Ženski vestnik. Žensko gibanje v pretečenem letu. V Severni Ameriki ženske že več let zahtevajo enafce politične pravice z moškimi. V ta namen se prirejajo veliki ženski slibdi in obhodi, Glasovita gledališka igralka in pevka Nordika podpira v dfžavi lllinois žensko gibanje s tem, da na korist ženste blagajne prireja kopcerte in raz avtomobil govori po shodih. V mestu Oregon se je vršilo veliko zborovanje za ravnopravnost žensk pri voLtvah. Najpoprej je govonla 841etna doktorica Marija Thomson in za njo 9/letna gospa Mathieiu Obe sta svoje poslušalke navduševali zaboj za politiČno enafcopravnost žejisk z moškimi, Boj za volilno pravlco žensk se jie bojuje samo na Angleškem in v Ameriki, ampak tudi drugod. Na 11 a 1 i j a n s k e m se je od državne zbornice izbrana komisija izjavila za to, da se da tudi ženajn iako omejena volilna pravica v obcinah. — Na C e š k e m je deželnozborski odsek, ki se je posvetoval o preosnovi deželnega volilnega reda, soglasno sklenil, da se ženam v volilnih razrediti veleposestva, mest in tmečkin občin pusti volilna pravica y dosedanjem obSegu; razširi se le v tolito, da dobi volilno pravico tudi ženstvo v Pragi in Libercu in da morajo ženske voliti osebno, Dne 12. junija 1912 je bila prva ženska pisateljica Božena Vik-Kuneticka izvoljena v fieški deželni zbor, — Na F i n s k e m imajo ženske že 5 let zakonodajno pravo in dalje nego 25 let imajo ¦obČinsko volilno pravico. Mnogo žen sedi v ob&inskih. zastopih in v firiski poslanski zbornici je zdaj 21 ženskih poslancev. — Pri občinskili volitvah v K o d a p; j u na Danskem je bilo izvoljenih 8 žen ,in 34 moffldh, V Novem Jorku je npdavpo uprizorilo veliko žensk slavnost, da se proslavi zmaga kitajskih, žen, ki so dosegle, da smejo z moškimi vred voliti za drž. zbor kitajske ljudovlade. Gospa Leo Tinn je govorila o javnih dolžnostih kitajskih žen, gospa Jip Tvkonds pa je govorila o ženski vzgojL Priredil se je slavnostni obJiod za proslavo ženske volilne pravice, Eaterega se je udeležilo 40.000 kitajskih žen z zastavo, ua kateri je bil napis: ,,,Me priliajamo iz dežele ženske volilne pravice".. Nizozemski kraljici se je pred kratkim izročila prošnja, v kateri se prosi za politifino enakopravnost vseh polnoletnih mož in žen na Nizozemskem. Prošnjo je podpisalo 27.421 mož in 9397 žen^ Na Rusko-Poljskem obstoji posebno društvo (liga), ki zahteva za žeriske državljanskih' pravic, To društvo je povzrocilo mo&no gibajije z zahtevo, da se pokvarjene in nezdrave otroke, mladekaznjenceip slaboglasna dekleta spravijo v posebna zavetiŠSa, Ruska vlada je poslala v tozadevno žensko komisijo svojega zastopnika. V Južnl Afrikl sta dve veliki stranki Angležev in Burov giede vprašanja ženske volilne pravice razcepljeni. V ministrstvu so tri petine v opoziciji, v drž. .zbornici pa dve petini članov za to, da se podeli žen-' skam obširma volilria pravica. Pripralvlja se že celo tozadevna postavna predloga. Soc. demokraško žensko gibanje na Nemškem se vedno bolj razširja. V porocilu predsedstva socialne demokracije na Nemškem, ki je izšlo pred nekaj tedni, se omenja velika pozornost na organizatorifino ip agitatorično delo socialno-demokraških ,,,sodrugijij". Poje se jim velik slavospev, ker je baje velika zasluga soc. demoKratiiij, da ]e njih stranka pri zadniih volitvah dosegla tako sijajen uspeh. Fbd uplivom