-----   202   -----
Šolske stvari.
Postava veljavna za Kranjsko,
ktera določuje pravne razmere učiteljev na javnih ljudskih šolah. •)
L   Oddelek.
O postavljanji učiteljev.
§. 1. Vsako izpraznjeno učiteljsko službo na javni ljudski šoli naznani kraj na šolska oblast precej okrajni šolski oblasti, ktera razpiše službo.
§. 2. V razpisu službe naj se zraven vrste in službenega kraja za vsako razpisano službo naznani njena najniža letna plača in določba,  kako  se ta priboljšuje,
*) Potrjena z najvišim sklepom 29. dne aprila t. 1.
kakor tudi priloge, ki naj se prinesejo in prosilcem naj se naroči, da Bvoje prošnje oddajo pri dotični krajni šolski oblasti.
§. 3. Službe se razpisujejo v uradnem deželnem listu in v enem ali v več drugih zlasti strokovnih javnih listih, kakor okrajna šolska oblast po svojem pre-videnji to določi.
§. 4. Cas za vložbo prošinj naj se določi najmanj na šest tednov. Prošnje tistih učiteljev, ki so že v službi, naj se izročajo po predpostavljeni okrajni šolski oblasti, ktera naj jim koj dostavlja svoje mnenje.
§. 5. Krajna šolska oblast nabira prošnje in v štirih tednih predlaga, komu naj se odda izpraznjena služba.
§. 6. Kjer pri kaki šoli pravice, postavljati učitelja s kakim še veljavnim šolskim patronstvom združene — ni, ima pravico postavljati (imenovati) učitelja šolska občina in glede nameščanske šole pa šolski okraj, in store to tisti, kterim je oskrbovati gospodarske zadeve ljudskih šol (§§. 34. in 35. deželne postave, kako naj se uravna napravljanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol).
§. 7. Ako kako šolo ne zdržuje šolska občina ali šolski okraj, ima pravico postavljati (imenovati) učitelja tisti, ki šolo zdržuje.
§. 8. Pravico postavljati učitelja, ktero ima kdo, ki ni zavezan opravljati patronovih dolžnosti, jenja, kedar pričujoča postava v moč pride.
§. 9. Ako pravica postavljanja (imenovanja) nima kaka taka oblast, od ktere je okrajni šolski nadzornik, mora okrajna šolska oblast temu, ki ima pravico postavljanja , o vsakem prosilcu naznaniti svoje mnenje, ktero naj se doda postavljenemu pismu (§. 10).
§. ]0. Tisti, ki ima pravico postavljati (imenovanja) učitelja, izvoli v štirih tednih izmed prosilcev tistega, ki se mu zdi najbolj pripraven, in ni navezan na predlog kraj ne šolske oblasti in na vrsto, ki jo je ta pri prosilcih postavila (§. 5.) in tudi ne oziroma na mnenje okrajne šolske oblasti (§. 9.), ter ga, priloživši zadevna pisma nemudoma naznaniti deželni šolski oblastL
§. 11. Pestavljenje (imenovanje) ne sme zvezano biti z nikakoršnim pogojem; vsaka tej določbi nasprotna zaveza, s ktero bi se bil zavezal kak prosilec, je neveljavna in brez pravne moči.
§. 12. Ako deželna šolska oblast postavljenja (imenovanja) ne odobri (§. 50. ali 4. državne postave od 14. maja 1869.), naj se razprava z dostavkom postavnih vzrokov, ki postavljenju nasprotujejp, pošlje temu, ki ima pravico postavljanja (imenovanja); temu pa je na voljo dano, da v štirnajstih dneh druzega prosilca postavi (imenuje), ali pa se pritoži pri ministerstvu za bogočastje in nauk.
§. 13. Ako deželna šolska oblast odobri postav-ljenje (imenovanje), naredi sklicevaje se na postavljenje vslužbilno pismo (dekret), da imenovanemu njegove službene dohodke nakazati ter okrajni šolski oblasti ukaže, da pooblasti kterega izmed sebe ali pa prvosednika kraj ne šolske oblasti, da imenovanega v prisego vzame, in ga v šolsko službo vpelje.
