicer na relaciji Koper—Sežana in Koper— Gračišče—Sočerga, To omogoča, da
telefonskih central, ki bodo imele v Kopru G00 priključkov, v Izoli in v Piranu pa 200, v Portorožu 100, v Škofijah 30 in v Sečovljah 10 priključkov. Sistem teh novih avtomatskih telefonskih central je najmodernejše vrste in je zasnovan na principu križnega spajanja zvez. Njegovi stlkalniki delujejo na osnovi stikanja kontaktnih peres na križišču navpičnih in vodoravnih koordinatnih vzvodov. Kontakti na stikalnikih so srebrni. V primerjavi z mehanskimi izbi-
»Iskrili« paviljon na zagrebškem velesejmu
lahko dostavijo dnevno časopisje na področju vseh pošt isti dan, le v nekaterih širših dostavnih okoliših pošt • dvakrat, trikrat, odnosno štirikrat tedensko.
Teleprinterjev je v koprskem okraju 5 ln to v Kopru, Piranu, Sežani, Postojni ln Ilirski Bistrici, telefonskih central pa 35, Njihova kapaciteta je 1312 možnih telefonskih priključkov, sedaj pa je vključenih le 836 telefonskih naročnikov, to je 0,8 telefonov na 100 prebivalcev.
V3a ta poštna sredstva sedanjemu živahnemu političnemu, gospodarskemu n družbenemu žvljenju v koprskem okraju ne zadoščajo. Zato predvdevajo- perspektivni načrti znatno povečanje vseh PTT kapacitet. V tej zvezi so že sklenjene pogodbe s Tovarno za elektrotehniko in precizno mehaniko Iskra v Kranju za dobavo novih
Veliki poiresni sunki niso napravili-v Ilirski Bistrici samo materialne škode, pač pa so tudi močno okrnili ljudsko-prosveino in fiskultur-no delo. Dramski, pevski in godbe-ni odsak Svobode so vso letošnjo jesensko in zimsko sezono pridno va-dii v prostorih glasbene šole. Sedaj pa so morali prenehali z delom, ker so v poslopju namestili družine iz močno poškodovanih stanovanj. Podobno pribežališče je postala tudi telovadnica TVD Partizana. V kinodvorani pa ¡so prekinili predvajanje filmov iz požarno varnostnih raz.ogov, Z delom nadaljuje le folklorna skupina, pa še ta gostuje v mali, slabo ogrevani dvorani podjetja Topol. Ljudsko prosvetni delavci so zaradi vseh teh ne-prilik morali prvič po osvoboditvi odpovedati Prešernovo proslavo, čeprav so se nanjo že nekaj dni vestno in temeljito pripravljali,
*
V nedeljo, 12. februarja so ilir-skobistriški prostovoljni gasilci na svojem rednem letnem občnem zboru pregledali dosedanje delo. Ugotovili so, da jim povzročajo skrbi materialne težave, pr.sdvsem pomanjkanje dobrega prevoznega sredstva in obnovitev precej poškodovanega gasilskega doma, ki mu potres ni prizanesel. Občnemu zboru so prisos'vovali tudi predstavniki oblasti teT družbenih in gospodarskih organizacij, med njimi predsednik občinskega ljudskega odbora Anton Guštinčič, zastopniki ljudske milice in podjetij ter dru»i. Po živahni razpravi s'o ilirskobisfcrižki prostovoljni gasilci sprejeli sklepe in program dela za novo poslovno dobo.
ralniki je obraba materiala na njih neznatna in je zato vzdrževanje teh naprav mnogo cenejše, ker ne zahteva stalnega nadzorstva vzdrževalnega osebja.
Z novimi telefonskimi centralami v Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu, Sečovljah in Škofijah bo
Za zdravo sadno drevje
Lep in urejen saaovnjaK je ponos zadruge in vsakega privatnega kmeta. S kakšnim ponosom razkazuje svoje sadje napreden sadjar obiskovalcem, ki jih zanima napredek. Skoda le, da imamo še vedno veliko takih sadjarjev, ki se ne zanimajo, da bi svoje sadno drevje v zimskem času dobro očistili mahu, lišajev in starega luba ter nato poškropili.
Sadno drevje je v nekaterih predelih koprskega okraja (Brkini) ena izmed važnih gospodarskih panog. To se je pokazalo lani, ko je bilo vse drevje dobesedno preobloženo z res lepim sadjem. Sadjarji tega predela so dobili lepe denarje za sadje. Ker ima skupnost pri (cm svojo besedo, je iziel zakon o varstvu rastlin, ki obvezuje vse lastnike in zakupnike zemljišč, državna posestva in zadružne organizacije na področju OLO Koper, da do konca marca 1956 opravijo v svojih sadovnjakih sledeča varstvena dela:
1.	Posekati morajo vsa suha sadna drevesa in tista, ki se sušijo;
2.	Pomladiti morajo opešano sadno drevje ter znižati previsoke krone;
3.	Očistiti zdravo sadno drevje suhih vej in razredčiti pregoste krone;
4.	Ostrgati, z drevja mah in li-šaje ter odstraniti z dreves ln nasadov vse suhe in gnile plodove;
5.	Poškropiti okuženo sadno drevje.
Za škropljenje je na razpolago dovolj ikropiv kot: Rumesan, Rumesan-olje, Kreosan, Parapin in žvepleno-apnena brozga. Navodila, kako se ta škropiva uporabljajo, imajo vse kmetijske zadruge.
Škropljenje je treba organizirati preko zadružnih škropilnih ekip. Sadjarji naj takoj pristopijo k delu, dokler je za lo čas. Občinski ljudski odbori naj to delo podpirajo in nadzoru je'o.
Kdor škropljenja ne bo opravil v navedenem roku, bo po omenjenem zakonu kaznovan zaradi malomarnosti.
ISf2
Slovenija dobila drugo omrežno avtomatsko telefonsko skupino, ki bo vezana z brezžično telefonsko napravo z Ljubljano. Taka brezžična naprava, izdelek Instituta za elektrozveze v Ljubljani, že deluje v avtomatski omrežni skupini Ljubljana in je vključena na relaciji Ljubljana—Bled. Z njo bo omogočena telefonskim naročnikom omrežne skupine Koper direktna -zveza z vsakim telefonskim naročnikom v omrežni skupini Ljubljana, Tako bo n. pr. Ladjedelnica v Piranu lahko direktno klicala Železarno na Jesenicah brez posredovanja poštnega urada. Pričakujemo lahko, da bodo vsa ta dela zaključena v prihodnjem letu. V Kopru pa bo preje potrebno še urediti nove poštne prostore. Lokacija za koprsko poštno zgradbo je že določena in v kratkem bodo začeli kopati temelje.
Lani je podjetje za PTT promet v Ljubljani izboljšalo telefonsko linijo Ljubljana — Postojna — Koper, letos pa bodo nadaljevali z delom na liniji Koper — Portorož ter kablirali krajevna omrežja v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu. V letošnjem načrtu dela imajo tudi gradnjo in adaptacijo poštnih prostorov v Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu in v Sečovljah, ob koncu leta pa montiranje telefonskih central v Izoli in Piranu.
Posebna novost v delu pošt pa bo uvedba poštno-hranilniške službe pri vseh poštnih uradih, kar bo v veliki meri vplivalo tudi na nadaljnji razvoj turizma in gostinstva v koprskem okraju.
Franc Dobnikar
O Semedeli pri Kopru dolgo ni bilo ničesar slišati, Vsak otrok sicer ve, da so tamkaj zgradili nekaj novih stanovanjskih blokov, da se Koper pravzaprav širi v ono stran in podobno — o življenju Semedelčanov, o njihovem družabnem življenju in političnem delovanju pa ni bilo nobenega glasu. Znana stvar je, da je v Semedeli vladalo med množičnimi organizacijami precejšnjo mrtvilo — delali sta samo obe osnovni organizaciji ZKS (Semedcla-Jušterna) in nekaj malega organizacija SZDL, pa še to delo se je omejevalo le bolj na pobiranje članarine in na razpravljanje o kakšnem posebno perečem problemu, ki je navadno zaradi takega razpravljanja postal in ostal le še bolj pereč. Mladinska organizacija in organizacija Zveze borcev NOV že od leta 1952, ko sta bili na nekakšno direktivo razpušče-ni, sploh nista obstajali. Čeprav je tudi Semedelo in Jušterno zapustilo precej starih naseljencev, pa so se vendarle doselili novi ljudje. Z zgraditvijo novih stanovanjskih poslopij v Semedeli pa bo število prebivalcev še bolj naraslo. Med novimi naseljenci so brez dvoma skoraj sami ljudje, ki so vajeni aktivnega političnega življenja, ljudje, lu so sodelovali v NOB in so bili tudi ves povojni čas aktivni graditelji nove Juroslavije.
Letošnje leto so posebno aktivno začeli člani ZKS, ki so uvideli, da tako ne morejo naprej. Ta sklep se že pozna na delu posebno SZDL, ki ima prav danes svoj letni občni zbor. Sklenili so oživeti tudi mladinsko organizacijo, v to-
Na zadnjem zboru volivcev iz Matavuna, Betanj, Naklega in Škocjana v divaški občini so sprejeli sklep o uvedbi posebnega krajevnega prispevka v delu in v dajatvi vprege za popravilo krajevnih in vaških poti. Pobudo za to je dal krajevni odbor, ki je eden najaktivnejših v občini.
Krajevni odbor v Matavunu se je takoj po izvolitvi lotil reševanja vaških problemov. Najprej je v sodelovanju s krajevnim odborom Dane organiziral prostovoljno delo za popravilo poti iz Matavuna skozi Dane do glavne ceste Koper—Divača. To popravilo ceste, ki se je že desetletja ni nihče lotil, je že v zaključni fazi. Pri delu so sodelovali skoraj vsi prebivalci z majhnimi izjemami nekaterih posameznikov, ki ^.jim je blaginja skupnosti poslednja skrb. Da pa bi v prihodnje sodeloval pri podobnih akcijah vsak, so določila sklepa o uvdebi posebnega krajevnega prispevka jasno formulirana. Vsako gospodarstvo bo prispevalo predvidoma 24 delovnih ur, gospodarstva, ki 'imajo vprego pa razen tega še
prevoz po 2 kubična metra gramoza. Kdor se dela ne bi udeležil osebno, lahko izpolni obveznost s tem, da plača 500 dinarjev za delovni dan. S temi prispevki bo krajevni odbor plačal najeto delovno silo. Določila sklepa tudi dopuščajo osebne zamenjave pri delu, vendar pa ne s fizično slabšo delovno silo.
Z uvedbo tega posebnega krajevnega prispevka, ki ga je tudi že potrdil občinski ljudski odbor v Divači, so dosegli dvojni namen. Prvič: popravila potrebne ceste in poti bodo v kratkem popravljene in drugič, pri delu za skupno korist bodo sodelovali vsi prebivalci po svojih zmožnostih. In ne samo to! Krajevni odbor v Matavunu je dal lep vzgled, kako je možno z mobilizacijo lokalnih sredstev in možnosti izvesti dela, ki so nujno potrebna za hitrejši gospodarski razvoj vasi. Na ta način lahko vsak krajevni odbor pomaga reševati komunalne probleme svoje občine z minimalnim trudom in žrtvami. Vsekakor vredno posnemanja!	-— r
rek pa so se zbrali tudi člani Zveze borcev, da po treh letih spet vzpostavijo svojo organizacijo. Da je bila res potrebna, je pokazala zlasti živahna razprava na občnem zboru, kjer so člani sprostili nekaj kritičnih problemov. Če analiziramo celotno diskusijo, lahko ugotovimo, da jo osnovni vzrok skoraj vsem pomanjkljivostim šibko te-oretično-politično znanje posameznih članov, ki zato rodi škodljivo sektašenje, lolcalistično, ozko osebno gledanje na naše probleme in zaradi tega nerazumevanje različnih ukrepov ljudske oblasti. Posploševanje in ponavljanje reakcionarnih parol celo po članih ZKS, čeprav v krogu članov in pod okriljem organizacije Zveze borcev, je hud pojav, ki naši skupnosti in njenim interesom lahko samo škodi. Primitivno postavljanje »Zakaj smo se borili?« je samo voda na mlin našim sovražnikov, ki skušajo izkoristiti vsako našo težavo — in vsakega človeka.
Vse to kaže, kako zelo je bila potrebna tudi organizacija Zveze borcev. Če bi ta delovala tudi v Semedeli, bi zelo verjetno do takih pojavov ne prišlo. Svojemu članu bi pomagala rešiti njegovo težko stanovanjsko situacijo, s čimer bi on takoj postal zadovoljen ln bi vse zabavljanje in godrnjanje odpadlo, po drugi strani pa bi organizacija v tem času, ki je sicer brez haska izginil v pozabo, lahke veliko storila prav za politično in gospodarsko vzgojo svojega članstva. Vsi vemo, da "nam že redno sestajanje veliko koristi, vsako predavanje in razprava pa nam pomaga širiti naše obzorje. Vsak: član Zveze borcev, vsak dober člact SZDL, zlasti pa vsak komunist, vsi bi morali vsaj v grobih obrisih poznati našo politično in gospodarsko problematiko, poznati vse napore, ki jih danes vlaga sleherni naš državljan v izgradnjo boljšega življenja nam in našim potomcem.
Če bo novi odbor Zveze borcev, ki je bil izvoljen na občnem zboru v torek, dobro zastavil, če bo svojo dolžnost storil tudi novi odbor SZDL, ki ga bodo Semedelčani ln Justernci izvolili danes zvečer, če bo potem začela delovati tudi mladinska organizacija, ki ima za to vse pogoje, potem lahko upamo, da bo tudi Semedela zaživela drugačno življenje kot doslej. Saj problemov je veliko in med njimi ni najmanjši tudi kulturno prosvetno delovanje, ki ga bo treba oživeti, da ne bo propadlo še tisto malo inventarja, ki je žalostna zapuščni-na zamrlega kulturno prosvetnega delovanja v Semedeli. Prva naloga vseh organizacij pa bo, da v kij učijo in aktivno angažirajo vse nove doseljence, ki jih ni malo in imajo prav gotovo tudi bogate izkušnje za delo v tej ali oni organizaciji.
R. B.
Iz
Občinski komite ljudske mladine v Ilirski Bistrici je pred kratkim organiziral enodnevni seminar za voditelje osnovnih mladinskih organizacij in za člane občinskega vodstva. Udeležilo Se ga je 57 mladink in mladincev. Seminarju so prisostvovali med drugim tudi sekretai občinskega komieja ZK Branko Dovgan ter predstavniki drugih množičnih organizacij, ■ Sekretai Branko Dovgan je seznanil udeležence seminarja s perspektivo gospodarskega razvoja in z uveljavljanjem družbenega upravljanja v njihovi občini. V nadaljevanju seminarja so se mladinski voditelji pomenili o nalogah mladinske organizacije pri delu na vasi, o ne (katerih problemih društev in o organizacijskih vprašanjih.
Mladinskega seminarja v Kopru pa se je udeležilo 23 mladinskih funkcionarjev. Urednik Radia Koper, Branko Gaberšček, je predava o borbi Jugoslavije za mir. Po zanimivem predavanju so se mladinci in mladinke pogovorili o možno stih ustanovitve novih mladinski! ak*ivov v podjetjih in ustanovah lkoj>rske občine. V tej zvezi bode sestavili sezname vseh mladincev, ki še niso vključeni v mladinsko organizacijo.
Grad v Semedeli


O O O
Potres. Kako vpliva ta beseda na ljudi, ki nimajo vpogleda v dogajanje v naravi. Tisto podmolklo bučanje pod zemljo in nato zibanje ali valovanje zemeljske skorje spravi ljudi iz vsakdanjega živ-ljenskega ravnotežja. Ce se to dogodi ponoči, kot je bil primer zadnjega potresa v Ilirski Bistrici, je pa še toliko bolj grozljivo.
»Potres! Bežimo!«
To so po navadi prve besede, ki se le s težavo izmotajo iz ust prestrašenih ljudi. Bežimo, toda kam? Stopnice, ki vodijo iz nadstropij v pritličje, se rnajejo, omet pada s stropov, zidovi pokajo in hreščijo, kot bi jih nevidna velikanova roka hotela raztrgati in zdrobiti... Le nekaj sekund trajajo sunki, nato se zemeljska skorja počasi umiri. Vendar so že ti kratki trenutki zibanja ali valovanja zapustili težke poškodbe na poslopjih. V teh časih je taka naravna nesreča še bolj občutna. Za več časa zaustavi vse zasnovane načrte izboljšanja, ker morajo ljudje popravljati škodo, ki jo je povzročil potres.
Mrk, zasnežen in mrzel me je sprejel, da bi se ga skoro ne bil upal ogovoriti:
»Kaj me motiš v mojem razmišljanju«, me je jezno vprašal. Pri tem je zapihalo z njegovih pobočij, da me je skoro odneslo nazaj k morju.
»Rad bi samo vedel, odkod je prišla tista moč, ki je tako potres-la velik del zemeljske skorje v tem kraju. Saj veš, da smo ljudje radovedni, kadar se kaj takega zgodi.«
Jezno je nasršil ledene obrvi, Od nekod je zacvililo in zapihalo. Oblaki ledenih snežink so me zakrili. Skozi gole veje dreves se je pri-podila silovita burja, Nisem se zganil. Ko je velikan spoznal, da se me ne bo mogel kar tako od-križati, se je omehčal;
»Naj bo. Nekaj ti lahko povem. Pravzaprav ni bil tisti potres nič izrednega, še manj pa mističnega, kot nekateri pravijo. Slišal sem celo, da so nekateri duhovniki s prižnic govorili o nekakšni »božji kazni.« Vse skupaj spada v delo-
Kako je delovala fantazija nekaterih prebivalcev tisto jutro po potresu v Ilirski Bistrici! Več ljudi je pripovedovalo, da so nekateri delavci, ki vstajajo ob treh, da lahko pravočasno pridejo na delo, videli veliko žarečo kroglo, ki je s silovitim šumom priletela skozi ozračje in izginila v daljavi. Takoj nato so slišali močno pokanje, zemlja pa se je stresla... V resnici pa je bila tista »žareča krogla« — stik debelih žic daljnovoda visoke napetosti, ki jih je potres tako zamajal, da so se dotaknile druga druge. Naravno, da je pri tem nastal kratek stik in se pokazal velik plamen .. .