volilnega gibanja in agitacije se je zelo pomnožilo število ženskih clapov v socialno-demokratičnem političnem društvu. Leta 1911 je bilo 107,698 ženskiti 61 a;nov, a leta 1912 je njili. število znašalo že 130.370, se je torej pomnožilo za 21%. Skoro enako se ie pomnožilo število članov v socialno^deniokraSkih ženskih strokbvnih organizacijah. Njih Število je znaŠalo leta 1912 191.332 proti 161.012 v letu 1911. Pomnožilo se je torej za veS kot 18%. Žeuska volilna pravica na Angleškem. V Angleški držayni zbornici se sedaj raapravlja predloga o volilni preosnovi. Veliko zanimanje vzbuja vprašapje >o ženski volilni pravici. Tisti poslanci, ki zagovarjajo vlolilno pravico žensk, liočejo zastaviti vse svoje sile, da se ta želja angleških žensk uresniči. Državni taj. nik Grey sam je stavil dodatni predlog, naj se v noivi volilni predlogi grta pri volilcih beseda ,,,moški". Vendar ni gotovo, 6e bo ta predlog sprejet. Ce pa se ?tudi sprejme Greyov dočlatpi predlog y zbornici in se s tem pri nositeljih volilne pravice 6rta beseda ,,moSki", bo nastalo napeto razmerje. Vlada, posebno pa ministrski predsednik A&auit, ki je odlo5en nasprotnik ženske volilne pravice, bi prišla v zadrego. Ce bo zbomica tudi sprejela dolofibo, da se podeli ženskam volilna pravica, se poslanci najbrž ne bodo lahko zediiiili, v kaki meri bi se ugodila zahteva angleškSh žen. Pri glasovanju pridejo posebjio v poštev Irci, ki so sioer proti ženski volil.ni pravici, pa se bodo movdia odtegnili glasovanju. — Dne 23. januarja je došlo v London oclposlanstvo delavk iz razjiih delov Anglegke, Odposlanstvo sta sprejela finan6ni minister Lloyd Georges in državni tajnik Grey. Te odposlanke so prosile oba državnika, rfaj delujeta na to, 'da dobe An,gležipje zaželjeno volilno pravico. Minister Georges je obljubil, da bo glasoval za Greyev predlog. Liberalci proti ltrščanskerau zakonu. Kakbr je ,,Slovenski Gospodar" že porocal, je v seji avstrijske gosposke zbornice dne 19. decembra 1942 liberalpi peinSM veleposestnik dr. Grabmajer oftitno povedal, da so liberalci za to, da se za vse držaMjane sklepe obvezen neoerkven zakon, in da se za vse tudi določi, da se zalvon im.cI goto\imi pogoji lahko razrviSi, to se pravi: Par, ]:i h'oco skleniti zakon, bi moral iti po taki postavi pred gosposko. Se-le potem bi smel, ako bi hotel, iti tudi v cerkev h porokk Pred gosposko bi se zakon rnogel zopet razdružiti, in od razdruženega para bi potoin on in, ona lajifko sklenila vsak za-se drug zakon. Ko bi se to zgodilo, bi seveda mo. rali vzeti župnikom pravico pisati za državo poroSne, krstne in mrliške knjige. Za državo veljavne poroSne, krstne, mrlišl.o, samske liste in razna potrdila o živlienju bi pisali potem samo uradniki, katerili število bi se znatno i^omnožilo. Najliujše gorje in najbolj žar lostne posledioe pa bi tak svoi>od,ni, liberalni zakon prizadjal ženi in družini. Brezvestni mož bi smel zapustiti svobod.no ubogo ženo in tropo la&nih otrok in si vzeti drugo žensko. Sreča tisočerih družin bi bila unicena, 6e se obistini ta liberalna zaliteva, K sreci pa se nahajajo v naši gosposki in 'državni zbornici katoliški možje, ki ne bodo pripustili, da bi se krš8. zakon po mnenju liberalcev potlačil v blato. Vendar je treba v tem oziru biti vedno na braniku. Gre se za veliko reč, gre se za temelj, ki sloni na njem blagor