§. 14. Tisti, ki ima pravico postavljanja (imenovanja), naj se povabi, da se pri prisegi in vpeljevanji imenovanega v šolsko službo d& namestovati po kakem poslancu.
§. 15. Ako ta, ki ima pravico postavljanja (imenovanja) v postavnem času (§§. 10. in 12.), nikogar ne postavi (ne imenuje), deželna šolska oblast stopi za ta pot v njegove pravice.
§. 16. Vsak učitelj in podučitelj , ki ima spričevalo učiteljske pripravnosti, in ki je postavljen po §§. 1—15, je za trdno  postavljen.    Vendar mora se vsak
Sostavljen učitelj podvreči prestavi, ki jo okrajna ali eželna šolska oblast ukaže iz službenega ozira, ako se mu pri tem ne krati njegova plača.
§. 17. Tudi pri takih prestavah se je ozirati na obstoječe pravice predlaganja in imenovanja.
§. 18. O pomikanji po sami službeni vrsti z niže na višo plačo ali o podeljenji službene doklade po starosti sklepa okrajna šolska  oblast brez  razpisa službe.
§. 19. Ako se pomikanje ne godi samo po službeni ¦vrsti, temuč tako, da se stopi na stopinjo z višo plačo, mora se ravnati tako, kakor pri postavljanji izpraznjenega službenega mesta (§. 1—15).
§. 20. Imenovanje učiteljev za nezapovedane učne predmete kakor tudi imenovanje učiteljic za ženska ročna dela v primerljejih, zaznamovanih v §. 15. ali: 2. in 3. državne postave od 14. maja 1869. leta, naj dotične šolske oblasti upravljajo ravno tako, kakor imenovanja drugih učiteljev, vendar brez razpisa službe.
(Dalje prihodnjič.)
------    203   ------
------   212    ------
Šolske stvari.
Postava veljavna za Kranjsko,
ktera določuje pravne razmere učiteljev na
javnih ljudskih šolah.
(Dalje.)
L   Oddelek. O službenih dohodkih učiteljskega osebja.
§. 21. Letno plačo učiteljev določuje po predlogu tistih, kteri imajo dolžnost šolo napravljati in zdrževati (§§. 33—35 deželne postave o uravnavi za napravljanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol) deželna šolska oblast.
§. 22, Najmanjši znesek stanovitne letne plače, ktero imajo učitelji dobiti, je v deželnem glavnem mestu Ljubljani 600 gold., v drugih občinah 400 gold.
§. 23. Za učiteljske službe na meščanskih šolah naj se določi najmanji znesek stanovitne letne plače 60© goldinarjev.
§. 24. Vse stalne denarne prejemke , ktere ima učitelj po zavezi posameznih oseb, iz zavodov i. dr., pobira (s pridržkom, da se varuje njih namen za kako posebno reč) občina na račun Šole, ter jih dotični davkariji odrajtuje.
§. 25.   Premenljivi denarni doneski naj se po srednjem  znesku   zadnjih  treh   let   nemudoma  premene   v. stalni prejemek na račun šole; bira pri posamesnih prebivalcih in  pobiranje denarjev za novo  leto ni več dopuščeno.
§. 26. Dokler bira pridelkov ni odškodovana, naj se ona po srednji tržni ceni od leta 1834—1863. (izlo-čivši le-t6 z najvišo in z najnižo ceno), ali kjer se tržna cena ne more določiti, po cenitvi izvedencev (z ozirom na zgoraj imenovano srednjo ceno) v stalni denarni znesek na račun šole premeni.
§. 27. Vžitki od njiv, vrtov (vinogradov), travnikov in gozdov, ki so pri učiteljevi službi, se v denarjih štejejo tako, da se od katastralnega čistega zneska vsake parcele odštejejo dotični davki in priklade.
§. 28. Kar po odštetvi teh vžitkov (§. 27.) do stanovitne učiteljeve letne plače še manjka, mora mu v gotovem denarji in sicer v mesečnih obrokih naprej plačevati občina, oziroma šolski okraj, skozi dotično davkarijo. Ako ima sedanji čas kaka učiteljska služba veče dohodke, naj se sedanjemu vživalcu nekračene puste.   Deželni odbor mora,   ako bo treba,   za  to po-
skrbeti, da se c. k. davkarijam zaloga, ktere za ta na-prejšnja plačila potrebujejo, o pravem času pripravi.