Snežnik. Notranjski Triglav. Ma-rička Znidaršič, ki živi in dela nekje od njegovem vznožju, je v eni svojih pesmi zapisala:
»Pravijo, da smo mi, ki smo rojeni ob tvojem vznožju, vsi trdi, jekleni in mrzli kot sneg v tvojih vrhovih.
A vendar, glej, je po naših
domovih tako čudovito mehko in toplo ' ljubezen žari v njih kot samo
^ zlato.«
To so besede, ki jih je lahko zapisala le v lepote svoje ožje domačije zasanjana pesnica. Prav je, da jih je tako zapisala, saj je z njimi odkrila delček lepote svoje rodne Notranjske.
Mene je zanimalo, kaj bo Snežnik sam povedal o potresu, ki ga je povzročilo njegovo dviganje. Se poprej moram povedati, da je Snežniška skupina precej valovita, okrog 1000 metrov visoka kraška pokrajina. Pokrita je z gostimi temnimi gozdovi, pod krošnjami dreves pa je polno jam in vrtač. Sam Snežnik se sredi te planote dviga 1796 metrov visoko. Okrog njega pa je še več kopastih vrhov, ki dosegajo 1200 metrov višine, Ta pokrajina je bila pozo-rišče in izvor zadnjega potresa v Ilirski Bistrici. Ko sem slišal, da so geologi in geofiziki govorili, da je potres nastal zaradi stalnega dviganja Snežnika, in da spada z večjo okolico še med mlada ne-ustaljena hribovja, sem takoj odšel na obisk k snežnemu velikanu.
vanje zakonov narave, po katerih se vse spreminja. Staro propada in odmira, novo raste in se razvija.
Jaz čepim ali sedim tu že milijone let, pa pravijo, da sem še mlad, da moje podnožje še ni ustaljeno, Tisti dan mi je nenadoma postalo nekako dolgočasno. Hotel sem se malo dvigniti. Pravzaprav je v mojih koreninah nastalo nekakšno gibanje. Revolucija, bi dejali vi ljudje. V globini kakih 40 km pod površjem zemeljske
skorje je završalo. Občutil sem, da me nekaj dviga pokoncu. To je bilo tudi vse. Ker je vse okoli mene tesno povezano z menoj, se je zazibalo in potreslo. Moram še povedati, da se ta del zemeljske skorje šele dela. Ni še dokončno obdelana zunanja podoba. Mogoče bo v prihodnjih milijonih let zrasel zraven mene še kak višji vrh. Kdo naj to ve? » Nikjer je stalne ni stvari, a prah noben se ne izgubi«, je zapisal vaš pesnik.
No, naj ti povem še to-le: Tisti dan sem začutil, kako me neka gigantska sila iz globine pritiska kvišku. Naravno, da mi je bilo to kar nekako prijetno. Zrasel bom še za nekaj metrov, sem se veselil. Ko sem pogledal tja v vznožje, mi je postalo skoro žal, da sem se pustil tako zibati. Kako so bežali tisti tebi podobni črvički iz svojih škatlic.«
Nekaj trenutkov sva oba molčala. Bilo mi je malo tesno pri srcu ob misli, kaj zmore tak velikan. Kaj če- bi ga nenadoma zagrabila jeza in bi znova skušal vstati? Cez čas me je vprašal:
»Bi rad še kaj zvedel?«
»Saj veš, da me zanima vse, kar poveš. Rad bi, da mi poveš še kaj iz svojega življenja.«
»To je pa dolga zgodba. Povedal sem ti že, da štejem moja leta kar z milijoni. Kaj vse se je dogajalo v mojem vnožju v milijonih let! Veš, takrat ko so na zemlji živeli tisti velikanski kuščarji, ki so jim učenjaki dali imena dinozavri, ti-ranozavri, brontozavri itd., je bilo zelo zabavno. Ko so se te »živalce« steple, sem gledal zastonj teater, kot pravite vi ljudje. Počasi so te »živalce« izginile, namesto njih pa so se pojavile druge, manjše. No, prišel je navsezadnje tudi človek. Skozi gozdove v mojem vznožju so se valile reke ljudi, ki so silili k morju. Tisočletja so zapustila svoje sledove v moji okolici, le jaz sem ostal nekdanji Snežnik. Tak mislim ,da bom tudi ostal še milijone let.. .«
Zahvalil sem se našemu velikanu in odšel po zasneženi poti nazaj k morju. V temnih gozdovih je tulila in zavijala mrzla burja. Zdelo se mi je, da je to odmev tu-lenja nekdanjih predzgodovinskih živali, ki se borijo za obstoj. Snežnik je nepremično gledal za mano. Kdo ve, kaj se skriva v tem zasneženem velikanu?
P. A.
BREZOVICA
(Srečanja z učiteljem Ludvikom Žcrjalom)
Osnovna šola v Brezovici je ena najstarejših šol na Primorskem. Po zaslugi požrtvovalnih učiteljev, je ta šola vzgajala skoro sto let poštene in zavedne ljudi, ki so se v negotovih časih znali znajti in kljubovati. Levji delež ima pri tem učitelj Ludvik Zerjal. Pripovedoval je o prizadevanjih Marka Pohlina, Blaža Kumerdeja in drugih, da bi Slovenci dobili svoje šole. Kljub temu smo šole dobili razmeroma pozno. Res da je že Marija Terezija izdala zakon o ustanovitvi šol in o šolski obveznosti, toda za Slovence je vse to ostalo le na papirju. Le v mestih in večjih trgih so ustanavljali šole in gimnazije. Učni jezik pa je bil nemški vse do Levstikovih in Jurčičevih časov. Napoleonovi podvigi v začetku XIX. stoletja so staro in okorelo Avstrijo Nekoliko stresli. Zendarmerija je imela takrat mnogo posla. Vsako iskrico svobodo-Ijubja so poskušali ugasiti ob nastanku. Družba okrog cesarja in dvora se je začela zavedati, da je prišel čas, ko se bo treba umakniti in dati krmilo svoje nacionalno pisane države v roke drugim. Zato so si vsi prizadevali, da bi se še obdržali na krmilu. Kljub nasilju in absolutizmu je pod pepelom tlelo.
Leta 1827 je bila ustanovljena prva slovenska šola na Primorskem, v Trstu na Katinari. Ta šola pa ni bila ustanovljena zaradi Slo-
Šjftm^mmf ésmmÍBé m M^ §# mi¡iSB
Deset minut pri predsedniku MO Počitniške zveze v Piranu
Ko prihajajo zadnje dni iz vseh krajev koprskega okraja poročila o - vseh mogočih občnih zborih, se mi zdi prav, da se spomnimo še na prvi pogled tako tihe in skromne organizacije, ki deluje pod svojim geslom: »Spoznavaj domovino in še bolj jo boš vzljubil«. To je organizacija Počitniške zveze v Piranu.
V preteklem šolskem letu je štel Mestni odbor PZ za občino Piran tri družine: družino Pomorske srednje šole (PSS), družino slovenske in družino italijanske nižje gimnazije. Najštevilnejša in najaktivnejša med vsemi je-bila vsekakor družina PSS, iz katere je tudi izšel MO PZ in ki.ga vodi z vso požrtvovalnostjo njegov predsednik profesor Ernest Kopriva. Ujel sem ga bil sredi priprav na letni občni zbor Okrajnega odbora PZ Koper in na letni občni zbor PZ Slovenije ter ga poprosil, naj mi kaj pove o delu svoje družine in MO PZ v preteklem letu in mi hkrati zaupa načrte svojega društva v prihodnosti.
»O, bili smo zelo aktivni, to moram reči.« Tako nekako je pričel In potem nadaljeval: »Posebno še naša družina na PSŠ. Lani se je pričelo z akcijo prodaje srečk II. loterije PZS — prodali smo jih tisoč, toliko smo jih prejeli v prodajo, in bi jih še več. Zato smo tudi prejeli pomoč za naše člane. Pa o tem kasneje. Morda cbi vas bolj zanimalo, kaj smo pripravili za člane PZ tu pri nas, v Piranu. Najprej prenočišče v Ribiški šoli — 20 ležišč, posebej za moške in ženske. Ves čas so skrbeli za nje-
govo ureditev naši dijaki, ki so dežurali po 15 dni, le eden se nam je izneveril. Tako je prenočevalo v lanskih počitnicah pri nas 230 članov PZ iz raznih krajev naše države: iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije in celo nekaj Avstrijcev je bilo vmes,«
»Omenili ste le prenočišče, kaj pa prehrana?«
»Ravnokar sem vam hotel reči nekaj tudi o tem, pa ste me že prehiteli. Bali smo se, kako bo s tem, pa se še najdejo ljudje, ki imajo za turizem in za PZ, katere člani so povečini študentje in imajo torej malo pod palcem, dovolj pohvalnega razumevanja. Tak je bil (in je še) pri nas v Piranu tovariš K v e d e r Vinko, ki vodi gostišče »Na obali«. In moram reči, da nam je šel v preteklih počitnicah res na roko: člani PZ, ki so gostovali pri nas, so dobili pri njem celodnevno prehrano — brez zajtrka — za 150 din, kar je za turistični kraj, in to še v sezoni, re; malo, pri vsem tem pa je bila hrana dobra in obilna. To potrjujejo številna zahvalna pisma, ki jih je prejela naša družina. In še to: pozabiti ne smem na dva člana nadzornega odbora piranske PZ, tovariša profesorja Nardinovo in P r i n č i č a, ki sta skrbno nadzorovala vso našo počitniško dejavnost. in skrbela, da je vse lepo teklo.«
»Kaj pa vaši člani?«
»Naši člani so bili na krožnem potovanju po Jugoslaviji, so taborili in prirejali razne izlete. Deloma so prejeli podporo PZ od 2500 do 4500 din. Ampak težave imamo, vam jih moram takoj našteti. Mi
smo nekako odrezani od sveta, ker nimamo na avtobusih popusta, kar zavira naš osnovni namen: omogočiti članom čim cenejše popotovanje in s tem globlje spoznavanje vseh lepot in vrednot domovine. In ravno to vprašanje se bo moralo nekako urediti. Sedaj ima PZ svoj dom na Srednjem vrhu — nekateri naši člani so ga že obiskali — in marsikdo od naših bi rad izkoristil njegovo gostoljubnost, posebno v času zimskih počitnic, ko so tamkaj lepa smučišča in zdrav planinski zrak.«
»Kaj ko bi to vprašanje sprožili na obeh letnih občnih zborih, na okrajnem in republiškem?«
»To nameravamo, pa tudi upamo, da bomo kaj dosegli; posebno dobro bi bilo sedaj, ko smo sredi prizadevanj, da bi pritegnili v našo Zvezo čim več novih članov, posebno vajencev in delavcev, Ti bi se radi vitij učili, če bi dobili vsaj malo širše vozne olajšave, torej popust na avtobusih, ki so edina prometna zveza z našimi središči. Seveda bi bilo dobro, če bi tudi potrebno število članov — zbrati se jih mora vsaj pet, če hočejo imeti vozno olajšavo — bilo zmanjšano vsaj na tri, kajti v Ljubljani na primer se že najde prilika, da se poišče petorica, ki bi rada popo-tovala v eno smer. O tem smo že mnogo razpravljali in upamo, da ne bomo več naleteli na gluha ušesa. Mislim, da se z razumevanjem in dobro voljo da vse doseči. — No, pa pustiva to. Imel bi vam še mnogo povedati, a ne vem, kaj bi vas še zanimalo,«
(Nadaljevanje na 11. itrani)
vencev, temveč zaradi Trsta samega, ki se je takrat začel raavi-jati. V mestu so se naseljevali bogati tujci: Grki, Turki, Judje i» Dalmatinci. Posebno delavci so bili Dalmatinci. Ustanavljali so prvo prekooceanske linije, kakor: Ko-zulič-linija, Tripkovič-linija i» druge.
Ze pred marčno revolucijo 1Í4Í so se zahteve po šolah zaostrile. Šole so ustanavljali tam, kjer je bila cerkev in orgije. Učitelj je razen poučevanja otrok opravljal še službo cerkovnika, organista in včasih celo grobokopa, če se je he~ tel preživeti. Njegova plača je bila nizka, pa še ta denar je moral učitelj iztirjati od staršev svojih učencev. V severovzhodni Istri sa bile šole v Ilirski Bistrici, Hrušiei, Tomaju in Dolini.
Vprašanje šole v Brezovici je sprožil dekanat v Dolini. Poslal je vladnemu komisariatu v Novi Grad prošnjo, naj v Brezovici ustanovi osnovno šolo. Prošnja je bila odbita. Z marčno revolucijo Je Avstrija postala nekoliko radodar-nejša. Južna železnica je povezala deželo z morjem in Trst se je začel naglo razvijati. Dne 21. maja 1856 je bila v Brezovici ustanovljena prva slovenska osnovna šola. Prva šolska soba je bila pri Lav-rencu Stančiču, po domače Purimi. Pouk je bil pozneje še v drugih hišah. Sedanje šolsko poslopje so zgradili v letih 1898—1899.
Šola je bila od vsega začetka obvezna. Občina je lahko kaznovala tistega, ki bi otrok ne pošiljal redno v šolo. Vendar pa je občina bila v tem zelo brezbrižna, zato se je to maščevalo skoro do današnjih dni, ko so tu še nekateri nepismt-ni, ljudje.
Prvi učitelj je bil Štajerc z imenom Pugelj, za njim je prišel neki Margrajster. Učitelj Zerjal je bil šestnajsti, vmes je bilo tudi nekaj duhovnikov. Zadnja učiteljica je bila baronica Marenzzi.
Predlanskim so šolo v Brezoviei ukinili zaradi premajhnega števila otrok, Prvi šolski okoliš je obsegal vasi: Artviže, Gradišče, Rožice, Slope, Tublje in Brezovico, Čeprav je potreba po centralizmu odpravila šolo v Brezovici, je ta šola v 98 letih obstoja mnogo storila. Med ljudstvom je dvigala narodno zavest, kar posebno dokazuje čitalnica v 60 letih prejšnjega stoletja.
Od vseh učiteljev je največ časa poučeval na tej šoli učitelj Zerjal. Brezovičanom je daroval svoja najboljša leta in to v tistih časih, ko je zgodovina pisala najtežje strani v knjigo teh krajev. Ko so okupacijske oblasti zahtevale poučevanje v tujem jeziku, se je upiral. Grozila mu je internacija na Sardiniji. Ostal je na svojem mestu in poučeval v slovenščini stalno nadzorovan. Kako bi mogel pustiti otroke tujim rokam? Sejal je seme ljubezni do domačije in kali sovraštva do pohlepnih tujcev v mlada srca.
Brezoviške šole potuj čevanje ni prijelo. Mnogo Zerjalovih učencev je odšlo v gozdove, kjer so pomagali v borbi za svobodo oboroženi s toplo vcepljeno ljubeznijo do domačije. V Slopah je med narodnoosvobodilno borbo poučevala Marija Počkaj, preprosto kmečko dekle, ki je izšlo iz šole učitelja Zer-jala,
O. J.
Vasja Ocvirk:
Na koprskem odru je prejšnji četrtek doživelo svojo krstno uprizoritev novo slovensko izvirno odrsko delo. Ko ocenjujemo delo in vrednotimo Ocvirkovo »dramsko etudo« »SREČNO, LJUDJE«, moramo upoštevati, da je spričo pičle slovenske povojne dramske tvornosti že samo to dejstvo pozitivno. Pozitivno je nadalje to, da je mladi koprski ansambel v prvih dveh sezonah uprizoril tudi dve slovenski noviteti, lani Ocvirkovo »Tretje ležišče« in sedaj tretje njegovo odrsko delo. Tretja pozitivna stran nove koprske premiere pa je, da je avtor skušal zajeti našim ljudem domačo tematiko iz naše na-rodno-osvobodilne borbe, tematiko, ki je tako neizčrpno bogata. Ocvirku moramo priznati, da je že vdru-gič pogumno poizkusil s to tematiko, ki mu po vsem sodeč najbolj leži.
V ospredju nove Ocvirkove dramske študije je etični konflikt, ki ga avtor smelo postavi in razreši po načelu humanosti, po katerem je dejanska zmaga vselej na strani človečnosti. Partizaa Murn zavrne možnost rešitve z begom, ter žrtvuje svoje življenje, da bi rešil življenje ljubljenega dekleta, njenega otroka in staršev. Ocvirku se je posrečilo toplo prikazati usode naših malih, kmečkih ljudi v vrtincu revolucije in neizprosnosti borbe. To je bilo dovolj, da je občinstvo njegovo delo toplo sprejelo, čeprav bi mu s strožjim kriterijem lahko očitali tudi več pomanjkljivosti. Predvsem linearnost karakterjev, ki so le bolj na-značeni, nakazani, kot pa izoblikovani in izpeljani.
Uspehu predstave pa je veliko pripomogla tudi domiselna režija Franceta Kosmača, ki je razen široke kulture in solidnega okusa pokazal tudi veliko tenkočutnosti za poetično lepoto Ocvirkovega dela in besede. Lahko tudi rečemo, da je bila združitev avtorja, radijskega dramaturga, ter režiserja, ki je sicer filmski režiser, plodna in koristna. Temu moramo dodati še zvlrni osnutek za sicer skromno Etilizirano, pa funkcionalno in tudi likovno okusno sceno, ki nam je dočarala s pomočjo vešče uporabljane svetlobe odgovarjajoče vzdušje. Sceno je po zamisli režiserja izdelal Srečko Tič, odrske luči pa je uspešno usmerjal Slavko Turlt.
