O NEKATERIH VPRAŠANJIH KULTURE V NAŠI OBČINI
Kultura je last vseh
Že dolgo je znana ugotovitev, da dokler se pogovarja družina o svo-jih težavah in drugi o njih ničesar ne vedo, je to izključno družinski pro-blem. Nekaj podobnega se dogaja tudi s kulturo. Kulturo lahko v tej ali oni obliki vidimo, jo doživimo ali občutimo, nikakor pa o njej ne mo-remo razpravljati, če ne poznamo njenih notranjih organizacijskih in vsebinskih problemov. Zaradi tisoč in enega razloga postajajo problemi kulture vse bolj samo njeni (torej družinski), čeprav je kultura ,,last" nas vseh. Tokrat nimamo dovolj prostora, da bi globlje in podrobne-je razpravljali o teh problemih, bolj je narnreč pomembno, da javnost izve vsaj nekaj o težavah in težavi-cah šišenske kulture.
Nedavno se je sestal Svet za kul-turo pri OK SZDL Šiška in uvrstil na dnevni red seje, navidezno eno-stavna, vprašanja: kako bo jutri or-ganiziran SiS za kulturo in ob tem ZKO; kako urediii status Vodniko-ve domačije in navsezadnje — kako naj bodo organizirane osrednje ši-šenske kulturne prireditve.
Ob tem, da vsaj približno že sluti-mo jutrišnjo podobo samoupravne organiziranosti kulture y Ljubljani (svet je podprl organiziranost sisa na ravni mesta) pa še ni jasno kako bo z organiziranostjo Zveze kultur-nih organizacij. S strahom amater-ske kulturna dejavnost pričakuje dan, ko se bo našel ,,pameten" mož in bo začel s ,,forsiranjem" združe-vanja amaterske kulture na ravni mesta. To bo, tako so prepričani člani sveta, začetek konca ljubitelj-ske dejavnosti. Ljubiteljska dejav-nost se že doslej ukvarja z velikimi kadrovskimi, še bolj pa z material-nimi problemi, ki si jih lajšajo z medsebojnim povezovanjem na ravni občine. Tudi ta raven je sem ter tja odtujena. Strah pred odtuje-nostjo je velik tudi zato, ker imajo precejšnje izkušnje s samoupravno interesno skupnostjo. V sisi za kul-luro si je bilo že doslej zelo težko zagotoviti sredstva, saj je bil najpo-membnejši prostor odločanja na ravni mesta, kjer pa so prevladovali interesi profesionalne kulture. Zara-di naštetega bi se morali vsi, ki jim je kaj do kulture v našem prostoru, vsaj za malenkost bolj poglobiti v skupne probleme kulture.
Materialni položaj obnovljene Vodnikove domačije je naslednji, ne tako majhen zalogaj šišenske kulture. S to domačijo za sedaj upravlja ljubiteljsko Občinska zveza kulturnih organizacij, ki zagotavlja sredstva za delovanje galerije, gle-daliških in drugih prireditev, skozi svoj program. To je seveda mogoče v prehodnem obdobju, ko še ni ure-jen status tega kulturno zgodovin-skega objekta. Svet se je zavzel, da mora biti Vodnikova domačija dru-gačen status. Ne zaradi programa,
ki je v njej iz dneva v dan boljši, ampak zaradi pridobivanja finanč-nih sredstev. Dobiti mora status profesionalne ustanove in se tako izenačiti s podobnimi ustanovami v Ljubljani, ki dobivajo za uresniče-vanje manj zahtevnega programa celo več materialnih sredstev. Toda to naj ne izzveni kot obrekovanje, temveč le kot dokaz, da je potreben drugačen status tega objekta, kar morajo urediti ustrezni občinski or-gani.
Zaradi zelo različnih interesov, od lokalnih, vsebinskih do politič-nih, so se v občini iz leta v leto pora-jale nove ,,osrednje" kulturne prire-ditve. Za vse te ,,osrednje" kulturne prireditve je bilo treba vedno znova zbrati denar, bodisi iz kulturne skpnosti, proračuna ali iz združene-ga dela. Zaradi pomanjkanja de-narja se je običajno prvotna vsebin-ska zamisel kultume prireditve izja-lovila in prešla nato v čisto običajen pregled posamezne dejavnosti. To-da ,,osrednje" prirediive so ostajale, čeprav prave kulture oziroma prvot-ne zamisli dogodka ni bilo več. Ta-ko smo iz domala megalomanskega praznovanja občinskega praznika (nekoč smo v nekaterih krajih zara-di praznovanja asfaltirali celo cesto ali pa je bil to vsaj razlog, da smo ceste sploh lahko asfaltirali), je le-ta prešel v navadno svečano sejo ob-činske skupščine s podelitvijo pri-znanj. Nekaj podobnega se je dogo-dilo tudi z Ostrovrharjevimi sreča-nji, Kopilarjevimi dnevi, Glumaški-mi večeri . . .
Prvih osrednjih občinskih kultur-nili prireditev, ki naj bi odmevali tu-di v širšem prostoru kar naenkrat ni več. Razlogi so znani. Ti se ne skri-vajo v vsebini ampak v materialnem položaju družbe. Tega sicer posa-mezniki še vedno niso dojeli, še po-sebej ne tisti, ki so s sredstvi delali kot otroci na sejmih. Upamo, da bo končno le prevladal zdrav razum in logika ter, da se bomo končno do-govorili za takšne osrednje priredi-tve v Šiški, ki bodo vzdržale, tako materialno koi vsebinsko plat. Čla-ni sveta za kulturo pri SZDL so me-nili — nekateri so staH.šče izrazili glasno, drugi bolj med ,,vrsticami" — daježečas, dasetisti kulturniki, ki so zajemali z veliko žlico, urhak-nejo na ranžirni tir. O skupnih, pravnih osrednjih kulturnih priredi-. tvah v občini pa bo treba še raz-pravljati.
Razpravo o teh in drugih vpraša-njih bi morali načeti tudi v drugih okoljih (združenem delu, KS, DPO . . .). Dokler bodo o njih raz-pravljali samo organi, ki se sicer ukvarjajo s kulturo, bo to ostajal in ostal problem kulture (družine). Kultura pa je vendarle ,,last" nas vseh.
Brane Praznik