§. 29. To, kar si učitelj pridobi po dovoljenem stranskem opravku, kakor tudi vrednost najemščine od službenega stanovanja, ali stanovnina, ki mu namesti tega gre, potem nagrade, pomoči, doklade i. dr. ne smejo odštevati se od stanovitne letne plače.
§. 30. Učitelji, kteri so za trdno postavljeni pet let na javni ljudski šoli v kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih nepretrgano s primernim vspe-hom delovali, dobijo v mesečnih obrokih naprej plačljivo službeno letno doklado z 10 procenti od najmanjše letne plače (§§. 22. in 23.). Na enaki način jim daje vsaka spolnjena daljna petletna službena doba do spol-njenega 30. leta te službe pravico do druge doklade, ktera se ima odmeriti z 10 procenti od najmanjše letne plače. Znesek, za kterega zdajšnji dohodki kake učiteljske službe presegajo postavno najmanjšo plačo (§. 28.), se ne sme vrajtovati v tako službeno letno doklado.
§.31. Šolskim občinam, oziroma šolskim okrajem, kteri učiteljem namesto službene letne doklade raji dajo pravico, da se naprej pomikajo, ali povišajo na veče plače, je to dovoljeno pod tem pogojem, da se plača po teh viših stopinjah tako razdeli, da se učitelju vsakih deset let do spolnjenega 30. leta zagotovi povišanje stanovitne letne plače za 20 procentov od najmanjšega zneska (§. 22.)
§. 32. Ravnateljem meščanskih šol gre opravilne doklade 200 gold., nadučiteljem drugih tri- ali večraz-rednih ljudskih šol opravilne doklade 100 gold., nadučiteljem na dvorazrednih ljudskih šolah 50 gold. opravilne doklade na leto, ktera se more prejemati v enakih obrokih s stanovitno letno plačo.
Tam, kjer so za plačo više stopinje, se ravnatelj ali nadučitelj z imenovanjem ob enem postavi tudi na najvišo stopinjo plače.
§. 33. Vsak šolski ravnatelj ima pravico do stanovanja iz dveh sob in potrebnih zravenskih prostorov, ktero naj se mu da, če je mogoče, v šolskem poslopji.
Ako se mu stanovanje ne more dati, gre mu za to 20 procentov najmanjše letne plače odškodnine.
§. 34. Drugi učitelji imajo pravico do prostega stanovanja le takrat, ako ga že imajo, ko se moč te postave začne. Ravno to velja tudi o odškodnini za stanovanje, ako jo že kdo vživa; ta se jim mora tudi pripoznati, ako bi se jim omenjeno stanovanje vzelo.
§. 35. Učiteljska služba z zemljiščem (§. 27.) ima tudi pravico, da se jej dajo potrebni gospodarski prostori in njihova raba.
§. 36. Plača podučiteljeva se meri s 70 odstotki najmanjše učiteljeve plače. (§. 22.)
§. 37. Podučitelj ima pravico do prostega stanovanja le takrat, ako ima stanovanje že ob času, ko je pričujoča postava moč zadobila. Ravno to velja tudi o odškodnini za stanovanje, ako jo že ima; ta se mu mora tudi pripoznati, ako bi se mu omenjeno stanovanje vzelo.
§. 38. Dokler podučitelji niso za trdno postavljeni, potrebujejo za ženitev privoljenja okrajne šolske oblasti.
§. 39. Plača ženskega učiteljskega osebja se uravnava po pravilih, ki so postavljena za možke (§§. 22. do 38.); vendar se ustanavljajo vsi prejemki z 80 odstotki tistega števila, ktero v enakih razmerah spada na možke.
§. 40. Učitelji nezapovedanih učnih predmetov, kakor tudi učiteljice za ženska ročna dela v vseh v §. 15. al. 2 in 3 v državni postavi od 14. maja 1869. leta zaznamovanih primerljejih dobe stanovitne nagrade, ktere po meri učilnih ur na teden določuje okrajna šolska oblast.