Igralci so imeli spričo dramaturških specifičnosti in tudi pomanjkljivosti Ocvirkovega dela, ki izvirajo iz predelave radijske igre,
iteve ^©wiJiB
MLADA POTA, štev. 5
Iz vsebine:
PROZA — Ladislav Klojčnik: Trenutek pred smrtjo; Mirče Sušmel: Pankrtnica; Anton Košir: Ura na steni. POEZIJA — Lučka Pilgram: Večer; Stane Pevec: V mraku, Prodajalka časopisov; Valentin Cundrlč: Rumeni rožmarin, Zimska pesem, Dete in oblak; Branko Semen: Pomlad v jeseni.
ČLANKI — To je moja domovina; Knjige, vredne da jih preberemo; Franc Pediček: Razmišljanja o plesu; Alenka Geriovič: Paul Ct-zannc: Mitja Mejak: K poeziji nagradnega natečaja; Ing. Milan Pšeničnik: Moč naših voda; Mitja Mejak, Ivan Potrč In Jože ciuha: Pogovori; Beležke.
LIKOVNI PRISPEVKI -■ Paul Cč-zanne, Pavel Caugin, Metod Janko, Rubens, Jean Auguste, Dominique Ingres, Giovanni Bcllini, Berthe Mori-sot.
SOCIALISTIČNA MISEL štev. 11—12
Iz vsebine:
Ivan Regent: Ob občnih zborih Svobod in drugih prosvetnih društev, ra: Izredni kongres prosvetnih društev Slovenije, dr. Rudi Kyov-sky: Zakon o koaliciji, J. Liška: »Tovariš profesor« aH »gospod pro-iesor« — in še kaj, Jorge Icaza: Žeja, Jovan Popovic: Pogospodena bu-tica (II. dejanje). POEZIJA — Sergej Jesenin: Špet pelje me domov korak, Ilja Ehrenburg: Pri oknu, Boris Pasternak: Stihi, Vasilij Ka-menski: Snežni metež. OCENE — Ivan Potrč: Dve Grabeljškovi knjigi, Rok Arih: Nekaj besed o pariškem Prežihu, Vinko Trinkaus: Neizkoriščene možnosti, Bogdan Pogačnik: Delavsko izobraževanje na Švedskem, Janez Voljč; Klerikalne intrige v zahodnonemškem sindikalnem gibanju.
Umetniške slike: Ivan Seljak-Co-plč in Dore Klemenčič.
težavno nalogo, ki pa so jo uspešno rešili. To velja predvsem za oba glavna protagonista Štefo-Majdo Gorinškovo, ter partizana Murna-iVIarijana Bačka. Avtor jima je določil v dogajanju zelo statično mesto, ki ga tudi režiser ni mogel znatno olajšati. Oba sta oblikovala vlogi studiozno, mestoma močno in prepričljivo, ter pokazala dobro dikcijo in kulturo govora. Posebno Bačko je nosil levji del predstave, kar velja še posebno za sceno sanjske medigre, ki je vrhunec'dogajanja.
V ostalih vlogah moramo omeniti predvsem sicer epizodno vlogo partizanke Zinke, ki ji je Filipina Jermanova znala vdahniti presenetljivo pristnost in toplino. Partizanskega komandirja je korektno, z rutino, odigral Srečko Tič.
Zapisek ob 5. in 6. številki „BOKOV"
»Bori« .so z dvojno številko zaključili svoj I. letnik. Ob njem lahko zapišemo: kratek in uspešen vzpon, toda ne še v primorsko revijo pač pa v revijo, ki izhaja na Primorskem — podobno kot so to dogaja mariborskim »Obzorjem«. Sodelavci so raztreseni po vsej Sloveniji, njih imena srečujemo tudi po drugih revijah — torej ne gre zn enoten idejno-estelski ali pokrajinski krog. Vendar pretežno že najdemo v njej imena primorskih pisateljev in pesnikov, sem ter tja pa se med njihovimi deli znajde tudi kaka neprimorska »naplavina«, ki zaradi svoje slabše kvalitete najbrž ne bi mogla najti mesta v drugih revijah. Tako »odlaganje« pa ni tipično le za »Bore« in kaže kvečjemu na pomanjkljiv krog sodelavcev, kar je pri »Borih« šc razumljivo, Cc-jirav mnogi prozni in pesniški prispevki še niso kvalitetni, vendar so domači, pri-

Prizor iz dramske etude Vasje Ocvirka SREČNO, LJUDJE! v izvedbi GSP v Kopru
Drugo presenečenje predstave je pripravil Karlo Marsel, ki je močno oblikoval belogardističnega na-silnika Jernača. Tudi Majda Skr-binškova je bila v vlogi kmečke matere primerno ubrana, k čemer ji je pripomogla njena odrska rutina. Jože Zalar pa je bil prav tako dober v vlogi kmeta Selana, ki ga je izdelal s tenkočutno pedant-nostjo. Oba legista sta kreirala Lojze Uscnik ter Edo Martinuzzi, Id pa je zašel preveč na spolzka tla burke, kamor ga je še bolj potegnilo odobravanje in smeh publike. Odrski mojster Milan Hrast pa je v odgovarjajoči podobi dopolnil lepo kompozicijo skupine partizanov v sanjski medigri.
Ce za zaključek povzamemo glavne misli ob tej premieri, lahko ugotovimo, da je uprizoritev po vsebinski, pa tudi po oblikovni plati prinesla na koprski oder nekaj dramaturških in režijskih novosti. Zato je to pozitivni kulturni dogodek za naše mesto. Prav verjetno pa ne le za nas, saj bodo po tem delu gotovo radi posegli še drugi odri in ansambli. S. D.
morskih umetnikov, in taka orientacija u-rednišlva je edino pravilna. Zlasti oblikovno je revija dokazala lep napredek, opustila je stari magazinski format in uvedla revialni. Za I, letnik torej dovolj storjenega,
V zadnji dvojni številki tega letnika srečamo med proznimi prispevki pomembnejša imena, kot sta n. pr. France Bevk in Geraa Hafner, poleg tega pa precej pisan, neenoten šopek poezije 13 pesnikov. Razprave so tokrat najobširnejše zastopane, saj je od sedmih razprav celotnega letnika objavljenih v zadnji številki celih šest.
Ker se nam zdi potrebno zadržali se tokrat prav pri razdelku Razprave, je treba v tej kratki recenziji pač opustiti oceno umetniškega dela revije. Razprave — v kolikor je za vse sestavke upravičen ta naziv — so prispevali: France Vodnik »Jaz in domovina sva eno«, Mirko Vedri-Djak »Goethejev Faust — ena velikih evropskih pesnitev«, Atilij Dakar »Barok v pridigah Janeza Svetokriškega«, Roman Savnik »Stiki Simona Rutarja z Ivanom Trinkom«, Ema Lesjak »Prispevek k Gregorčičevi korespondenci« in dr. Pelerin Stanko »Spomenica o soglasju in določ-
Nova knjiga Primorske založbe Lipa
ivana brlic — mažuranic vajenca
Prvo knjigo hrvaške pisateljice Ivane Brlič — Mažuranič smo dobili v prevodu lansko leto (Pripovedke iz davnin«, Mladinska knjiga 1955, prevedel Tone Potokar), pred kratkim pa je Primorska založba Lipa izdala v drobni knjižici njeno mladinsko povest ČUDOVITE DOGODIVŠČINE VAJENCA II LAP I-CA (delo je prevedel Alojzij Bol-har, opremila in ilustrirala Nuša Jont-ez).
Medtem ko je v Pripovedkah iz davnine dokaj viden in izrazit pi-sateljičin osebni pečat, ostaja pisateljica tu samo na povprečju. Zgodba je čisto enostavna, enos'avna ■toliko, da se človeku zdi naslov kar preveč v ne-kladju z vsebino. Za današnjega mladega bralca niso te dogodivščine malo ali nič »čudovite«, sai niso niti dovolj napete, da bi vseskozi oklepale bralčevo pozornost.
Čudovite dogodivščine hlapiCa
Seveda, če sem vse gornje zapisal, ne mislim s tem pribiti, da je fenjiga pravzaprav klavrna s'var. Ne, dobro jisdro je še vedno, čeprav v posodi, ki je že malo zastarela. Preveč je v zgodbi namerno didaktičnega, če pisateljici že odpustimo vse deus ex machina, ki jih ustvarja, da nasilno odvija zgodbo. Vse stvari so zelo poenostavljene, črno je preveč črno in belo prebelo. Da mora biti glavna oseba kakorkoli že »junak«, še ni nujno, da je poosebljena dobrota. (I-Ilapič je storil le eno »slabo« s"var, to da je pobegnil. pa še ta se pozneje obrne v dobro! Da je to malo prisiljena zadeva, se je zavedala verjetno pi-soleljica sama, ker je napisala v uvodu k temu opravičilo in nauk, naj Hlapiča nihče ne posnema!)
(Nadaljevanje na 10. strani)
bu mirovne pogodbe«. (Suhadolnikov zapisek je najbrž pomotoma zašel sem, in je v kazalu za celoten letnik to popravljeno). Čeprav je naštevanje malce dolgočasna zadeva, je to potrebno, ker nam že naslovi povedo, v koliko prispevki sodijo v revijo in v koliko se vsebinsko in časovno upravičeni. Primorski značaj nosijo le zadnji trije, medtem ko so ostali prispevki nekoliko vezani za obletnicc (Mickie-\viez) in izdaje literarnih del (Faust) ali so zgolj slučajnostni literarni kritični prispevki — kar velja še za nekatere druge sestuvke. Zašli so sem pač zaradi pomanjkanja primorsKin Uteramin Kritikov, Ki naj bi se preizkušali s takimi sestavki. Toda predvsem je ireba opozoriti na neko drugo dejstvo: Večji del so ti prispevki le literarno zgodovinskega značaja, obrnjeni v preteklost, v pojasnjevanje svetovnih ali domačih literarnih del prejšnjega stoletja, in to v stilu učenih prispevkov strogo znanstvenih literarno kritičnih revij za jezik in slovstvo. In ker pač imamo na Slovenskem nekaj takih revij, bi prej sodili tja, če so kvalitetno primerni. Od revije tako živahne in razgibane pokrajine, kot je Primorska, pa pričakujemo, da veje živ dih sodobnosti, ne pa vzdošje včasih precej zaprašenih univerzitetnih polic »almae matris«.
S »častno izjemo«, seveda! Njo si velja ogledati. Iz nje kar brije burja »sodobnega« sveta in današnji človek baje lahko ob njej povzame kopico poučnih naukov za svojo »eksistcnco«, pa tudi literarni zgodovinar se bo baje zamislit nad nekaterimi novimi dognanji.
Ta duhovni užitek nam nudi razprava Mirka Vedrinjaka »Goethejev Faust — ena velikih evropskih pesnitev«, ki je nekoliko kasno izšla ob Voduškovem prevodu »Fausta«. Toda na »aktualnosti« skoraj ne izgublja, ker je v nji baje toliko modernih razmišljanj, da bo aktualna vse dotlej, dokler bomo živeli »v znamenju spoprijemanja dobrega s sprijenim« — da povzamem kar avtorjevo besede —, »sprijenost pa se je zajedla tako globoko,« da kar ne da »radostno dihati svobodo željnim prsim«. Pojavil se je novi borec, oglejmo si njegov ščit.
Toda, najprej preglejmo nova in presenetljiva literarno zgodovinska odkritja, ki nam jih nudi avtor. Ko nas uvodoma popelje v potrebne duhovne sfere, tja kjer vlada »molčanje prostora«, kjer je potrebno »brezčasje«, tja kjer je človek »dosegel svojo večnost«, kjer je listo »nezavedno, do kraja nikoli doumljeno«, ki najbolj »skrivnostno prešinja« človeško naravo — nam torej brž dopove, da gre tu za precej svojevrsten stratosferski duševni vzlet, ki je pridržan le »umetnosti« in »filozofiji«, in ki ga komaj lahko opredeli z dobro znano kategorijo »čisti duh«, — vzeto iz filozofske zakladnice preteklosti.
Po tej predpripravi nas opozori, da lahko včasih »samoten raziskovalec, ki ga je čudni (!) nemir gnal v zamolklo (I) zapuščene kraje, ponovno odkrije pozabljene lepote«. In ker je pogumen, oborožen s strelo »čistega duha«, ti kar dalje vrta v tislo »grozljivo veličastje« in se prevrta do čisto drugih izhodišč, kot pa so veljavna v današnjem času; tedaj »svet obstane«, osupljen nad njegovim odkritjem, kajti on je v starih literarnih stvaritvah odkril »dotlej nepoznane čare«. Take stvari se pa baje povsem razumljivo in upravičeno dogajajo zlasti dandanes, ko je svet tako neenoten in ko je »toliko meril«, nobeno pa seveda ni in ne more biti »obvezno«. No, in kakega velikega tvorca zadene ta smola, da ga ocenijo »no samo pomanjkljivo, temveč tudi nepravično«.
Človek je res že radoveden, kakšno odkritje avtor pripravlja po tako temeljitem, nemirnem, grozljivem, čarobnem uvodu- in s kakšnimi novimi merili bo odstrl tančico nepravičnosti. Naj nam avtor ne zameri, če nas prešinja čarobna groza, ko se vozimo na gondoli »čistega duha« proti sferam večnosti, da odkrijemo tisto, kar se ni posrečilo odkriti niti najnovejšim literarnim zgodovinam po svetu. Zdi se. da se nas polašča prerokovanje Goctlieje-vega Mcfista: »Fritis sicut Deus, scientcs l.onum ct malimi«. (Podobni hoste bogu in spoznali, kaj ic dobro in slabo).
Torej prisluhnimo; »Vse vrhove svetovnega slovstva« pa presega poleg Homerje-vi!i obeh epov, Dantejeve Božanske komedije, Cervanlesovega Don Kiliota, Shakespearovega Ilamlcta in Ooethcjevega Fausta tudi — in to jc tisto čarobno, doslej ncspoznnno odkritje — Nietzschejev Zara-tlmstra (»AIso sprach Zarathustra«). Dokaz za to je tudi prav čaroben: »poglobljena
misel in odkrivanje nerešenih vprašanj«, dalje »duhovnu borbenost«, dalje po-zna-vanjo »skrivnih stvari človeškega srca« in slednjič »ker je tu uprt pogled naprej, v novo, odrešujoče«, torej mesijanska vloga. Nato nam pojasni, da je v Fuustu pričarano življenje, ki združuje na eni strani take lastnosti kot so nebeško, vera, čistost, visokost misli, plemenitost, lepota, na
drugi zemeljsko, zavrženost, dvom, čutna radosti, grozovitost, sramota (torej sama »hudičevstvo«) in da jo to klpeč-o življenje povzdignjeno v »okrožje božje milosti in nadsvetnega zamaknjenja«. Ob tem nam pričara Nietzschejevega Zarathustro. Na dolgo, na celi tiskani strani, poveličuj« vse izredne lastnosti tega »junaka in mo-čenča modernega duha«, tega »krmarja silnega človečanstva,« »nadčlovečanstva« ter ga primerja z današnjim človekom (t« začenja aktualnost), ki je baje prav tako obremenjen z vsemi strahotami časa in ki nenehno išče nove bregove. Zaradi jasnosti naj omenimo, da svoj blagoslov avtor razteza na celotnega Nietzscheja, na celotno njegovo filozofijo o nadčloveku (torej tudi »Der Wille zur Macht«), na vso njegovo hvalnico idealističnemu indi-(Nadaljevanje na 8. strani)
Kramljanje o jezikovnih napakah
Slovenci smo dobili svoje prve tiskane knjige in svojo prvo slovnico le malo za Nemci in pred marsikaterim drugim narodom. Od takrat so se naši jezikoslovci vztrajno trudili, da bi naš jezik »očistili peg«. Te pege so prišle vanj v dotikih z Nemci, Italijani, Madžari im Hrvati, ali pa z nevestnim prevajanjem iz tujih jezikov. S tem svojim vztrajnim trudom so dosegli, da je postala knjižna slovenščina mnogo čistejša, kakor so na primer nekateri drugi slovanski jeziki, med njimi tudi srbohrvaščina. Prav pod njenim vplivom se v zadnjem Času slovenščina najbolj kvari, posebno v našem dnevnem in tedenskem tisku. Marsikatero neslovansko izražanje, ki so ga Hrvati in Srbi prevzeli od Nemcev, Francozov, Italijanov tid,, se iz njihovega tiska znova vriva v naš tisk.
Za primer, kakšne skrotovičene spake se vrivajo v naš jezik, hočem navesti le nekatere najbolj vsakdanje. Biez razsodnega premisleka pišejo mnogi naši ljudje, da »so pristopili k izvajanju načrta«, ko je mogoče povedati to tako lep« in preprosto, da »so pričeli uresničevati načrt«. Povsod tudi že vse mogoče »iznašamo«, n. pr. predloge, prošnje, pritožbe itd,, ko pomeni to v slovenščini glagol »iznašati* samo neko delo, pri katerem kdo iznese, iznaša ali iznosi pohištvo iz stanovanja, denar iz hranilnice, vino iz kleti itd., nikoli pa ne moremo iznašati predlogov, pritožb, želj ali načrtov. Mi lahko samo nekaj predlagamo (torej: na seji so predlagali, ne »iznesli predlog«), pritožili so se ali vložili pritožbo na sodišču, izrekli željo itd.
Podobna spaka je izražanje, da »je vprašanje našlo rešitev«. Človek lahko najde na cesti izgubljeno denarnico, prosilec najde službo itd., vprašanje pa v slovenščini ne more najti rešitve, ker ga bolj preprosto rešujemo. Pravilno je torej: vprašanje je bilo rešeno, vprašanje so rešili, smo ga rešili, ga bomo rešili. Še bolj nemogoče je'»vlaganje truda«. Vlagati moremo denar v hranilnico, sadje v kozarce, vložek v čevelj itd., samo truda ne moremo nikamor in nikakor vložiti. Če želimo torej povedati, da je bilo potrebnega veliko truda, da smo nekaj napravili, bomo rekli: morali smo se veliko (zelo, dosti, hudo) truditi ali stalo nas je veliko truda.