naših1 družin in s tem Sasna in vefina sreSa naŠega narotfa. Slovenski liberalci silno radi vpijejo, da pi pri volitvaji nobene nevarnosti za vero. Gorje, 5e bi ljudstvo teniu verjelo! Prve volitve, ki bi pri njih liberalci zmagali, bi prinesle civilpi (svobodni) zakon z vsemi njegovimi strašnimi posledicami. Nikdar ne smemo tega pozabiti in s tistim navduSe'njem, s kalterim je naše Ijudstvo pri dosedanjih volitvah zaprlo liberalcem pot v državno zbornico, raorajo naši možje vedno v lx>j, kadar bo treba, Raviio ob Casu raznib volitev pa laliko izvršujejo tudi žene in mladenke zelo vazno nialogo, uararec pri agitaciji. Ž&ne, mladenke, zavedajte se svoje moči in delujte vselej za našostranko;, ki tako vspe&no podira liberalne naklepe. Sestre-usitilljenke kličejo nazaj. V obfeinsko bolnišnico v Lugano v Švici so zopet vpeljali sestreusmiljenke. Tudi na Švicarskem se naliajajo malenkostni in praznoverni duhovi svobode, ksateri vidijo različne straliove, če se kje pokažp usmiljejika. V kantonii Tesin, kjer sta svobodomiselstvo in brezdomovinstvo, to je lil>eralci in socialna demokracija, združeni, imajo nune posebno na piki. Zakaj ? Ker v imenu vere izvrsujejo dobra dela in s tern tudi pomagalo, da ima vera meil ljudstvom vefejo moc in vpliv. Svobodomiselno-soc, demokraSki mestni svet je vrgel pred nekaj leti sestre, ki so stregle bolnikom, iz obfiiiiske bolnišnice. A nastal je velik riered, vse je bilo v bolnišnici jiavskriž. In nazadnje je zmagovito ljuHsko mnenje zopet napravilo red s tem, da so se morale sestre-usmiljenke zopet vrniti. In te so se zopet mirno lotile svojega dela v korist bližnjemu. Kdo je bil tukaj osramočen? Gotovo liberalci in socialni demokratje, ki sovražijo redovnice, 1,850.000 ločenia zakonov v Severpi Ameriki. Pred nekaj dnevi je v Novem Jorku v Združepih1 državah zborovala posebna komlsija, ki bi naj sestavila za vse pokrajiue Združenih držav postavno predlogo za ločitev zakona_. Komisiji je bilo predloženo obilo gradiva in seznamov, iz katerili je razvidno, da se je v zadnjih 40 letih v Severni Ameriki razrušilo nič manj nego 1,S50.000 zakonov. 5 milijonov oseb, mož žen in otrok je bilo prizadetili pri teh locitvah. Lansko leto se je v Združepih državali lofeilo 100.000 zakonov, kar je odlogilo usodo 70*000 otrok* Komisija, ki se je sestala v Novem Jorku, namerava sprejeti ostrejša dolofiila proti lahkomiselnim zakonskim razdružitvam, ker pomenijo razporoke po mnenju veSine članov komisije veliko družabno zlo. V tpj komisiji sedijo možje, katerim se ne more ofiitati, da bi ne bili svobodomiselni ali napredni^ Naši avstrijski in tudi trapasti slovenski liberalci ter sooialni demokratje pa iiooejo to, kar že v svobodni Ameriki zaCetniajo zametovati, v Avstriji postavno vpeljati. Nasilnl svobodomlselcl. V Mopakovem se je vrgil lansko leto svobodomiseln shod. Nelkega dpe je hotela usmiljena s«stra, ki se je zafeasno mudila v hi&i Kat» rokodelsk<jga društva, iti k zdravniku. Med potora je prišla mirao dvorane, iz koje je šlo več skupin žersk in moških, ki so prisostvovali svobodoraiseL nemu sliodu. Usmiljenka je §la, nič hudega sluteč, v mali razdalji za grufio nekaterih1 gospodov; naenkrat se je obrnil proti njej mlad mož jetiftnega obraza in stouil pred njo. Sestra je spoznala njegov hudoben naraen in se mu je hotela izogniti, A ta »svobodomisleo" je