§. 41. Vse na kaki javni ljudski šoli začasno ali za trdno postavljene učeče osebe naj se zdržujejo vsa-koršnih postranskih opravil, katera so spodobnosti in vnanji časti njihovega stanu nasproti, ali katera bi jemala čas za natančno spolno vanje njihovega poklica, ali pri katerih bi se lahko mislila kaka pristranost pri spol-novanji učiteljske službe.
§. 42. Učiteljska služba se od organistovske in mežnarske ločuje; dotični prihodki naj se razločijo in vsaki svojemu namenu izroči. Noben ud učiteljskega stana ne sme od časa, ko bodo po §§. 22. do 32. pričujoče postave njegovi prejemki uravnani, cerkvenikove službe opravljati.
§. 43. Okrajna šolska oblast mora na prestopke prepovedi v §. 41. in 42. izrečene ostro čuvati, in ako zapazi prestopke te prepovedi, naj dotičnemu d& največ šest tednov odloga, v katerem času se mora ali šolski službi, ali pa postranskemu opravilu odpovedati.
Zoper ta opomin se more pritožiti deželni šolski oblasti, katera pritožba se mora v osmih dneh podati in nagloma rešiti.                                         (Dal. prih.)
------   213   ------
-----    221------
Šolske stvari.
Postava veljavna za Kranjsko,
ktera določuje pravne razmere učiteljev na
javnih ljudskih šolah.
(Dalje.)
111.   Oddelek.
O strahovanji in odstavljanji učiteljskega
osebja.
§. 44. Vsako dolžnostim nasprotno obnašanje za trdno in začasno postavljenih učečih oseb kot pregrešek graja ali šolski ravnatelj, ali šolska oblast ustmeno ali pismeno z ozirom na postavne nasledke, ako bi se zoper dolžnosti še pregreševalo, ali pa to tudi deželna šolska oblast pokori z ustrahovalno kaznijo.
§. 45. Take ustrahovalne kazni so: a) posvarilo; b) vzetje pravice do više stopinje, ali do doklade za službena leta; e) prestava iz ene v drugo učiteljsko službo.
§. 46. Posvarilo se vselej daje pismeno in mora se ž njim zažugati, da se bode ostrejše ravnalo, ako bi se zopet delalo zoper dolžnosti. Po triletnem negraja-nem obnašanji dotičnega se ta kazen več ne šteje.
§. 47. Pomaknjenje na kako določeno višo stopinjo plače (§. 31) ali dovoljenje kake določene doklade po službenih letih (§. 30) more se za eno leto ali za več odložiti ali popolnoma odreči.
§. 48. Ako se kdo kaznuje s tem, da se mu odvzame opravilo nadučiteljevo ali ravnateljevo in ako se zraven tega taka oseba nazaj postavi v vrsto učiteljev, se to lahko zgodi s spremembo ali brez premembe službenega kraja.
§. 49. V tem primerljeji, kakor tudi o kaznovalni prestavi na kako drugo učiteljsko službo enega in istega okraja mora strahovalna razsodba določiti vrsto, v ktero posihmal stopi dotični med učeče osebje svojega službenega kraja.
§. 50. Predno se kakemu udu učiteljskega stanu prisodi kaka strahovalna kazen, mora se dejanje pismeno ustanoviti in obdolženemu naznaniti, da se opraviči.    Ako se obdolženi  ustmeno  opraviči,   mora se to
v zapisnik zapisati. Če (ustmeno ali pismeno) opravi-čenje zadostuje, naj se to obdolženemu pismeno naznani.
§. 51. Deželna šolska oblast pri prisojevanji v §. 45. zaznamovanih ustrahovalnih kazni ni vezana, da bi jih morala vrstiti po stopinjah.
§. 52. Odstaviti se sme učitelj navadno le takrat, ako je vnovič svoje službene dolžnosti v važnih rečeh zanemaril ali prelomil, dasiravno mu je že bila enkrat ustrahovalna kazen naložena. Precej odstaviti se sme le tisti, kteri je pravico kaznovati v zlo rabil, ali kdor se je hudo pregrešil zoper vero in nravnost.
§. 53. Službe odstavi učitelja deželna šolska oblast brez ustrahovalne razsodbe takrat, kedar nastopi kazenska obsodba, po kteri zadevni izgubi volitveno pravico za srenjski zastop (odd. III. §. 48. državne po3tave od 14. maja 1869).