Teh in podobnih nemoogčih fraz slišimo v zadnjem času vedno več, zlasti na raznih sejah in sestankih, beremo pa jih na žalost tudi v tiskanih poročilih. Da se jih odvadimo, je treba le malo pomisliti na smisel izgovorjenega ali napisanega in preudariti, kako bi povedali isto lepo po domače.
Pa bodi za danes dovolj. Drugič o čem drugem. Saša Vrbnik
Mlekarska in sirarska zadruga v Hruševju pri Postojni bo letos' slavila že 57 letnico obstoja. Leta 1899 se je združilo 28 kmetov v zadrugo, ki je že v prvem letu obstoja predelala dnevno okrog 200 litrov mleka v sir, ostale količine odkupljenega mleka pa so prodajali v Trst. V prvih letih zadružništva so si člani nabavili tudi stroje za pasterizad jo mleka. Med prvo svetovno vojno je zadruga prenehala z dedom, po vojni pa so Hruševci zadeli graditi nov mlekarski obrat. Leta 1927 je začela z delom nova mlekarna s stroji, nabavljenimi v Zagorju na Krasu. Število članstva j? rastlo in po njihovih izdelkih je bilo zaradi odlične kvalitete veliko povpraševanje. Mlekarska zadruga je posredovala kmetom tudi nabavo poljedelskih sti-ojev in orodja na
kredit. S tem je omogočila, da so v Hruševju že kmalu po I. svetovni vojni začeli uporabljali mehanizacijo pri obdelavi zemlje.
Gospodarska krepitev hruševskih domačij pa ni šla v račun italijanskim oblastnikom. Na vse načine so poskušali zatreti zadružništvo slovenskih kmetov. Zadrugo so hoteli preformirati v delniško družbo, v kateri bi neomejeno gospodaril ing. Ferraria, veleposestnik iz Razdrtega. Ta mož je hotel odkupiti nad polovico deležev zadružnikov. Toda njihova visoka zavest mu je to nakano preprečila in kmetje so tudi razbili puskus fašistov, da bi v zadrugo vrinili ¡svojega političnega komisarja.
Takoj .po osvoboditvi se je iz mle-Scarske zadruge razvila živinorejska. V prvih Letih svojega poslovanja se je ukvarjala z obvezno oddajo mleka in živine. Sedaj pa posveča vso skrb pospeševanju kmetijstva in živinoreje v svojem okolišu skupno s' Splošno kmetijsko zadrugo v Hruševju.
Živinorejska zadruga vključuje 411 kmečkih gospodarstev iz pod-nanoštosiga predela. Na njenem o-zemlju pa je danes 300 konj in nad 750 molznih krav, od katerih oddajo v mlekarno okrog 1.600' litrov mleka za predelavo. Analize in statistike pa ugotavljajo, da je proizvodnja mleka nizka. Vzrokov za to je več. Eden med njim.i je posledica italijanske okupacije, ker so kmetje raje redili konje, kakor pa krave. Preusmeritev reje živine gre sicer počasi, vendar pa dosledno. Se
ŠKOFIJE
Kmetijska zadruga je v tem ted-mu organizirala množične sestanke kmetov po vaseh Miljskih hribov. Na sestankih so razpravljali o kmetijski proizvodnji v le'.u 1956, o težavah, ki so nastale v zvezi z nepričakovanim nastopom ostre zime in o škodi, ki jo je povzročil mraz. Posebno se kmetje pritožujejo, da |ih skrbi, če niso zmrznile vse oljke in smokve. Nekaterim je zmrznilo tudi precej semenskega krompirja. Nadalje s'o tudi govorili o odkupu kmetijskih pridelkov, o vlogi, ki jo ima kmetijska zadruga, o vaških zadružnih odborih in pospeševalnih odsekih ter o zimskem škropljenju sadnega drevja.
V torek je bil tak sestanek na Tinjanu, v sredo v Plavjah, v četrtek pri Hrvatinih, jutri v soboto bo v Ankaranu, v nedeljo popoldne pa na Škofijah,
vedno je; občutno pomanjkanje ple-meirbskih bikov. Težave pa so tudi v delu za izboljšanje pasme goveda. Od nekdaj že namreč gojijo v teh predelih simentalsko pasmo in šele pred nekaj desetletji so začeli uvajati stvorjavo goved, Zaradi tega je prišlo do križanja in rezultat tega je, da imajo v Hruševju danes le 65 krav čiste sivorjave pasme, 175 krav čise simentalske, vsie ostale pa so mešanke. Precej težav za povečanje pioizvodtije mleka pa povzroča tudi pomanjkanje močnih ¡krmil.
Živinorejska zadruga nudi svojim članom stalno strokovno pomoč, ker se zaveda, da je živinoreja važna gospodarska panoga tega kraja. Za plememl.no službo prispeva letno 200.000 dinarjev, lani pa je začela izvajati rodovniško službo in molz-
no kontrolo. Člani zadruge proučujejo sedaj možnosti obnove strojnega parka, saj so nekateri stroji stari že nad 45 let. Zavedajo se, da z lasinimi finančnimi sredstvi tega ne bodo zmogli, upajo pa na pomoč v tej ali oni obliki.	Stina
Nov grob so nam te zimske dni zakrili številni venci in šopki rož na pokopališču v Brezovici pri Materiji. Svobodna slovenska zemlja je sprejela enega tistih svojih sinov, ki so pod najhujšim pritiskom raznarodovanja in potuj če-vanja vztrajali na svojem mestu in opravljali svojo dolžnost vzgojiteljev. Zemlja je zakrila zglednega borca in vzornega vzgojitelja, učitelja Ludvika Zerjala, ki je celih 45 let vzgajal mlade Brezovičane v dobre in napredne sinove svojega naroda.
Učitelj Žerjal je bil rojen dne 20. januarja 1881 v Krvavem potoku kot sin malega posestnika. Osnovno šolo je dovršil v Dragi, višjo osnovno šolo v Trstu, 4 letnike moškega učiteljišča pa v Kopru. Leta 1906 je maturiral in nastopil svojo prvo učiteljsko službo v Borštu. Ves navdušen za petje, je bil takoj pevovodja društva »Slovenec«. Poučeval je narodne pesmi in nastopal s pevskim društvom Čitalnice.
Prva svetovna vojna ga je zatekla v Brezovici. Iz te vojne je izšel kot invalid. Ves čas italijanske okupacije je služboval v Brezovici in je bil kot zaveden Slovenec nekajkrat v disciplinski preiskavi. V drugi svetovni vojni je na lastno iniciativo začel leta 1944 poučevati v slovenskem jeziku. S svojo igralsko skupino in pevskim zborom je
POPRAVEK
V prejšnji številki našega lista se nam je na dopisniški strani v vesti »Prometna nesreča« vrinila neljuba pomota zaradi zamenjave črk. Priimek vozača osebnega avtomobila, ki se mu je zgodila nesreča, se pravilno glasi Jože Č o k in ne Čop. Omenjeni je zaposlen kot poklicni šofer pri podjetju »Elektro Koper«, medtem ko je tovariš Jože Čop, ki pri nesreči sploh ni bil navzoč, tehnični vodja istega podjetja.
lPMrM& UMdpU&tfAt
Sem bolelina žena in se le s težavo prebijam na nekaj kosih zemlje. Stanujem v mali hišici v Iložarju 10 pri Črnem kalu. Čeprav tako bolelina in sama na svetu, me nekateri »sosedje« grdo izkoriščajo, da ne uporabim težjega izraza. Ze večkrat se mi je pripetilo, da so ml od hiše odnesli drva, pa tudi moji skromni poljski pridelki niso varni pred njimi.
Dne 29. januarja letos sem bila pri svoji sestri v Trstu in sem morala tamkaj tudi prespati, ker se nisem mogla vrniti pravočasno. Prav na ta dan pa ml je Avgust Paravel iz Krnice pripeljal voz drv, za katere sem se bila že poprej dogovorila 7. njim. Kar bala sem se, da jili bo pripeljal prav ta dan, ker sem imela slabe izkušnje izpred nekaj let, ko sem se zdravila v bolnišnici v Izoli. Tedaj so mi namreč pokradli od hiše kar dva voza hrastovih drv za kurjavo in kolja za vinograd. Vse poizvedbe niso mogle razkriti, kam so šla drva.
Zato sem se kar oddahnila, ko sem po prihodu iz Trsta videla, da drv ni pri hiši — vendar pa sem se prezgodaj veselila. Cez nekaj dni, ko sem po ponehanju najhujšega mraza spet mogla iz hiše, seru namreč zvedela, da mi je tovariš Paravel drva v resnici pripeljal prav tisti dan, ko sem bila v Trstu. Torej so neznani zlikovci porabili mojo eno-nočno odsotnost in so mi brezdušno pokradli vsa pripeljana drva.
Kdaj bo to nehalo? Ce že mora kak hrastič na tla brez gozdarjeve vednosti, ker si nekateri niso znali pravočasno napraviti dovolj drv za zimo, tako' daleč pa vseeno ne bi smeli iti, da bi zato pokradli drva svojemu bližnjemu samo zato, ker je bil bolj skrben in priden kot oni, je pa bolj sam in samemu sebi prepuščen.
Doklej bo tako? Včasih smo imeli po vaseh poljske čuvaje, ki jih je nastavljala in plačevala občina. Komaj bi bilo, da bi se k temu povrnili, ko so ljudje tako dobri »sosedje« in nimajo ne srca in ne vesti!
Ana Kepič
nastopal na partizanskih mitingih.
Čeprav izčrpan od dolgotrajnega vzgojnega dela, tudi po vojni kot upokojenec ni miroval. Večkrat je prijel za pero in napisal domačo pesem ali zgodovinski članek. Delo in še delo, to je bilo njegovo življenjsko geslo.
Tovariš učitelj Zerjal! Na svetu je toliko ljudi, ki skoro neopazno delajo in gradijo — velike stvari.. Tako natiho si gradil tudi Ti! Sto in sto mladim ljudem si v srca vcepil ponos in ljubezen do rodne zemlje in do svojega naroda in jih vzgojil v dobre ljudi naše skupnosti. Vsi ti so danes Tvoj spomenik in nosijo v svojih srcih vklesane Tvoje vzgojne besede. Ogarev
SPREJEM PRI PREDSEDNIKU PIRANSKE OBČINE
Predsednik občinskega ljudskega odbora v Piranu Davorin Ferligoj je v sredo, 15. t. m. sprejel poli ič-ne in kulturne delavce piranske občine. Sprejem je bil združen z interno počastitvijo • Prešernovega spomina.
Ob tsj priložnosti so navzoči izmenjali misli o nadaljnjem delu ljudsko-prosvetnega izobraževanja in udejstvovamja ter izrazili željo, da bi DPD Svoboda ko! enotno telo napravila čimveč za dvig politične in kulturne zavesti vseh občanov. V imenu povabljencev se je predsedniku občine zahvalil za sprejem tov. Vinko Rupnik. V krajšem nagovoru je orisal najznačilnejše pojave kulturnega življenja piranske občine.	oM
Vabimo podjetja, da prispevajo svoje izdelke za veliko nagradno žrebanje za člane Prešernove družbe. Zaradi široke publikacije darovalcev je to tudi velikega propagandnega pomena za podjetje.
Po podatkih, ki so jih do Siedaj zbrali krajevni zastopniki Državnega zavarovalnega zavoda, je škoda, ki jo je povzročil potres ogromna. Število oškodovanih je naraslo nad 1350. Samo pri tistih, ki so bili zavarovani, gre škoda v stotine milijonov dinarjev.
Omeniti je treba prizadevanje podružnice DOZ v Postojni, ki je oi-ganizirala posebno oenilno komisijo, v katero je pritegnila cenilce vs'eh podružnic DOZ Slovenije. Ta
NAČRTI LJUDSKE UNIVERZE
W POSTOJNI
Ljudska univerza v Postojni je letos prireidila skupno z Društvom prijateljev mladine vrsto dobro obiskanih predavanj iz najrazličnenej-ših področij družbene dejavnosti. Na zadnjem sestanku pa je upravni odbor LU sklenil prirediti ciklus 20 predavanj o vzgoji o'rok. namenjen predvsiem staršem in vzgojiteljem, .pa tudi odrasli mladini.
Zaradi vedno večjega števila poslušalcev bodo predavanja odslej v protstorih gimnazije in v kinodvora-ni, če bo predavatelj predvajal film.
Stina
VELIKA POŽRTVOVALNOST
Poročali smo že o požaru, ki je bil 10. t. m. na podstrešju Zavoda za raziskovanje kmetijstva v Kopru. Danes pa še nekaj podrobnosti.
V snežnem metežu, pri temperaturi 8 stopinj Celzija pod ničlo in v burji, ki je v presledkih presegala 80 km na uro, je delavec zavoda Marjan Palčič breiz oklevanja splezal na streho stavbe, odkrival opeko in gasil požar z vodo, ki so mu jo drugi prinašali. Da ga ne bi odnesla burja, .se je pri delu oprijemal za žico strelovoda. Z nadčloveškim naporom mu je uspelo lokalizirati in pogasili požar. Nato pa je streho prekril s pločevino, ki jo je ob-težil s kamni, da je burja ne bi odnesla.
Požrtvovalnost Marjana Palčiča je vredna vse pohvale. Ne meneč se za nevarnosti, ki jim je bil izpostavljen, je s svojo požrtvovalnostjo rešil stavbo uničenja in s tem prihranil skupnosti več milijonov dinarjev, dvema družinama pa je očuval stanovanji.
(Nadaljevanje s 7. strani) vidualizmu, ki je zasnova kasnejšin teorij o iracionaliv.mu, eksistencializmu, pa tudi Rosenbergovim fašističnim umotvorom.
Pregledali smo nekatere novejše literarno zgodovine, pa žal ničesar nismo našli. Celo Nemec Laaths, ki bi že zaradi svojo nacionalne in svetovno nazorske o-prcdeljcnosti bil lahko bolj mil Zarathu-stri, ga odpravlja le z nekaj vrsticami, čeprav drugim petim v tej plejadi velikih posveča cele strani, pravcate male razprave. Ce pa se ozremo po domačem svetu, tudi vidimo, da Josip Vidmar v svoji tehtni uvodni razpravi k slovenski izdaji Fausta, izredno naglasa, da nemška literatura ne premore drugega dela lakih razsežnosti in veličine zamisli, kot je Faust. Torej ostane primat tega »odkritja« res avtorju naše žlahtne razpravice.
Obseg tega zapiska bi preseglo, če bi se spuščali v podrobnejše analize: kako je avtor interpretiral Fausta, kako se sklicuje na Nietzscheja, kako nespretno cilira Vidmarjevo mesto o nadčloveku in človeku — bogu ter o duhovni nevarnosti in-dividualizma (o kateri Vidmar povsem pravilno ugotavlja, tla jo je Goethe že sam opazil in ovrgel v Fauslu), — kako v Fausta vsaja religiozno simboliko, kako pozablja na Goethejevo tostransko usmerjenost, na njegovo navezanost na »zemeljski krog« no pa na »večnost« — kljub krščanski ale-goriki itd. itd.
Opozoriti pa ie vsaj treba, zakaj je prav za prav bilo polrebno odkritje lega Nietz-schejevega junaka in mučenika modernega duha. Odgovorimo kar naravnost 7. avtorjevimi besedami, ki ca očitno muči vpra-šanfe, »ali se bo človek kdaj vrnil 1; metafizičnemu«. Zal, ne, ker so »nezaslišane sile zatrlo v njem to p0tre''0«, ki pa ¡o vent'nr po Schopenhaucrjevcm mišljenju »bistvena za človeka«. In zato irau dn-
komisija je začela ugotavljati škodo že dne 13. februarja in bo imela delo vse do sredine marca,
Drugo važno dejstvo je, da je generalna direkcija DOZ v Beogradu po posredovanju podružnic DOZ v Postojni in direkcije DOZ LRS izjemoma odobrila likvidacijo vse škode, nastale po potresu v Ilirski Bistrici in okolici, neglede na to ali so bile- zavarovalne pogodbe sklev njene po starem pravilniku za zavarovanje proti požarom in drugim prirodnim dogodkom, ali po onem, ki stopa letos v veljavo. Pri tera je treba poudariti, da stari pravilnik vključuje tudi jamstvo za Škodo, ki bi jo povzročil potres, novi pa te postavke nima več. Tako bodo dobili odškodnino vsi zavarovan^ ci, tucli (isti, ki so pogodbe o zavarovanju sknenili šele pred kratkim lin to že po novem pravilniku. Poudariti pa je treba, da je to izjema, ki jo je napravil DOZ, za kar mu bodo vsi oškodovani po potresu gotovo lahko hvaležni.
BILO MLADINE
V tovarni ključavnic »LAMA« v Dekanih so v ponedeljek ustanovili mladinski aktiv. Predsednik občinskega komiteja LMS Koper Žarko Živec in predsednik upravnega odbora podjetja Ante Duka sta 70 navzočim mladinkam in mladincem govorila o nalogah mladine v družbenem upravljanju, o nujnosti njihovega sodelovanja v društvih ter organizacijah in o ljud-sko-prosvetnem ter fiskulturnerni delu med mladino. Po izvolitvi sedemčlanskega odbora so sprejeli nekaj sklepov, med njimi sklep o ustanovitvi šahovskega krožka, pevskega zbora, avto-moto in foto sekcije ter športnega mladinskega aktiva v podjetju.