stopil k njej, jo prijel za prsa, zgrabil za njen rožni venec in križ, z drugo roko pa grozeSe dvignil dežnik in zakričal: ,,Glejte, da se poberete od tod, sicer dobite zaušnico!" — Ali se vjema tako vedenje s toliko hvalisaiiim svobodomiselstvom ? Takšno jc svo. bodomiselstvo pri vseh riarodilu Na slišen pačin so tu. di slovepski svobodomiselci pri volitvah v Ljubljani pokazali svoje ,,svobodomiselstvo" s sramotenjem slovensklh redovnic. Prepirni dan zakoncev. Amerikf*isk"a gospa Frank Lesli o)>javlja v pekem amerikanskem listu naslednji predlog: Da se stalno olirani mir v zakonu, po njenem mnenju ni ni& boljšega za zalkonce, kot Če se onkrat v mesecu poŠteno kregajo. 'Mali vsakdanji spori, ki ogrenijo obema zakoiicema življenje in nimajo nobenega uspelra, iiaj se izlofeijo. Mož ko^kor žena bi naj mesto teh vsaJdlanjili prepirčkov skrbiio vodila knjigo napak ip očitkov in bi naj 'drug drugemu kak določen dap odloSno predbaciv,ala storjene na_ imke in grelfe, GospaLesli, ki ima že najbrž gledetega knjigovodstva dobre izkušnje, podaje tudi nek vzgled, kako se naj taka knjiga vodi, da se ljudje poufiijo, katere grehe svojega zakonskega ,,nasprotnika" si naj v njo zabeležijo, No, posebno nova ta ameri- &ka naprava ni; so namrec zakoni, katerih sporni dnevi se v gotovih 5asih redno vrafcajo, pri nekaterih celo vefikrat na teden. Šola za štedenje. V Parizu nameravajo v kratkem ustanoviti šolo za Stedenje, (Ia bi &e v njej vzgojila mlada d&kleta za dobre gospodiaje. Učni ali šolski načrt je zelo dober in bi bilo knj taHega tudi za druge kraje zelo priporoftljivo. Izbome učiteljice in uČitelji bodo pouoevali ucenke o vrednosti cleriarja, da se pripravijo mlada dekleta za gospodinjski poklic. V tej šoli bi se naj naufiila dekleta vseh potrel>nili re5i, ki se tičejo gospodinjstva. šola za štedenje bi naj tudi vplivala na ženstvo, da se bo vedelo isto držati pri nakupovanju pravega reda. Se vednK) se dogaja, da marsikatera gospodinja ali dekle kiupi stvari, ki jin ne potrebuje, ampak kupi jiK, ker se ji zdijo po ceni. Šola za štedenje pa hoce pokazati, da nosi A-saK vinar obresti. Baje se je za vstop v to Šolo oglasilo že veSje število žen in mladepk.. Pa ne samo ženske, tndi 6astno število moških &e je vpisalo, da se udeležijo lefiaja. Na ta naCin hočejo dloseči možje natanSni vpogled v vodstvo gospodinjstva, da ne bodo potem po nedolžnem obsojali gospodinje, 8e'š, da zalitevajo preve6 denarja za domaže gospodinjstvo. Crnogorke. Najslab&p se med balkanskimi Ženstvom godi Crnogorki. Razmere so iz Crnogorca ustva^ rile junaka po poklicu, ki nima nobelnega zmisla za nobeno drugo delo kakor za boj s Turkom. Temu zadajati vsakojake rane in mu jemati blago in denar, ki ga je seveda Turek oropal ali izžel iz kršSanske raje — to je bil cilj in naloga CrnogorSevega življenja. Na ta pagin je preživljal sebe iri družino — časib, bolje, 6asih slabšg, kakor je pač napesla srefia junaška. Vsako drugo delo se mu zdi poniževalno in mu mrzi. Od tod tudi pa8 njegova mrzkost nasproti ženi, ki so ji nujno pripadla vsa, recimo nejunaška dela, doma in na polju, ako smemo revne krpe zemlje v Crni gori, ki so sposobne za obdelovanje, tako iraenovati^ Kako se je godilo Crjiogorki do danaSnjega dne, aam živo slika naslednje pismo iz Cetinja: ,,Kadar se je Crnogorcu rodila hci, ni Sel na lirib nad