§. 54. Kedar je učitelj odstavljen, naznani se to ministru za bogočastje in nauk, kteri to pove deželnim šolskim oblastim druzih dežel zastopanih v državnem zboru.
§. 55. Okrajna šolska oblast odstavi učitelja službe in mu tudi ustavi s službo sklenjene prihodke začasno, ko traja sodniška ali ustrahovalna preiskava, ako tirja dostojnost učiteljskega stanu, da se preiskovanec za čas preiskovanja nemudoma službe odstavi. Pritožba zoper začasno odstavljenje nima odložilne moči.
§. 56. Ako bi pa začasno odstavljeni ali njegova družina pomanjkanje trpela, izreka okrajna šolska oblast, koliko se mu more živežnine dati. Največ kar se more odstavljenemu učitelju dati, ste dve tretjini letne plače v tem času f§§. 22., 30., 31., 32.), ko je bil začasno odstavljen. Ako je pozneje za nedolžnega spoznan, se mu povrne, kar je v tem času na plači premalo dobil.                                              (Dal. prih.)
-----    222    ------
-----    229   -----
Šolske stvari.
Postava veljavna za Kranjsko,
ktera določuje pravne razmere učiteljev na
javnih ljudskih šolah.
(Dalje.)
IV.   Oddelek.
Kako se učitelji v pokoj devljejo in njih zapuščeni preskrbljuj ejo.
§. 57. V pokoj se postavi učitelj takrat, kedar se je po zvestem spolnovanji svoje službe v letih postaral ali kedar zavoljo težkih telesnih in dušnih slabosti ali zavoljo druzih obzira vrednih razmer svoje službe ne more dalje opravljati. To se izreče, ako učitelj sam prosi, ali kedar se to brez njegove prošnje uradno ukrene.
§. 58. Kdor se pa prostovoljno službi odpove, ali samooblastno službo popusti, zgubi pravico postavljen biti v pokoj. Za tako prostovoljno odpoved se jemlje tudi, ako se nadučiteljica ali učiteljica omoži brez dovolitve okrajne šolske oblasti; ravno tako, ako se oženi učitelj, ki ni za trdno postavljen, brez privoljenja okrajne šolske oblasti (§. 38).
§. 59. Kedar se učitelj prostovoljno odpoveduje službi ali kedar se stavlja v pokoj, ne sme vendar brez posebnega privoljenja deželne šolske oblasti pred koncem šolskega leta iz službe stopiti, takrat mora pa tudi izprazniti stanovanje in odstopiti zemljišča, sklenjena s službo; vžitek od njih se preračuni po §. 78.
§. 60. Koliko dobiva učitelj pokojnine (odpravnine ali penzije), ravna se po letni plači kakor tudi po službenih letih v pokoj postavljenega.
§. 61. Letna plača, ktera se tu šteje, je tista, ktero vživa učitelj tisti čas, ko se devlje v pokoj. Doklade za službena leta, ktera dorašČajo pri najmanjši letni plači tam, kjer ni pomikanja po stopinjah na višo letno plačo, kakor tudi opravilne doklade ravnateljev in nad-učiteljev (§. 32.), naj se imajo za dele te letne plače.
§. 62. Šteje se tisti službeni čas, kterega je kdo opravivši preskušnjo o učiteljski pripravnosti služil na kaki javni šoli (§. 56. drž. postave od 14. maja 1869. leta). Tudi pretrgana leta se službenim letom prištevajo, ako se izkaže, da učitelj ni bil kriv pretrganja.
§. 63. Kdor ta čas, ko se devlje v pokoj , nima deset števnih let (§. 62), ta se odpravi s tem, da se mu izplača poldrugoletni znesek njegovne števne (§. 61.) letne plače.
§. 64. Tisti, ki se devljejo od začetka enajstega do petnajstega pa števnega leta (§. 62.) v pokoj, dob6 tretjino števne letne plače kot penzijo. Z izpolnjenim petnajstim službenim letom dobivajo pravico do treh osmin, in ko zopet izpolnijo pet let, dobe daljno osmino, in ko izpolnijo štirideseto leto, dob6 vso letno plačo od števnih let za penzijo (§. 61.).