Nedavno ustanovljeni mladinski aktiv v avtopodjetju Slavnik v Kopru je že dosegel prve uspehe. Tako s'o ustanovili dramsko skupino n 31 člani, ki že pridno vadijo. Na časopis »Mladino« se je naročilo že 25 članov, 36 mladincev se je vključilo v novoustanovljeno sekcijo avto-moto društva, 20 v nogometno sekcijo, 14 v odbojkaško. 16 mladincev pa v strelsko družino.
našnji človek tako »nerazrešljivo zmeden© »organizirano« duševnost«, da njemu n3 več pomoči. Tako pravi avtor in, kažo, da se mu jc treba pridružiti — vsaj kar so tičo njegove lastne filozofijo in odkritij njegovega spisa. Večje filozofsko zmede, seveda idealistično usmerjene, žo dolgo nismo čitali v podobnih sestavkih.
In vendar neko upanje že obstaja (namreč ?.a avtorja), čeprav je ta preklicano »tehnika razbila človeku vsa svetišča«. Gre za »božansko v duši modernega človeka« in prav to tako »Irudoma iščemo« v tem nedoumljivem in ncdognanljivem svetu. In še nekaj smo, kot pravi, izgubili nepo-vrnljivo: »pobožno prestrašenost pred ča-desi sveta« ali, kar po domače recimo, strah pred božanstvom. Teh vrednosti nI več in naš avtor se skoraj jokajc sprašuje, kaj smo dobili namesto njih in vzklika: »Nudijo nam hudobne sofizme«. Laliko sc-mo dodamo: Res, nudijo nam jih , . .
Truv radi bi vse to razumeli le kot metafore za neke elične vrednote človečan-stva, čeprav bi bila potrebna precej huda duševna akrobatika, da bi se človok izkopal iz teh vzvišenih alegorij, pa tudi, čo lil to storili, bi Se vedno plavali v tako sumljivih višinah večnosti, da bi pod seboj komaj zagledali realna tla »zemeljskega kroga«, kaj šele, da bi trdno stopili nanje. Tako nam preostane le, da po mslini-čevsko strmino nad usodnostjo tega sveta in se s pobo/.no grozo čudimo čarobnim odkritjem našega avtorja, ki sama zase dovolj govorijo, kakšnega kova ko £u kak-5no smeri . . .
Triznati moramo: »odkritja« (to '.icio nova in zelo sodobna: V dneh, ko proslavljamo stoletnico smrti velikepa nemSkeg» pesnika in revolucionaria Ileinricba Hcl-neja, se nam jo v »Borih« namesto tega pesnika razodel — novi Zarathnstra.
F. V.
Mlekarna v Sežani je vzor podobnih podjetij

j) TJ
cL ,Îl r j—n

V	teh prvih mesecih v letu se kar vrstijo občni zbori raznih društev in organizacij. Človek bi se znašel v pravi zagati, če bi mu bila naložena dolžnost, da izčrpno opiše vse uspehe, težave, pa tudi neuspele, o katerih je govora na 2borih prosvetnih, telesnovzgojnih, planinskih, strokovnih in drugih društev. Posebno lahka pa ni naloga, če je treba spregovoriti vsaj nekaj besed o požrtvovalnosti, o prostovoljni predanosti in izpostavljanju neposredni nevarnosti cele vrste članov tistega društva, ki po. vsej pravici zasluži javno pohvalo. Toliko v opravičilo vsem, ki v naslednjih vrsticah ne bodo zasledili vsega, kar bi pravzaprav moralo biti napisanega.
V	nedeljo, 19. t. m. so se v Sežani zbrali v svečanih uniformah delegati prostovoljnih gasilskih društev iz Sežane, Dutovelj in Ponikve. Občnemu zboru so prisostvovali tudi predstavniki oblasti in družbenih organizacij, med njimi republiški ljudski poslanec in predsednik občinskega ljudskega odbora Sežana Alfonz Grmek, zastopniki TVD Partizana, protiletalske zaščite, občinske gasliske zveze iz Divače in drugi.
Dnevni red zbora je bil, kot običajno ob takšnih priložnostih, zato se ob njem ne bi zaustavljal. Važneje se mi zdi prikazati in poudariti duha, ki je vel iz poročil sekretarja in poveljnika in iz živahne razprave.
»Očuvajmo pred elementarnimi nezgodami vse, kar so zgradili naši očetje in vse, kar sedaj sami gradimo!« V ta stavek lahko strnemo ugotovitve iz poročil in razprav, ki so se kot rdeča nit vlekle skozi vse zborovanje. Ob njej so delegati nanizali vso problematiko prostovoljnih gasliskih društev sežanske občine.
Naloge in dolžnosti čuvarjev ljudske imovine so plemenite in človekoljubne. Toda za njihovo izpolnjevanje so potrebna poleg volje še sredstva in odstranitev ovir in napak, ki otežkočajo njihovo izvrševanje. Vsi delegati so si bili svesti te resnice. In zato so temeljito pretresli vsa vprašanja o stanju v društvih in predlagali ukrepe, da se organizacijsko in tudi »aterialno utrdijo. Dokaj jedka je bila ugotovitev, da so vrste prostovoljnih gasilcev še vse preveč redke. Kaže, da je v tem pogledu položaj najslabši v Dutovljah, kjer nekateri prostovoljno gasilsko društvo preveč podcenjujejo. Klicati gasilce na pomoč, ko je rdeči petelin v strehi, prej pa gledati nekako podcenjujoče, ni prav! Okrepitev gasilskih vrst je nujna gospodarska potreba in moralna dolžnost vsakega državljana. Delegati so tudi postavili zahtevo po izpopolnitvi industrijskih desetin v podjetjih in po povečanju števi-5a ženskih in pionirskih desetin. Neki delegat je v tej zvezi omenil gašenje požara ob avstrijsko-jugo-slovanski meji, pri katerem je sodelovala skupina članic PGD Za njihovo požrtvovalno delo so do-
bile celo diplomo avstrijskih oblasti.
Drugi pereči problem pa je materialno vprašanje. V Sežani se že občuti nujna potreba po gradnji gasilskeda doma. Sedanja garaža gasilskega avtomobila z orodiščem ne odgovarja svojemu namenu. Orodje se kvari in polagoma propada. Razen tega bo potrebno nabaviti močnejšo brizgalko in izpopolniti število orodja, V Dutovljah preurejajo neki skedenj v avtoga-ražo. Doslej so namreč spravljali svoj gasilski avtomobil v odprto lopo nekaj kilometrov od središča vasi, orodišče pa so imeli na drugem kraju. PGD v Ponikvah je še mlado, vendar pa so njegovi člani pokazali doslej polno elana in volje do dela. To društvo ima le ročno brizgalko, potrebuje pa še nekaj sto metrov tlačnih cevi.
Na občnem zboru so tudi ugotovili, da nekateri nepoučeni kmetje ne marajo klicati na pomoč gasilcev, ker se bojijo, da bodo morali njihovo intervencijo plačati. Ta ne-poučenost je že drago stala nekega kmeta iz Storij. Da bi v prihodnje izbegnili podobnim slučajem, so delegati sklenili prirejati gasilske vaje po vaseh in ob tej priložnosti poučevati prebivalce o nalogah in dolžnostih PGD.
Prostovoljni gaslici imajo v načrtu organizrati tudi razna predavanja. V Dutovljah pripravljajo ustanovitev pevskega zbora in god-benega odseka. Taka pestrost v dejavnosti društev bo nedvomno pritegnila nove člane.
Delegati so tudi razpravljali o nujnosti tesnejšega sodelovanja z vsemi množičnimi organizacijami in z delovno inteligenco. Z veseljem pa so ugotovili, da občinski ljud-
ski odbor kaže vse razumevanje za njihovo delo.
Posebno vpršanje jc pomanjkanje vodilnega kadra. V vseh treh društvih je le 7 podčastnikov in 15 iz-prašanih gasilcev. Častnika nimajo nobenega. Zato so sklenili poslati o v častniški in 6 tovarišev v podčastniški tečaj v Medvode. Vsak operativni član pa naj bi po enem letu dela opravil izpit za iz-prašanega gasilca.
In še to! Lani so pogasili 8 manjših gozdnih in stavbnih požarov. S pravočasnim nastopom so prihranili skupnosti 20 milijonov dinarjev škode, medtem ko je ogenj povzročil okrog 400,000 dinarjev škode.
Novoizvoljeni predsednik občinske gasliske zveze Anton Ozbič, pa je ob zaključku rednega letnega občnega zbora dejal: »Le vaje, ki jih spremlja trdna disciplina, ustvarjajo mojstra požarne varnosti!« In tega se zavedajo vsi prostovoljni gasilci sežanske občine.
KOPER
V	torek so bile volitve v Okrajno skupščino socialnega zavarovanja. V Kopru se je volitev udeležilo 1400 delegatov, ki so zastopali nad 30 tisoč volilnih upravičencev —• aktivnih zavarovancev in upokojencev. V Okrajno skupščino s'o izvolili 60 članov.
V	štirinajstih volilnih enotah v Kopru so bili za člane Okrajne skupščine izvoljeni: Stane Kuhar, Ivan Primožič, Armando Grmek, Štefka Milevoj, Matija Petaroš, Milan Besednjak, Franjo Zupet, Milan Kovač, Slavko Višnjar, Anton Žagar, Stane Benevol, dr. Polde Hladnik, Peter Martine, Tone StUrm in Kari Mahnič.
Minuli petek je v Voloski pri Opatiji po hv. Ji in dolgotrajni bolezni preminuli polkovnik JLA Mirko Lenac, bivši komandant Vojne uprave JLA cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Bil je prvobo-rec Hrvatske Istre, poslanec Zvezne ljudske skupščine in imetnik visokih vojaških in drugih odlikovanj, s katerimi mu je naša soci-
alistična domovina izrekla zahvalo in priznanje za njegovo požrtvovalno in nesebično delo za osvoboditev in izgradnjo novega življenja.
Polkovnik Mirko Lenac je bil rojen dne 10. aprila 1919 v Zametu pri Reki. Že kot srednješolec se je pridrnžil naprednim silam v boju za boljše življenje človeka, takoj po izbruhu druge svetovne vojne pa se je povezal v narodno osvobodilno gibanje ter je imel na terenu različne važne funkcije kot
Prejšnji teden je Makedonijo in vso Jugoslavijo pretresla vest o veliki nesreči v Mavrovem. Na gra-diliščih hidrocentrale so snežni plazovi zasuli večje število delavcev. Prva poročila .so govorila o 30 mrtvih delavcih in 15 graničarjih, ki jih je snežnii plaz zasul v neki ka-rauli na jugoslovansko-albanski meji. To pa so bila še netočna poročila, keo- so na kraju nesreče divjali snežni viharji, ki so onemogočali skoro vsako delo reševalnim ekipam, katere so iz vseh krajev prihitele na pomoč ponesrečenim. Iz Skoplja, glavnega mesta LR Makedonije, je takoj odpotovala posebna ekipa zdravnikov in medicinskih sester. Ko so na kraj nesreče prišle prve reševalne ekipe in časopisni poročevalci, sto kmalu ugotovili, da so snežni plazovi terjali težke žrtve. Ze drugi dam po nesreči so poročali, da je število žrtev naraslo na 55, neznana pa je bila usoda še 41 ljudi, ki so jih zasuli snežni plazovi pri Torbeškem.
Nad 2000 ljudi je po zasneženih cestah odšlo na kraj nesreče, da bi
pomagali pri reševanju ponesrečencev. Številni ljudje iz vse države so ponudili svojo pomoč za reševanje zasutih delavcev in ljudi. Tako je med drugim ponudila svojo pomoč 'tudi skupina slovenskih reševalcev is šolanimi psi za iskanje ponesrečenih, dalje 100 študentov skopsike medicinske fakultete in 40 študentov državnega inštituta za telesno vzgojo.
V četrtek 16. februarja je bil pogreb trinajstih graničatrjev, ki jih je zasul plaz pri vasi Zužnje. Na čelu sprevoda so nosili 150 vencev, takoj za krstami pa so bili v sprevodu najvišji voditelji Makedonije; predsednik Izvršnega sveta Ljupčo Ars'ov, član Zveznega izvršnega sveta Krste Crvenkov.ski. številni člani Izvršnega sveta, ljudski poslanci in več generalov JLA. 16. februar je bil proglašen za dan žalosti v vsej Makedoniji.
Da bi delno olajšal težke izgube, je Zvezni izvršni svet dal na razpolago 30 milijonov dinarjev kot pivo pomoč za družine ponesrečenih, Izvršni svet LR Makedonije pa je določil, da bo kot prvo pomoč dru-
| sum m t W'ï'V,
mm ■./■: i:
w
; "v * ' « s
^ 5. .....
wmwhà
; m ^mmsm, ■ «^v ^ ' ' ■ ' ' ..... - ;
vi';:::...	^'»mim'.wm	^ vii"
	
	
■ ■>	
	
	
¿i.	
mm	
i	
	•X: , •:>•:.
	
M .i	.x-„ x
	
i
Damače prebi-
*llp|i|I|l valstvo, pripad-niki ,TLA in
jHHP	prostovoljni po-
É|ll|i||	močniki od vse-
■... umi	p0VS0Ci so p0_
|P	magali očišče-
«S	vati ceste okoli
i&ii	Mavrovega, da
politični delavec. Februarja 1942 jc odšel v partizane in se priključil rednim partizanskim vojaškim enotam v Istri. Za časa NOV je v partizanskih enotah in JLA imel razne vojaške politične funkcije. Med drugim je bil tudi politični komisar slavne XLIII. Istrske divizije JLA.
Po osvoboditvi je bil polkovnik Lcnac nekaj časa predsednik kontrolne komisije Vojne uprave JLA za novo osvobojene kraje, nato pa komandant Vojne uprave JLA v Kopru, odkoder ga tudi prebivalci našega okraja dobro poznajo. Že tedaj pa ga je napadla zavratua bolezen. Do demoblizacije leta 1953 je bil glavni inštruktor Politične uprave JLA, zatem pa je bil izvoljen za poslanca v Zvezno ljudsko skupščino za volilni okraj Reka — Crikvenica.
Z Mirkom Lenccm jc naša domovina izgubila spet velikega sina in prvoborca za njeno svobodo in socialistično izgradnjo. Dragega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Veličastnega pogreba pokojnega Lenca na Reki se je udeležila tudi delegacija oblastvenih in političnih predstavnikov koprskega okraja in mu na grob položila lep venec. S tem so predstavniki Koprskega izrazili pokojniku še zadnjo zahvalo in priznanje za njegovo veliko delo, ki ga je v dneh svojega službovanja v Kopru opravil v dobrobit koprskega področja.
¡¡¡¡J SO lahko čim-I prej nudili poil moč prizadetim
domačinom.
žinam ponesrečenih delavcev in vojakov dal po 50.000 din. V Skopi ju so na pobudo delovnih kolektivov ustanovili odbor za zbiranje prostovoljnih prispevkov za družine ponesrečenih. Glavni odbor Rdečega križa Makedonije pa je sklenil nuditi nujno pomoč v živilih in sanitetnih potrebščinah.
Predsednik Tito je predsedniku Narodne sobranja LR Makedonije poslal brzojavko, v kateri izraža družinam ponesrečenih v imenu Zveznega izvršnega sveta in v svojem imenu glo/boko sožalje. V brzojavki pravi med drugim: »Ta žalostni dogodek je prizadajail ne samo Makedonijo, marveč vse naše ljudstvo, vse naše ljudi širom po naši državi, ki iskreno sočustvujejo z družinami poneserčenih,« Sožal ne brzojavke so poslali tudi predstavniki tujih držav. Tako predsednik republike Turčije Djelal Bajar, predsednik turške vlade Menderes in francoska Generalna konfederacija dela, državnega tajnika za zunanje zadeve Kočo Popoviča pa so obiskali veleposlaniki Indije, Burme, odpravnik poslov sovjetskega veloposlaništva poslaniki, Ceško-vaške republike, Albanije, Sirije in drugi in mu v imenu svojih vlad izrazili sožalje. Odpravnik poslov sovjetskega veleposlaništva Grjaz-nov je Koči Popoviču izročil poslanico predsednika ministrskega sveta SZ Buiganina, v kateri sporoča sožalje sovjetske vlade. .Istočasno je sovjetski odpravnik poslov obvestil lov. Popoviča, da je sovjetski Rdeči križ dal za žrtve v Makedoniji 45.000 rublje v. Centralni svet sindikatov Bolgarije pa je poslal družinam žrtev 40.000 levov. Pomoč je ponudila tudi Zveza Rdečega križa v Ženevi in hkratu izrazila svoje sožalje. Jugoslovanski Rdeči križ se je za pomoč zahvalil in sporočil Zvezi, naj pošlje zdravila, živila, obleko, obutev in odeje,
Vsi ti izrazi sočustvovanja z družinami ponesrečenih dokazujejo, da skupna nesreča povezuje ljudi in narode. To sočustvovanje olajšuje bolečine vsem družinam, ki so izgubile pri tej nesreči svoje očete in sinove in prav tako vsem narodom Jugoslavije, ki bodo še dolgo časa občutili težko izgubo.
Tržaški Slovenci dobilo
KULTURNI BOM
Vse tržaške Slovence je te dni razveselila vest, da je Tržaška imo-biliarna d. d. »DOM« prejela 175 milijonov lir kot prvi obrok za zgraditev Kulturnega doma v Uliei Petronio št. 4. Ta znesek je bil družbi nakazan v skladu s sklepi londonske spomenice o soglasju med Jugoslavijo in Italijo. Prav tako je bila med tržaškimi Slovenci z velikim zadovoljstvom sprejeta druga vest, da bo družba že v marcu pričela z gradnjo Kulturnega doma. Vsi načrti so že pripravljeni in so že bili dani v odobritev pristojnim oblastem.
Po dolgih letih borbe se bo kolčno le uresničila želja tržaških Slovencev, da bodo dobili svoj Kulturni dom, ki bo služil vsem kulturnim potrebam. Londonski sporazum določa, da bo poslopje dano na razpolago slovenskim kulturnim organizacijam v Trstu.
Načrti novega Kulturnega doma predvidevajo, da bo imela glavna dvorana za prireditve 520 sedežev, od teh 300 v parterju in 220 na galeriji. Po potrebi bodo število sedežev zvišali na 620. Oder bo tako prostoren, da bo lahko služil tudi za operne predstave. V Domu bo imela svoje prostore tudi Narodna študijska knjižnica.