hišo in s streljanjem iz pušk oznanjal sv^tu svoje veselje, kakor je to storil takrat, kadar se mu je rodil sin. Kadar mi? }e zaplakala deklica v hiši, od&el je čemeren in otožen iz hiše, sedel je v kavarno, a ni plaSal prijateljem za pijaco. Ti pa so takioj vedeli, da ga je zadela nesreca, da se mu je rodila h6u Tako je priišla Srnogorska žena na svet in ponižanje in zapostavljanje ji je bilo sojeno za celo živIjenje. Kadar so vsi domaci sedeli olcrog ognjišfia in poslušali pripovedovanje o bojili in, pesmi o jimakih, sedela je tudi ona kot otrok zadaj, za svojimi brati, skupaj z materjo. Brata njenega je jemal oče v naroSje in govoril ž njim, peljal ga s seboj na planino, donašal mu darov in znamenj ljubezni, njej pa ne. Zgodilo se je paC, da je oče tudi njej kaj prinesel, a to je bilo redko, redkokdaj, Takrat je dobil ofte gotovo kak velik plen in je sijajno preraa^al Turka. Kadar je bilo dekle za možitev, dali so jo za ženo ouerau, kateremu so jo lioteli, nje pa niso vprašali. In ko je stopila v dom svojega,,gospodarja", kakor je 'nazivala svojega moža, vedela je, da bo njegova služaUnica, ki bo njemii in pjegovim gostom umivala noge. Ona ni smela imeti obButkov, pa še takrat, kadar se ji je mož odpravljal v boj, ni smela zajokati, oepraiv ji je pokalo srce. Saj je vedela, da Če le za^ ihti, da jo bo mož ozmerjal, kajti prazna vera je bila, da bo imel slabo srečo v boju, &e mu žena ob odh1odu zaplaka. Morala je svoje obfeutke v življenju zamoriti, morala je biti junakinja, da si je priborila v svetu, v društvu, vsaj nekakšno stališfie* Toda njenibi junaškib. činov, eeprav so bili večkrat veliki, svet ni nikidar primerno priznal.- Ce je zagrabila zia puško, ako je odsekala nekoliko turš.kih glav, storila Žudeže junaštva, vse to se skoroda niti omenjalo ni, vse to je izgubilo svojo vrednost samo zategadelj, ker je to storila žena. Njena naloga je bila ogromna, a priznanja no_ benega. Kadar je ostala sama pri praznem ognjišču, je bila ona, ki je ohranila hišo, je bila ona, ki je po smrti moža vzgojila njegove otroke; ona mu je, 'dokler se iu vrnil, držala hišo v redu in prejemala, ko se je vračal, krvavi h.andžar iz njegovih rok'. A vse to 'i mož ni plačal z ljubeznijo, niti z lepo bese'do. Cmerno in resno je dovolil, da mu je poljubila roko, vprašal je za svojega sina in zabteval kave. Za njo in za hčerko ni vprašal. Sramota je bila za junaka, 6e je pokazal ljubezen nasproti ženi in otrokom žen_ sicega sp<ola. To jo bila nežnost, ki se ni vjeraala s pjmom črnogorskega junažtva." Težko si je misiiti slabši položaj, nego je bil uso.en Crnogorsld ženi. Vse njeno življepje pomenja eno sarao veliko žrtev, spremljano s poniževanjem in preziranjem. Zato bi lahko rekli, da gre bolj pego Crnogorcu naslov junata Crnogorki: ne ziato, fcer je Casi tudi sama zgrabila za puško in šla z možem v boj proti sovragu, nego preii vsera za.to, ker je v tako težkem položaju zvesto vstrajala na svojem mpstu, mis^eča le na družino in domovino in na. njun blagor. Upajmo, da zdaj, ko se Crna gora poveča in clobi pločlnega polja, tudi Crnogoreo resno prime za delo. Ko bo okusil in spoznal trude in težave, a tudi blagoslov dela, se bo v pjegovih očeh in v njegovem srcu dvignila tudi vrednost žene, da jo bo vedel ceniti kot svojo najboljšo pomognico in zvesto tovariSico v vsakdanjem delu za kruh..