Znano je, da so tržaški Slovenci več let zbirali denarne prispevke za gradnjo Kulturnega doma. V ta namen je bil postavljen poseben odbor, ki še obstoja. Ta odbor je zbral 7 in pol milijona lir, ki so naložene v banki. Razen tega so za Kulturni dom zbrali skoro 5006 dolarjev tudi ameriški Slovenci.
Hruševje pri Postojni
Zima ali pa kukavica pobirata stare in bolehne ljudi, vedno pravijo stari ljudje. Menda je to resnica, saj smo v naši vasi te dni pokopali dva stara moža, ki nista več prenesla hudega mraza. V soboto smo pokopali Franca Ogrizka, ki je že komaj nosil svojo starost, v ponedeljek pa 94 - letnega Jakoba Hreščaka-Severja.
Influença tudi ostalim ljudem ni prizanesla, vendar ni bilo hujših primerov. Nekaj dni jih je priklenila na postelje in jim vzela tek. Zdaj, ko je mraz odnehal in je za celo suknjo bolj toplo, je tudi influença odnehala. Upamo, da je bil to zadnji val mraza v tej zimi in da se burja ne bo več povrnila, vsaj ne s tako silovitostjo kot pretekle dni.
postaja spet družbeno vprašanje, družbeno delo -
Vzporedno z družbeno-gospodarskim razvojem so se razvijale in spreminjale tudi oblike družine, funkcija in vloga žene ter oblike dela v gospodinjstvu.
V prvotni družbeni ureditvi so živeli ljudje, v velikih skupinah. Skupno so se borili in skupno so pridobivali osnovna sredstva za življenje in tako je bilo gospodinjstvo močna veja družbene proizvodnje, Takrat tudi še ni bilo ločeno prldobitveno gospodarstvo od potrošnje. Bila je to doba matriarhata, ko je skupini na-čelovala žena, ki so jo zelo spoštovali. Gospodinjstvo je bilo javno delo družbi prav tako potrebna dejavnost, kakor pridobivanje življenjskih potrebščin, kar jc bila naloga mož. S patriarhalno, še bolj pa z mono-gamno posamično družino in z novo delitvijo dela se jc vloga gospodinj-
vsem tedanjim zakonom, odlokom in nazorom, ki so bili podoba nazadnjaškega gledanja na ženo. Gledali so jo kot manjvrednega člana človeške družbe
Narodnoosvobodilna borba, socialistična družba, graditev velike moderne Industrije v naši doslej industrijsko nerazviti državi pa dvigajo našo ženo iz družbene zaostolosti k odgovornim funkcijam, enakopravnemu udejstvovanju v proizvodnji in k modernizaciji ter spremembi zaostalega načina gospodinjstva. Pri nas je vsa družba zainteresirana, da žena pretopi zasebno hišno delo v javno industrijo, Zato je pri nas danes gospodinjstvo družbeno vprašanje, družbeno delo in sestavni del celotnega gospodarstva.
Prvo geslo pri revoluciji našega gospodinjstva naj bi bilo: Proučiti ee-
»MMI ri SI i g
ií „ '
M i
iS/iO-	,

i s
" jr-ifš if-
» pgg | & v fm S , -í*
mm ., mm,**
.........-
Delavke tovarne ERHIA v Šmarjah pri Kopru sestavljajo radijske
sprejemnike
stva spremenila. Izgubilo je svoj javni značaj in družba se zanj ni več zanimala. Gospodinjstvo je postalo privatni posel, žena pa le gospodinja, ki ne sodeluje v družbeni proizvodnji in družbenem življenju. Zato je obsojena na nesamostojnost, ekonomsko odvisnost in zaostalost v vseh ozirih. Pokorno se mora ukloniti družbi in možu.
Pod pritiskom težavnih razmer je žena v času kapitalizma šla v produkcijo. Borila se je-za skrajšan delovni čas, za zasluženo mezdo, za svoje materinske pravice. Tedaj se je že začelo kritično trenje med delom žene v produkciji in materinstvom ter gospodinjstvom. Naprednejše prvoboriteljiee svobode so stopile na plan in so se borile proti
ske
založbe Lipa
(Nadaljevanje s 7. strani)
Povest je pisana premalo realistično, da bi današnjega mladega bralca pritegnila. Nehote se mi je vzbudila majhna primerjava: Bevkovi Pastirci in odlomki v Hlapi-ču, kjer nas'opajo pastirci. Res da Brličeva ni bila noben Bevk, res je tudi, da je med njima časovna razdalja, da pripadata različnim literarnim dobam, vendar nam postane vse skupaj dobro oči'o šele ob tej primerjavi. Ob takem primeru dobimo skoraj v'is, da gre pri Hlaoi-ču za šnridovsko povest.
Prevod da slutiti, da povest ni napisana kdo ve kako dobro. Seveda pa je na nekaterih m,tistih prevod šibak (str. 25, 2. odst; str. 43, 13. odst, itd.). Tiskarskih napak je nekaj (str. 24, 50, 67, 93J. — Ilustracije niso kaj posebnega, slabe pa tudi ne. Sliki na str. 30 bi očital, da ima na njej Hlapič obute škorenj-čke, ki jih v povesti nima, saj so mu jih ukradli!) Nekoliko nerodna je tudi slika na str. 47. Zunanja oprema je dokaj preprosta, zato u-činkovita. Od notranjih ilustracij sta posrečeni predvsem str. 9 ter 71.
Zaradi nizke cene (120— din broš. izvod) bo knjigo lahko marsikdo kupil.
lotno gospodinjsko področje v okviru družbenega razvoja in gospodar-sko-gospodinjske ekonomike. Naš družbeni plan za leto 1955 jc predvideval v narodnem gospodarstvu za celotno potrošnjo 1217 milijard (1000 °/o); od tega za individualno potrošnjo — gospodinjstvo 720 milijard (59,6 %). Seveda nastane vprašanje, ali so gospodinjstva na gospodaren način porabila sredstva za zadovoljitev svojih potreb. (Trgovska mreža dokazuje, da ima največ dobička proiz%'odnja alkohola in bonbonov — slaščic).
Zavedati se moramo, da gospodinjstvo ni nekaj konstantnega, ampak vedno spreminja svojo obliko. Zato ga moramo proučiti z dveh različnih vidikov, stanje, kakršno je zdaj, ter potrebe novo se razvijajoče družbe in proizvodnje. Vzporedno moramo skrbeti za strokovni dvig žena, ki morajo biti sposobne voditi svoje gospodinjstvo racionalno, pravilno porabiti denarna in materialna sredstva, preizkušati in ocenjevati industrijske izdelke in prehranbene artikle, pomagati do boljše kvalitete in praktičnosti, sodelovati s svojimi izkušnjami pri projektiranju stanovanjskih hiš, ureditvi in opremi stanovanjskih prostorov. Zlasti preobremenjena poklicna in kmečka žena mora težiti za tem, da si bo olajšala tista dela, ki so dediščina zaostalosti v gospodinjstvu.
Poglejmo nekoliko statistiko: v Sloveniji je v industriji, uradih in ustanovah od vseh 30 •/• zaposlenih žena le 2'/i kvalificiranih. Temna slika preteklosti! V kmečki proizvodnji je zaposlenih 50 g/u žena, 25 '/» kmečkih gospodarstev pa vodijo žene samostojno. Velik del teli žena so matere in gospodinje, torej so dvakrat obreme •
Ko pomivate posodo, jo položite v veliko skledo, ali kaj podobnega, da se bo odcejala, da vam ne bo treba brisati mize in da se ne bo voda stekala na tla.
Ko likate, imejte vrvico likalnilca na desni strani. Prav tako naj stoji na desni strani tudi podstavek za likal-nik.
♦
Ko čistite čevlje, pogrnite na tla star časopis, da ne boste smetilc po tleh. Prav tako zamazanih čevljev ne postavljajte na pod, zlasti ne na parket, temveč jih post-avite na časopis.
njene — v službi in doma, Zato je nujno, da pospešimo v mestu in na deželi razširjenje ustanov, ki bodo pomagale preobremenjeni ženi.
Komuna s pomočjo kmetijske zadruge naj bi postala tista skupnost državljanov, ki bodo konkretno reševali te naloge. Ne skrbe naj samo za rešitev splošnih gospodarskih problemov. Važno je tudi, da ustanovijo razne servise, gospodinjske biroje, poklicne in zdravstvene posvetoval niče, šolske kuhinje, otroška igrišča in domove, dobro organizirana komunalna podjetja, kopalnice in kopališča, skupne pralnice in likalniee, sušilnice za sadje, naprave za konser-viranje, hladilnico; skupno naj nabavijo in uporabljajo poljedelske stroje, oskrbljo naj skupne tople grede, pekarne, potrebne čistilnice ter krpalnicc za obleko, obutev, poprav-Ijalnice dežnikov, delavnice za domačo obrt, uslužnostne ustanove za pomoč kmečki in zaposleni ženi, mlečne okrepčevalnice in razne menze s sodobno zdravo in ceneno hrano.
Koliko žena se bo posluževalo teh ustanov, mehanizacije in industrializacije, jc odvisno od posamezne gospodinje, njenih potreb in finančnih sredstev ter ne nazadnje od njene razgledanosti in naprednosti.
Ženska društva in žene v drugih organizacijah lahko opravijo pri pro-svetljevanju žena zelo važno vlogo. Delo morajo opirati na interese žena, vsebino in metode prilagoditi njihovi stopnji razvoja in konkretnim .problemom.
Iz prakse vem, da je prosvetljeva-nje deklet in žena z gospodinjskimi, izobraževalnimi in drugimi tečaji zelo pozitivno, če so tečaji dobro pripravljeni. Zal pa so pogosto le improvizirani. Največkrat je v tečajih zgrešeno to, da jih vodijo ali pa poučujejo v njih ljudje s pičlim strokovnim znanjem, kar negativno vpliva na obisk in uspeh. Želeli bi stalne, kvalitetne tečaje z nazornim poukom in dobro pripravljenimi praktičnimi vajami, kar bi v veliki meri pripomoglo, da bi se žena seznanila z vsem potrebnim. Le tako bodo tečaji utrdili, poglobili in razširili znanje, za kar naj poskrbe obiskovalke in vodstva tečajev.
Kraševec Francka
Zdravstvena pedagogika je znanost, ki ima — kot nam pove že samo ime — namen zdravili s pedagoškimi oz. vzgojnimi sredstvi.
• V prvi vrsti mislimo pri tem na zdravljenje napačnega duševnega razvoja in ne nazadnje na zdravljenje raznih živčnih motenj, ki so nastale bodisi zaradi negativnih zunanjih vplivov ali pa so lahko tudi posledica določenih osebnih strokovnih nagnjenj. Napačna vzgoja, pretresljivi doživljaji in živčna raldost, so navadno glavni vzroki. Ce se ti spoli združijo, onemogočajo otroku normalno vključitev v skupnost, ki je kot celota eden najvažnejših vzgojnih činiteljev. Pri nekaterih se kažejo taki znaki že relativno zgodaj, kar resno zaskrb-Ija starše in vzgojitelje. Vendar s tem še ni rešeno, da z razvojem o-troka ti znaki ne bodo postopoma izginili — s'eveda s predpogojem, da otrok ni bil izpostavljen posmehu ali slabemu ravnanju. V tem primeru bi pahnili otrokovo občutljivo duševnosl v stanje popolne razr-vanosti, kar bi še poudarilo in stopnjevalo njegovo telesno defektnost.
Vsak otrok ima svoje telesne in duševne posebnosti, ki potekajo vzporedno in se razvijajo z matematično natančnostjo. Ce starši in vzgojitelji ne znajo s pravilno vzgojo vskladiti vseh teh elementov v pozitivno celoto, obstaja nevarnost, da bodo grde navade ostale otroku tudi takrat, ko bo odrastel. Zato je prva skrb staršev, da s pametno vzgojo odtegnejo otroka slabim vplivom; seveda na način, ki odgovarja njegovi razvojni stopnji. V nobenem primeru se ne smemo zanašati na tolažbo, češ otrok je še majhen, ko bo večji in pametnejši, ga bomo že še odvadili tega ali onega.
Te skromne ugotovitve nam potrjujejo, da je zdravstvena vzgoja važen vzgojni činitelj in da je ne kaže zanemarjati. 2e dejstvo, da so otroci danes živčno bolj občutljivi in da reagirajo na negativne efekte hitreje kot na primer otroci pred obema svetovnima vojnama, nam narekuje potrebo po večjem posvečanju pozornosti tovrstni vzgoji. Ne smemo pozabiti, da sta prva in druga svetovna vojna z vsemi svojimi posledicami vplivali razdiralno na telesno in duševno otrokovo odpornost in da se je njegova moč občutno spremenila.
Ker so mnoci starši ravno o smotrih zdravstvene vzgoje, 0 tem važ-
O PORODU BTtEZ BOLEČIN. DRA-GA IN ŠKODLJIVA ANESTEZIJ-SKA SREDSTVA ALI NARAVNA
PSIIIO-FIZICNA PRIPRAVA?
Porod brez bolečin je bil že zdavnaj problem, s katerim so se ukvarjali zdravniki. Ko je medicina dobila eter in kloroform za narkozo, se je zdelo, da je stvar rešena. Ko so to v praksi uporabili pri angleški kraljici Viktoriji, je postala uporaba narkoze moda zlasti v zahodnih evropskih državah in v Ameriki. Pri tem so iznašli več načinov — poskušali so s kratkotrajno narkozo v zadnjem delu poroda, med najhujšimi krči, pa tudi z globokim in dolgotrajnim uspavanjem za ves čas trajanja popadkov. V ta namen so uporabili razen etra in kloroforma tudi najrazličnejša uspavalna sredstva, celo razne poskuse sugestije, odnosno hipnotiziranja.
Vse te metode pa so imele razen nedvomnih uspehov tudi večje in manjše neuspehe in celo škodljive poslcdice. Z opazovanjem, izkušnjami in znanstvenimi proučevanji so zdravniki dognali, da vsa narkotična sredstva, ki lajšajo porodne bolečine, poškodujejo srce, ledvice, jetra, pljuča in druge organe, tudi če jih dobi porodnica v majhnih količinah. Razen tega pa ta sredstva navadno tudi zmanjšajo raz-tegljlvost maternice in včasih celo ustavijo njeno raztezanje, tako da onemogočijo pravilen porod. Tako so bili porodi pri uporabi narkotičnih sredstev pogosto nepravilni, prišlo je do komplikacij In posledice so bile včasih neprijetne za mater in za otroka. Zgodilo se je celo, da zdravnikovo posredovanje ni bilo več uspešno.
Ali torej ni rešitve? Jc mar res ženi usojeno, da mora roditi v bo-
rn
ločinah, če hoče ohraniti zdravje sebi in otroku ter spoznati občutek materinstva?
Zdaj so se oglasili Se drugi zdravniki, ki so trdili, da je možen naraven porod brez bolečin. Bodočo mater jc treba le pripraviti na to, zagotoviti je treba sodelovanje porodnice in zdravnika, ki vodi porod. To novo metodo so imenovali tudi psiho-fizični porod.
Ideja ni bila nova. Zc pred CG leti jo je predlagal neki francoski ginekolog. Toda šele tridest let za njim jo je začel propagirati v Angliji zdravnik Dlck Itead. Po njegovi trditvi tak naraven pojav, kot jc porod, ne sr.ie povzročati bolečin. Odsraniti je treba le strah pred porodom. Prav zaradi tega strahu pride do napetosti mišic, ki povzročajo bolečino. Dr. Itead je preglagal vaje za sprostilev mišic in vaje ritmičnega dihanja. Razen tega je organiziral tudi tečaje, ki so jih obiskovale žene od četrtega meseca nosečnosti dalje. Tam so poslušale predavanja iz anatomije in porodne psihologije. To je bila duševna priprava na porod. Toda v javnosti, zlasti angleški in ameriški, Readova metoda ni naletela na ugoden sprejem. Toda trdovratni Anglež je bil prepričan o pravilnosti svoje metode, zapustil je ne-, hvaležno domovino in se naselil v Južni Afriki, kjer so mu somišljeniki zgradili sodobno kliniko. Dr. Itead je napisal o svoji metodi več knjig, ki so jih prevedli v številne jezike in tiskali v milijonskih nakladah. Nasprotnike in pristaše si je pridobil po vsem svetu.
Tudi na naših porodnih klinikah si je nova metoda že nekoliko utrla pot, ponekod pa je celo našla vnete zagovornike med zdravniki in med ženami.
nem vzgojnem področju, prem al», poučeni, ne morejo nuditi svojemu otroku normalnih pogojev za zdrav duševni in telesni razvoj, kar ku& često za posledico lažje ali celo težje živčne motnje. Ce bi se starši bolje povezali s šolo in redno obiskovali vsa vzgojna in zdravstvena predavanja, bi imeli pri vzgoji svojih orok mnogo več uspeha in, kar je glavno — zdrave in kreijfce otroke
B. Borovič
Pomarančne sladice
Olupke 3 pomaranč pustite čer noč v mrzli vodi. Drugi dan Jih ilenite v toplo vodo in kuhajte izmenoma v treh vodah do mehkega. Nato jih pustite 5 ur, da se dodobra odcede. Odcejene izrežl-te v obliki polmeseca, kroglice, itd., jih stehtajte in jim vzemite toliko sladkorja, kolikor tehtajo olupki. Sladkor kuhajte brez vodo, dokler se ne začno delati mehurčki, dodajte pripravljene pomarančne oblike in kuhajte na Kmernem ognju, dokler ne popijejo vsega sladkorja. Pri ¡cm parite, da se sladkor ne zažge. Na primerno veliko deščico, ki ste jo že prej pokrili s papirjem in polresli s sladkorjem, polagajte pomarančne lupine in jih vsake pol ure obrnite. To ponovite večkrat. V sladkorju jih pustite do uporabe.
SADNE KROGLICE
Vzemite eno pomarančo, jo operite in neolupljeno razrežlte čez polovico. Odstranite pečke iu pomarančo iztisnile v pripravljeno posodo. Nato izžeto pomaran-čo in 30 dkg smokev znieljile na mlinčku za meso in v to maso dodajte 20 dkg kristalnega sladkorja, 10 dkg zmletih orehov, lešnikov ali mandeljev. Vse to dobro zmešajte in napravite poljubne kroglice. Vsako povaljajte v kristalnem sladkorju in jo položile v primerne papirčke.
MEDENI HLEBČKI
12 dkg sladkorja v prahu in 2 celi jajci (če je debelo, zadostuje eno) dobro zmešajte, nato dodajte veliko žlico medu. konico noža jedilno sode in 25 dkg moke (ostre); vse dobro zmešajte. Pekač nalaliko potresite z moko in polagajte nanj zmes /. žličko v primerni razdalji. V sredino vsakega kupčka vložite košček orehovega jedrca in pecitc v srednje topli pečici.
p. .1.
Dvodelna zimska obleka: naloženo krilo in tesno oprijeti jopič z žametastim ovratnikom, žepi in manšetami
SEZNAM DOBITKOV SRECOLOVA
trg. podjetja» soča« koper dne 16. februarja 1956
Okrog 100 (tekmovalcev iz vse Primorske se je preteklo soboto in nedeljo pomerilo v smučarskih disciplinah na lepih smučiščih v Črnem vrhu nad Idrijo. Tekmovanje je organizirala Primorska smučarska podzveza, ki je bila koš svoji nalogi, čeprav je prireditelje in tekmovalce oviralo slabo vreme s snegom in burjo. Tekme so pokazale znatno pnsimoč članov Rudarja iz Idrije, ki so osvojili večino prvih mest in so aiabrali skupaj 330 točk. Za njimi eo bili najuspešnejši .mladi smučarji, iz Črnega vrha, ki so se, čeprav slabo opremljeni," dokaj uspešno kosali z drugimi in so pridobili v skupnem plaamanu 163 točk. Goricami so nabrali 130 točk, pri čemer je znatno pomagala njihova tekmovalka Alma Prijon, ki je zasedla prvi mesti med članicami v teku na 5 km in v veleslalomu. Četrto in peto mesto si delita s 84 točkami Partizan Koper in Partizan Livek, za njima pa so še Partizan Idrija, Partizan Kobarid in Partizan Most na Soči.
Preseneča siab rezultat smučarjev iz Livka, ki je znan po dobrih smučiščih in ^nučarilkih tradicijah. Livčani so izgubili preoej točk zaradi odstopa njihovega najboljšega tekmovalca Janka Seklija, ki je bil .resen konkurent v alpskih disciplinah in je edini ogrožal prvenstvo idrijskih mojstrov. Na strmi in ne najbolj posrečeno izbrani slalomski progi si je poškodoval nogo in je odstopil. Sicer pa je bila slalomska proga, ki so jo organizatorji speljali zaradi pomanjkanja snega po strmemohraščenem pobočju, trd oreh za vse tekmovalce in je nihče nj zvozil brez manjšega padca.
Za koprske smučarje, ki so se tekmovanja za prvenstvo Primorske udeležili prvič, ie njihov plasman prav zadovoljiv, zlasti če upoštevamo, da .so nabirali točke le čJani v slalomu in veleslalomu, medtem ko v drugih disciplinah niso tekmovali. Najboljši med njimi je bil Drago Justin, ki je bil v veleslalomu díveti, v slalomu pa enajsti.
V tekih ma idealnih progah so bili najbolj številno zastopani domačini. VBndar je bilo število tekmovalcev razmeroma skromno: 10 čla-
nov, 11 starejših mladincev, 7 mlajših mladincev, 3 članice in 4 mladinke. Kaže, da za to disciplino ni posebnega zanimanja, čeprav je zanjo dovolj pogojev. Precej večja udeležba je bila v slalomu in veleslalomu. V obeh disciplinah so osvojili Idrijčani sedem, oziroma šest od prvih desetih mest. Vele-slalomska proga je bila lepo speljana in ne posehno težka. Zmagal je rutinirani tekmovalec srednjih let Vlado Miklavčič, član Rudarja iz Idrije V sJkokiih na 40-merski skakalnici, ki se ji pozna, da so jo zgradili domači fantje brez večje strokovne pomoči, so bili spet najbolj uspešni Idrijčani, odlični pa so bili tudi tekmovalci iz Logatca, ki so sodelovali na tekmovanju izven konkurence. Mladi skakači iz Črnega vrha pa so ponovno pokazali, da bi pod veščo roko trenerja lahko v slovenskem smučarskem svetu sčasoma precej pomenili.
Po tekmovanju so voditelji Primorske smučarske podzveze, ki so uspešno izvedli '■ekmovan.je, razdelili najboljšim tekmovalcem sicer skromne, a kljub temu prijetne nagrade.
Rezultati posameznih disciplin sto naslednji:
Tek: Člani na 15 km doigi progi: 1. Podobnik (Rudar) 46.37; 2. Erjavec (Rudar) 47.34; 3. Franko (Partizan Gorica) 48.05.
Starejši mladinci na 10 km: 1. Mikuš (Rudar) 39.37; 2. Celič (Partizan Gorica) 40.17; 3. Erjavec (Rudar) 40.40.
Mlajši mladinci na 5 km: 1. Sul-■gaj (Rudar) 21.29; 2. Rudolf (Partizan Cr.ni vrh) 22.24; 3. Zaje (Partizan Črni vrh) 23.54.
Članice na 5 lim: 1. Prijon (Partizan Gorica) 30.17; 2. Petkovšek (Partizan Crnii vrh) 33.45; 3. Raz-ložnik (Partizan Cr.ni vrh) 37.32.
Mladinke na 5 km: 1. Skok Lu-dovika (Partizan Idrija) 26.36; 2, Blaško (Partizan Črni vrh) 27.28; 3. Rupnik (Črni vrh) 29.56.
Slalom, člani: z 200 mero.v višinske razlike, na 600 metrov dolgi progi, 39 vratc (vozili dvakrat): 1. Logar (Rudar) 2.19; 2. Miklavčič (Rudar) 2.34,2; 3. Podobnik (Rudar) 2.38.2,
»Ce že pišeš, napiši vse«, me krega prijatelj iz Pivke. »Zadnjič si bil v našsm koncu in napisal nekaj o modernem kmetijstvu v Ravnah, Vse, kar si povedal o kravah drži, bil si ie vse preveč površen, Ce. pi >se večkrat oblasil in pogledal malce bolj natanko, bi videl še marsikaj zanimivega in modernega. Ogledal bi si lahko, kako znajo tam »pacati« seno, da je bolj kalorično, kako znajo kisati jabolka, saj so jih v jeseni skisalu na vagone •— ikar tako na kupih, nato pa speljali v jame na drugo kisanje. Prav rtako bi videl, kako znajo zračiti hlevski gnoj na njivah in ledinah. Glede gnoja imajo prakso že iz prejšnjih let, ko so ga laiko prezračili več sto voz, namelsilo da bi ga pravočasno podorali na pustih njivah. Res, pod dobrim vodstvom ni težko dobro kmetovati.«
Vse to mi je napisal moj prijatelj in me na koncu povabil, naj si še sam ogledam to zadevo, če mu ne verjamem. Ker me sodobno kmetijstvo hudo zanima, .sem se res takoj napotil tja. Toda zadržali so me v Narinu, kjer so ravno fantje slavili »fantovsko«. »Lepa, starodavna navada«, .sem rekel in stopil v gostilno, da prisostvujem' veselemu obredu. Pa me je kar hitro minila rlobra volja. Sprejemni govor je
bil namreč tako poučen, da sem si moral še jaz zatisniti ušesa, čeprav sem v svojem življenju slišal že marsikaj, kar ni za napisati. Ko so se 'kmalu nato še stepli, sem jo urnih nog odikuril proti Dolanam. Prišel siem z dežja pod kap. Tudi tam so namreč imeli »prosto zabavo«.
»Je že bolje, da se držim resnih ljudi«, .sem pomislil in se pridružil (komisiji za 'kolaudacijo novogradenj, ko se je pripravljala, da pregleda popravljeno cerkev v Klancu. Ko sem prišel, so člani komisije ravno sneli klobuke in spoštljivo vstopili v cerkev, tako da nisem prav nič zamudil. Pregledali so izvršena dela in tudi našli več napak. Pa se niso nič jezili in kom-plicirali. Niso bili birokrati. Prizadetim so lepo razložili, da ni potrebno niti, da čakajo na dovoljenje za uporabo, ker je to zgolj formalnost.
»Kako lepo bi bilo«, sem rekel, »če bi bili naredili tako tudi takrat, ko je komisija pregledovala novo šolo v Krvavem potoku, kjer so čakali na dovoljenje ne vem več koliko časa.«
»Ti Vane si cepec«, so me pučili. »Sola je nekaj drugega ikot cerkev, Tu komisija lahko pogleda skozi prste, bo že ljubi bog gledal, da ne bo vernikom padal kak tram na
Mladinci: (vozili enkrat) 1. Veli-konja (Rudar) 1.24,4; 2. Crnobnnja (Rudar) 1.29,2; 3. Kuštrin (Rudar) 1,35,3.
Članice: dve odstopili, ena diskvalificirana.
Mladinke: na 350 metrov dolgi progi: 1, Skok Ludovika 18.6; 2. Skok Anica 25.6 (obe Partizan Idrija); 3. Skarabot (Partizan Gorica) 29.4.
Veleslalom — člani (na 1.200 m z višinsko razliko 250 m, 29 vratc); 1. Miklavčič (Rudar) 0.48,4; 2. Logar (.Rudar) 0.48,9; 3. Car (Rudar) 0.51,2.
Mladinci na isti progi: 1. Crno-brnja (Rudar) 0.57,2; 2. Velikajne (Rudar) 0.57,6; 3. Kuštrin (Rudar) 1.02,6.
Članice na precej krajši progi: 1.
Prijon (Partizan Gorica) 0.21,2; 2. Fatelič (Livek) 0.21,5; 3. Razložnik (Partizan Črni vrh) 0.26,5.
Mladinke: 1. Skok Anica 0.21,3; 2. Skok Ludovika (obe Partizan Idrija) 0.24,9; 3. Blaško (Partizan Črni vrh) 0.25,9.
Skoki, člani: 1. Mrak (Rudar) 205 točk (26,5 m, 26.5 m); 2. Car (Rudar) 195 (22,5, 26); 3. Požemel (Črni vrh) 187 (23, 25).
Mladinci: 1. Crnobnnja (Rudar) 203,5 (25, 26); 2. Pelhan (Rudar) 156 (24, 245); 3. Felc (Črni vrh) 154 (17.5, 19).
Izurjena postrežnica, Dolenjka, išče delo, Koper, Nazorjeva 4/II.
Skrbniški organ občine Koper ima v hrambi tri moška dvokolesa, katerih lastniki so neznani.
Kdor dokaže, da ie lastnik dvokolesa, ga lahko dvigne vsak dan v dopoldanskih urah.
Oddelek za zdravstvo in socialno skrbstvo
Trgovsko podjetje »M O D A« v Izoli sprejme vajence za svoje poslovalnice v Izoli in Piranu.
Ponudbe poslati ali predstaviti se na upravi podjetja v Izoli.
iii
ELEKTRO KOPER išče za svoje uslužbence samske . opremljene ali prazne SOBE — (udi proti nagradi. Ponudbe poslati na upravo podjetja.
glavo. Sola pa nima takšnega zaščitnika.
»Amen«, sem odvrnil in se napotil v Izolo. Ze večkrat sem namreč slišal, kako v nekaterih podjetjih skrbijo za svoje delavce glede prehrane. Zanimalo me je, kalko so to uredili pri Brodospasu in stopil sem v njihovo menzo.
»Kaj ste pri vas naredili, da- bi bila hrana cenejša«, sem vprašal, kakor se spodobi pri intervjuju.
»Poiskali smo skrite rezerve in začeli z varčevanjem na vsej črti«, sO mi odgovorili., »Začeli smo z e-lektriko, 'ki isnio jo napeljali kar iz uličnega omrežja. Seveda mimo števca. Na ta način smo znatno zmanjšali naše izdatke. Res, da smo s tem povzročili tudi nekaj kratkih stikov, pa kdo bi gledal na malenkosti, ko gre za splošno korist«.
»Vsekakor koristna iniciativa«, sem jih pohvalil, hkrati pa sklenil, da objavim ta kratki intervju z vsierni podrobnostmi, da bodo tudi v drugih podjetjih videli, kakšna neslubene možnosti imajo za dviganje standarda. ■>
Se nekaj o iniciativi. Tokrat o privatni. Vsi vemo, da je podjetje Frulktus odprlo svojo hladilnico. Med drugim so prišle na svetlo kumarice in »fažoleti«, Prava slaščica v tem častil Le to me čudi, da ■lahko dobite te koristne reči (in še mnogo drugih) edino pri privatnhm prodajalcu v koprski tržnici, medtem ko jih zaman iščete pri socialističnem sektorju. Kaj, če bi tudi naša trgovska podjetja S' sadjem in ' zelenjavo pogledala pri Fruktusu? Upajmo, da se bo to zgodilo in da bom prihodnjič že lahko kaj napisal o tem. Do takrat pa nasVedenje!
Vaš Vane.
1.	G978	38.	8614	75.	6503
2.	73G1	39.	7314	76.	8404
3.	3119	40,	700	77.	7214
4.	80G3	41.	2950	78.	G4G1
5.	8056	42,	6889	79. 7381	
G.	3581	43,	4543	80.	4665
7.	7442	44.	28G3	81.	5608
8.	1289	45.	3247	82. 5862	
9.	741G	4G.	3355	83.	2131
10.	9178	47.	8539	84.	8039
11.	3104	48.	1748	85.	3298
12.	244	49.	G359	86.	7359
13.	8652	50.	3946	87.	7070
14.	8388	51.	S592	88.	1151
15.	G19	52.	9357	89.	3580
IG.	22G4	53.	7074	90.	784
17.	G233	54.	4298	91.	1261
18.	640G	55.	4014	92. 3029	
19.	7142	5G.	2053	93.	7131
20.	7482	57.	6283	94.	6868
21.	2477	58.	2431	95.	7201
22.	2002	59.	8578	96.	7340
23. 2261		60.	8537	97.	6165
24.	6106	fil.	7179	98.	7823
25.	2184	62.	2069	99.	G9-14
26.	40G	63.	4988	100.	9412
27.	2486	64.	6702	101. 3690	
28.	3702	G5.	GG53	102.	3634
29.	2915	66.	1461	103.	1219
30.	7372	67.	4105	104.	5225
31.	G18G	68.	68G9	105.	7-177
32.	3191	69.	4831	106.	6212
33.	109	70.	9159	107.	3287
34.	6334	71.	74G7	108.	2339
35.	3232	72.	7118	109.	9415
36.	8726	73.	5344	110.	8397
37.	634	74.	2327		
Člani komisije: člana potrošniškega sveta tov. Bergman in tov. Pavlic in tovariši: Oskar Vezir, Franc Zorlto, Hrovatin in Hozman.
NEDELJA 26. II,: 8,0» Kmetijska ura; 13.30 Poročila: 13.45 Glasba po željah: 15.15 Za našo vas; 15.45 Lahka glasbe; 16 00 Primorska burja; 19,25 Domače vesti, šport, objave in zabavna glasba, 23.15 Plesna glasba.
PONEDELJEK 27. II.: G.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.30 Zabavna glasba; 13.30 Poje kvintet »Niko Stritof«; 13.45 Od melodije do melodije; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Domače vesti, zabavna glasba in objave; 19.40 »Te arije smo izbrali za vas — pisan operni spored; 23.10 Plesna glasba.
TOREK 20. II.: 6.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.30 Zabavna glasba; 13.30 Iz albuma 'veselih motivov: Oilenbach-Rosenthal: Pariške veselosti, baletna suita, izvaja liladelfijski orkester, dirigira E. Or-mandy; 14.15 Opoldanski dnevnik;-14.40 -Zabavna glasba in objave; 19.25 Domače vesti, zabavna glasba in objave; 19.40 Pisana tonska lestvica — pester spored priljubljenih orkestralnih in solističnih skladb; 23.15 Plesna glasba.
SREDA 29. II.: 6.30 Jutranje vesti; G.40 Glasba za dobro jutro; 7,30 Zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije, vmes ob 13.45 glasbena kronika; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Domače vesti, zabavna glasba; 19.40 Po-jo priljubljeni pevci zabavne glasbe; 23.15 Plesna glasba.
ČETRTEK l. III.: 6.30 Jutranje vesti; G.40 Glasba za dobro jutro; 7.30 Zabavna glasba; 13.30 Glasba po željah; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19,25 Domače vesti, zabavna glasba in objave; 19.40 Skozi operete L. Falla ln R. Stolza; 23.15 Plesna glasba.
PETEK 2. III.: G.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.30 Zabavna glasba; 13.30 Ugani z nami, kaj je to? 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19,25 Domače vesti, zabavna glasba in objave; 19.40 Od melodije do melodije« 23.15 Plesna glasba.
SOBOTA 3. III.: 60.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Veselo sobotno popoldne: pisan glasbeni spored; 1-1.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.23 Domače vesti, zabavna glasba in objave; 19.-10 F. Lehar: Izbor motivov iz operete »Vesela vdova«, izvajajo solisti, zbor in orkester M. H, M., dirigent J. Blackton; 22.45 Plesna glasba.
Četrtek 23. II. ob 20.00: Hopwood — Škandal — Reci A in izven,
Petek 24. II. ob 20.00: Hopvvood — škandal — Red B ln izven.
Sobota 25. II. ob 20.00: Hop\vood — Škandal — Predstava pri Antonu.
Nedelja 20. II. ob 19.00: IIopwood — škandal — Predstava v Kortah.
Ponedeljek 27. II. ob 20.00: Ocvirk — Srečno, ljudje! — Predstava v Izoli.
Torek 29, II. ob 20.00: Ocvirk — Srečno, ljudje! — Predstava v korist prizadetim po elementarnih nezgodah.
Sreda 29, II. ob 16.00: Ocvirk — Srečno, ljudje! — Red C in izven.
Četrtek l. III. ob 20.00: Hopwood — Škandal — Predstava v korist prizadetim po elementarnih nezgodah.
KOPER: 24. In 2G. februarja ameriški barvni film ROBINSON CROSUE, 27, in 28, februarja ruski barvni film MOJSTRI RUSKEGA BALETA, 29. februarja in 1. marca ameriški film TAJNA ULICA.
IZOLA: 24, februarja francoski film KARNEVAL, 25. in 26, februarja francosko-italijanski film IMEL SEM SEDEM HČERA, 27. in 28- februarja ameriški film TAJNA ULICA, 29. februarja italijanski film POLICAJI IN LOPOVI.
PORTOROŽ: 25. februarja francoski film ZLATA ČELADA, 26. februarja ameriški film TAJNA ULICA, 29. februarja ruski barvni film MOJSTRI RUSKEGA BALETA.
PIRAN: 25, in 26. februarja italijanski film BANDIT MUSOLINO, 27. in 28. februarja francoski film ZLATA ČELADA, 29. februarja in 1. marca francosko-italijanski film IMEL SEM SEDEM I-ICERA.
DEKANI: 25. februarja ameriški film PREPLAH NA CESTAH, 26. februarja francoski film ZLATA ČELADA.
SEČOVLJE: 25. februarja araer. film TAJNA ULICA, 26. februarja ameriški film BOJEVITI 0'FLINN.
ŠKOFIJE: 25. februarja ameriški film JULIJ CEZAR, 26. februarja ameriški film VELIKI VALČEK, 29. februarja francoski film ZLATA ČELADA.
ŠMARJE: 26. februarja ameriški film JULIJ CEZAR, 29. februarja ameriški film SLED V PRISTANIŠČU.
POSTOJNA: 24,, 25. in 26. februarja indijski barvni film MANGALA. HCI INDIJE, 28. in 29, februarja ameriški film SONCE NAS GREJE.
(nadaljevanje s 6. strani)
»Ali niste omenili, da ste prejeli neko pomoč v lanskih počitnicah?«
»Da. Okrajni odbor PZ Koper nam je dodelil 60.000 din kot prispevek ¿a uresničenje naših načrtov, to je da omogočimo našim članom potovanja in taborenja. S tem denarjem smo pomagali štirim članom, ki so bili na krožnem popotovanju po Jugoslaviji, po dvema, ki sta taborila v Bovcu in na Bledu, trem za taborenje ob Bohinjskem jezeru, štirim pa za potovanje po goriškem, tolminskem, bovškem okraju.«
»In vaše delo v prihodnje?«
»Omenil sem že, da bi radi pritegnili nove člane, posebno vajence in delavce. Potem moramo urediti redno vplačevanje članarine, ki se članom bogato obrestuje, če le hočejo izrabiti vse ugodnosti, katere jim nudi naša organizacija. Potem se moramo osredotočiti na prirejanje krajših izletov v bližnje kraje, da bomo tako v prvi vrsti spoznali našo ožjo domovino, ki nam je vsem po večini še nova. In še poudarjam: več in tesneje moramo sodelovati z mladino in z njeno organizacijo. Letos moramo še vse bolj poprijeti za delo, kajti lani se je pokazalo, da rado prihaja k nam vedno več članov PZ, posebno seveda med počitnicami; torej bomo potrebovali še več prenočišč,«
»In kaj jim morete nuditi v sedanjih razmerah?«
»Trenutno nič, ker pač ni počitniška sezona, toda v počitnicah in to najmanj, kar smo jim nudili lani: prenočišča v Ribiški šoli, ceneno hrano (če se nam tovariš Kve-der ne izneveri), prosto kopanje ob severni obali in v čudovitem zalivu Fiesa, ogled raznih zgodovinskih zanimivosti, ki jih v Piranu ne manjka, krajše izlete v najlepše kotičke bližnje in daljne okolice in ... in ... vse pač, kar lahko nudi oddiha in zabave željnemu naš turistični kraj.«
Zmotili so naju, zato sem se poslovil, Vendar sem svojemu sobe-sedniku še utegnil obljubiti, da bom pogledal k njim tudi. med počitnicami in se sam prepričal (kar je večkrat zaželel med pogovorom), kako in kaj deluje njihov odbor Počitniške zveze Slovenije. LoM
BERITE
IN
ŠIRITE
SLOVENSKI JADRAN!
Na svoji poti po Sredozemlju je tovariš Emil Frelih napisal bogat potopis in ga tudi opremil s fotografijami. Objavili bomo v nekaj nadaljevanjih najbolj zanimive izvlečke. Skušali bomo izbrati odlomke, v katerih naš znani popotnik pripoveduje zlasti o deželah Severne Afrike, kjer je dvakrat vroče: vroče, ker je pač vroče, in vroče, ker je vroče kolouialnim silam, ki imajo te dežele pod svojo okupacijo. V deželi vre v pravem pomenu besede in francoska vlada bo imela dovolj opravka, da zadevo reši častno in v soglasju s človečanskimi načeli. Zanimivo pa je, da je tudi v teh deželah in pri tamkajšnjih narodih naša socialistična domovina zelo visoko ccnjena in ugledna, o čemer se je lahko tudi pisatelj na svoje oči in ušesa prepričal. Prepustimo torej besedo kar njemu.
DVA SVETOVA
2e iz daljave smo opazili morje raznobarvnih luči v mestu, ki se lahno vzpejna v grič. Na obrežju so nas pozdravile mogočno? do petnajst nadstropij visoke moderne palače. Spet ni bilo nikogar od oblasti v pristanišču. Odšli smo v mesto povsem svobodno. V pristanišču samem je majhen buffet, iz katerega je bilo slišati med kričavo glasbo govorjenje in smeh. Približali smo se in skozi okno videli v prostoru skupino mornarjev v družbi razposajenih deklet. Tudi zunaj so se nam približale prijateljice noči, vendar zanje ni bilo časa ne denarja. Ogledati smo si hoteli utrip nočnega življenja v mestu samem.
sedele za mizo same in takoj uprle v nas svoje bistre oči. Zahvalili smo se ljubeznivosti natakarja in odšli iz lokala. Zanimalo nas je samo, kako izgleda takšen lokal na afriških tleh, pa se v ničemer ni razlikoval od evropskih nočnih zabavišč, razen morda po temnopoltih ženskah. Pot nas je vodila v središče mesta in našim radovednim očem so se odpirale nove zanimivosti. Ustavili smo se pri malem parku, kjer je našo pozornost pritegnila oranslca katredala v bizantinskem slogu in pred njenim stopniščem pozlačen kip francoske junakinje Jeanne d'Arc.
Ze precej smo se oddaljili, zato nam je narekovala previdnost, da se ne bi izgubili, držati se rajši smeri, ki je vodila k pristanišču. Nekoliko smo le zašli, vendar smo se kmalu znašli pred krasno stavbo s kupolo in stolpom. Njen mavrski slog nas je kljub pozni ui'i privlačil, da smo si jo hoteli še pobliže ogledati. Domnevali smo, da je stavba morda muzej ali džamija ali pa sultanov dvorec. Kako smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da je ta nenavadna in slikovita zgradba oranska železniška postaja.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V ORANU
Prehodili smo nato skoraj vse glavne ulice v središču mesta in se tako najbolje priučili orientaciji za drugi dan. Strmeli smo nad razkošjem izložb, ki se kosajo lahko z vsemi najlepšimi v evropskih centrih, nad izgledom modernih cest, stavb in velemestnih lokalov. Posedli smo na ograjenem pločniku kavarne ob eni izmed najprometnejših cest in opazovali vrvenje ulice. Iz lokala, modernega po vseh načelih sodobne arhitekture, se je skozi široka odprta okna slišala sentimentalna melodija orientalske glasbe. Avtomobili, parkirani vzdolž ceste, so se bleščali v razkošju barv prižigajočih se in spet ugašajočih se neonskih luči, last gospode v elegantnih svetlih poletnih oblekah in globoko dekoltiranih dam, ki so posedali v kavarni. Zraven se je bočil velik svetlobni napis »Central hotel«, iz katerega so prihajali in spet odhajali livrirani beli in črni strežaji in boji.
LEPA STAROST
Azis Agabekova iz Esentuka v SZ je pred kratkim praznovala 120-Ieini-co rojstva. Kljub visoki starosti je še čila in zdrava in ni dolgo, ko je še delala v kollioznib vinogradih. Rodila je 21 otrok. Ena njenih hčerk jo sedaj stara !)G. druga pa 02 let. Vseh vnukov ima 38.
Gotovo ste že videli vihar na filmskem platnu. Napol izčrpane ljudi, ki se s poslednjimi močmi borijo - snežnim metežem, drevesa, ki še lomijo kot bilke — vse prau tako, ko', bi s.e resnici dogajalo. Sicer pa saj se tudi. Za to poskrbi stroj, ogremen ventilator, ki piha s tnkšno močjo kot najmočnejši orkan.
To naj bi bilo v zraku isto kot je na zemlji kolo. Helikopter je narejen za dve osebi in leti s hitrostjo do 100 km na uro. Vse lepo — tudi upravljali ga ni težko —• le cena je še malce visoka. Slanr-notmfeč toliko kot štirje novi avtomobili.
odišavljen Časopis
Neki švicarski dnevnik Je v svrho povečanja števila svojih bralcev ter naročnikov prišel na originalno zamisel. Ko so bralci kupili novoletno številko, so presenečeni obstali: iz časopisa se je širil močan in prijeten vonj po jasminu. Direktor dnevnika trdi, da odišavljen časopis bolj pritegne bralce kot barva ali naslov.
NEOVRGLJIV DOKAZ Mojster Jaka se ni branil dobre kapljide. Spoštoval je svetega Vin-ka in ga pridno obiskoval v njego vem obokanem svetišču. Pa so .se našli prijatelji, ki bi radi spreobrnili mojstra. Med njimi je bil tudi učitelj, ki mu je učeno razlagal, kako uživanje alkohola škoduje zdravju. »Saj že vidim na tebi, kako iz dneva v dan vste bolj propadaš«, je na koncu podprl svoje prepričevanje. »Roke se ti že tresejo, vsak dan si šibkejši in če bo šlo tako naprej, ne bo dolgo, ko še žlice ve mo§ mogel več držati«.
Jaka na je mirno poslušal do konca, nato pa ga je povabi' k sebi v klet. Tam je pograbil velik sod in ga dvignil visoko nad glavo ter se-zmaaovito zarezal:
»Vidiš, ko sem pred mesecem dni kupil ta le sod vina, sem ga komaf premaknil. Danes ga dvignem kot igračko, čeprav sem vsak dan pridno pil!«
V PRISTANIŠČU ORANA
Z mlajšima Beograjčanoma, slikarjem in novinarjem, sem se povzpel po strmih stopnicah na gornjo cesto. Med potjo so se nam dobrohotno nasmihali temni obrazi domačink, ki so se ponujale v zabavo. Po nekaj ovinkih med visokimi stavbami, smo bili kmalu na široki cesti samih mogočnih stavb v najrazličnejših slogih. Po cesti so drveli avtomobili, gruče ljudi so prihajale iz lokalov ali vstopale vanje. Pomešali smo se mednje in vstopili v razkošen nočni lokal. Črnski orkester je spremljal nekaj plesnih parov, ki so se tesno stisnjeni zvijali v divjem ritmu, z glavami naslonjenimi na ramena. Takoj je pristopil natakar v fraku in nam ponudil prostor blizu žensk, ki so lahno oblečene
Železniška postaja v Oranu
ELEKTRONSKI MOŽGANI
Neka ameriška tovarna zdravil sc je pred kratkim znašla pred ve-, liko težavo: primanjkovalo ji je imen za vrsto novih proizvodov. Kmalu pa s'o prišli do sijajne zamisli. Nabavili so .najnovejši tip »elektronskih možganov« za 40.000 dolarjev. »Zahtevali« so od njih, da jim navadejo vse kombinaciije besed z določenimi končnicami, ki jih običajno imajo imena zdravil. Kmalu so dobili odgovor. Novih nazivov je bilo toliko, da bi lahko z njimi napolnili 42.000 knjig. Da bi nskoliko zmanjšali preveliko izbiro, so odvrgli iz kombinacije nekatere besede in namesto prvotnih 30 končnic so jih izbrali samo 10. V teku dveh ur so zopet dobili odgovor. Tovarna ima sedaj na razpolago dovolj imen. »Elektronski možgani« pa so se tudi drugače izkazali ob tej priložnosti: »izustili« so ploho besed, ki v dostojni družbi nikakor niso primerne.
Tako velike pnevmatike so morali izdelati, da bi lahko »obuli« ogromen stroj za poravnavanj° zemljišča. Gume so visoke 3 m, široke Pa 1,20. Vsaka stane okrog milijon dinarjev.
najvišji evropejec
Največji človek v Evropi je prav gotovo Holandec Jan van Albert, ki je visok 2GD cm. Ob rojstvu je tehtal 8 kg. Nosi čevlje številka G3 in klobuk 72. Ce si hoče sešiti novo obleko, mora kupiti 8 metrov blaga.
Južno Ameriko slabo poznamo. Še manj pa slišimo o skrajnih južnih pokrajinah. Južna Amerika je dežela velikih nasprotij, bogastva in revščine; nevarna je in privlačna s svojimi pragozdovi, plantažami in peščenimi pustami, ki jih večji del leta pokriva sneg. Južna Amerika je izrazito kmetijsko-rudarska zemlja s slabo razvito industrijo, kar je najbrž tudi poglavitni vzrok njene odmaknjenosti od ostalega sveta. Da pa imajo najskrajnejše pokrajine na jugu dokaj pestro zgodovino, vam bo pojasnil pričujoči sestavek.
Septembra 1519. leta je v nekem portugalskem pristanišču razpelo pet galer svoja okorna jadra. Temu srednjeveškemu konvoju je poveljeval kapitan Magellan, ki je dobil od svojega kralja ukaz, naj odkrije prehod med Atlantskim in Tihim oceanom. Prehod bi moral biti po takratnih računih nekje med Severno in Južno Ameriko — danes sta oba oceana spojena s panamskim prekopom — Magellan pa je ugotovil, da ga ni tam. Objadral je domala ves južni kontinent in šele na skrajnem jugu odkril pot, ki veže oba oceana. Danes se imenuje po Magellanu — Magellanov preliv.
Vzporedno s to nalogo je Magel-lanova ekspedicija rodila še druge sadove: odkrili in precej podrobno so spoznali področje južnega dela Južne Amerike — Patagonijo in otočje Ognjene zemlje z največjim južnoameriškim otokom. Mornarjem, ki so ujeli prve domačine, so padla v oči najprej izredno velika stopala divjakov, zato so imenovali odkrito zemljo Patagonija, kar pomeni i-Dežela velikonožcev«.
V Fatagoniji so živeli takrat še Tihuelči, eno najbolj divjih plemen Indijancev. Tihuelči so bili nomadi,
katerih oblačilo je bil le nekakšen usnjen predpasnik iz kož divjih koz. Ukvarjali so se izključno z lovom. Pred mrazom in snegom so jih varovali šotori, narejeni prav tako iz kož divjih koz.
Za Patagonijo je značilna izredno ostra klima s stalnimi mrzlimi vetrovi in snegom. Zemlja je v glav-
»Nike« — tako so dali ime te vrste raketam — je plod več kot desetletnega dela ameriških znanstvenikov. Raketa je namenjena za jnotiletahko obrambo. Dolga je nad c> metrov, njen premer je 30 cm., Telita nekaj več kot eno tono. Raketa je opremljena z tremi radarji, vodijo pa jo z zemlje. Pravijo, da :e in doslej najbolj učinkovito protiletalsko orožje, ker da sploh ne more zgrešili svojega cilja.
Ja, dragica, vse življenje se bova spominjala na te naše ljubavne sestanke.
nem neplodna, rastlinstvo zelo revno in vpliv letnih časov neznaten. Ce se podamo z ladjo okrog obal Patagonije, zasledimo le manjša naselja ob morju. Morske plitvine so polne delfinov in tjulnov, ob obali pa najdemo morske leve in množice pingvinov.
Pojav plime in oseke je ob pata-gonskih obalah podoben veličastni igri narave: vsakih šest ur se lahko čudimo nenadnemu in hitremu upadanju vode, kar napravi vtis, kot da se vdirajo vodne mase naravnost v zemljo. Prav tako nagel je pojav plime, ko voda zopet dere z izredno naglico proti položni obali.
Patagonija je približno štirikrat večja od Jugoslavije, ima pa le nekaj tisoč prebivalcev. Edino bogastvo te izredno redko naseljene zemlje so velike črede ovac — računajo, da jih je okoli dvanajst milijonov — ki tavajo po neskončnem prostranstvu in iščejo hrano, pogo-stoma globoko pod snegom. Rastlinstvo je tako revno, da rabi vsaka ovca približno 10 do 20 ha površine za svoje vzdrževanje. Tudi lisic in volkov je precej, vendar niso krvoločni in ne nadlegujejo čred, čeprav so farme oddaljene druga od druge tudi 300 km in še več. Ko po štirih letih dobijo ovce majavo zobovje, jih zakoljejo. Meso in volna sta edino bogastvo Patagonije.
Prebivalci so v glavnem belci. Prvotni priseljenci, povečini pustolovci, so na najbolj nečloveški način iztrebljali domačine Indijance. Se 1920. leta so prirejali nanje prave pohode in jih v divjem lovu za visokimi premijami, ki so bile razpisane na glave ubitih Indijancev — domala iztrebili.	B. B,
P11E.UV