§. 65. V pokoj se devljejo ali stanovitno ali začasno. V poslednjem primerljeju mora dotični, ko mine vzrok, zarad kterega je bil postavljen v pokoj, zopet po ukazu deželne šolske oblasti delovati pri šolstvu ali pa se odpovedati pokojnini. Tudi v prvem primerljeju jenja pokojnina, ako v stanovitni pokoj djani prevzame kako s stalno plačo ustanovljeno službo.
§. 66. Vdove in sirote učiteljev imajo pravico do preskrbnine le takrat, če je umrli mož ali oče sam imel pravico do pokojnine.
§. 67. Vdove in sirote podučiteljev, ki imajo spričevalo učiteljske pripravnosti, pa so se oženili brez potrebnega privoljenja (§. 38.), nimajo pravice do preskrbnine.
§. 68. Učiteljeva vdova, ktere umrli mož ni še spolnil desetega števnega leta (§. 62.), odpravi se s Četrtino letne plače, ktero je ranjki dobival po števnih letih (§. 61.).
§. 69. Ce je umrli mož spolnil že deseto leto (§. 62.), dobi vdova penzijo, ktera se odmeri s tretjino zadnje števne letne plače, ktero je ranjki dobival (§. 61.).
§. 70. Ce je bil zakon z umrlim možem sklenjen že v pokoji, ali če je bila zakonska združba brez moževe krivde pred njegovo smrtjo po sodnijsko ločena, vdova nima pravice do pokojnine.
§.71. Ako se vdova zopet omoži, more si penzijo prihraniti za mogoči vdovski stan, ali dveletni znesek tiste penzije vzeti za odpravilo.
§. 72. Za vsakega otroka umrlega moža, kterega ima preskrbovati vdova, ki dobiva pokojnino , jej gr6 tudi donesek za odgojo, in ta se jej tako odmeri, da vsa njena penzija z vsemi doneski za odgojo vred ne presega polovice tega, kar je umrli soprug ali oče po-slednjič dobival števne letnine (§. 61.).
(Konec prihodnjič.)
Šolske stvari.
Postava veljavna za Kranjsko,
ktera določuje pravne razmere učiteljev na
javnih ljudskih šolah.
IV.   Oddelek.
Kako se učitelji v pokoj devljejo in njih zapuščeni preskrbljuj ejo.
(Konec.)
§. 73. Donesek za vsakega otroka neha, ko izpolni 20. leto ali z dnevom, kterega je bil že poprej preskrbljen.
§. 74. Ako umrli učitelj ne zapusti vdove, ali če ta nima pravice do pokojnine (§. 70.), gre vsem nepreskrbljenim otrokom umrlega, ki še niso 20 let stari, v slučaju §. 68. skupaj toliko odpravila, kolikor bi ga imela dobiti vdova; v slučaju §. 69. pa jim gre skupna (konkretalna) penzija, ki pa znaša šestino plače, ktero je rajnki po števnih letih vžival.
§. 75. Ta skupna (konkretalna) penzija neha z dnevom, kterega ni več nepreskrbljenega otroka ranj-kega pod 20 leti.
§. 76. Ako se učiteljeva vdova zopet omoži, nastopi namesti odgojitvenih doneskov (§. 72) za otroke umrlega skupna penzija (§. 74.), ako si pa ona pridrži za primerljej , ko bi zopet vdova postala, pravico do penzije, obsega ta pridržek tudi odgojnvene doneske, tako da, ako nastopi oni primerljej, precej neha za otroke penzija.
§. 77. Vdova in otroci učitelja umrlega v djanski službi stanujejo še Četrt leta v prostem stanovanji; ako je pa učitelj dobival denar za stanovanje, jim pa gre Še za prihodnji izplačilni obrok denar za stanovanje.
§. 78. Vžitek od zemljišč, ki spadajo k šolam (§. 27.), gre dedičem v dejanski službi umrlega učitelja le takrat, ako je smrt bila med 1. junijem in 31. oktobrom. Ako pa ni tako, imajo pa dediči le pravico, da se jim povrnejo tisti stroški, ki so potrebni, da zemljišče vžitek da.
§. 79. Ako poslednja števna letna plača učiteljeva v djanski službi umrlega ni presegala 600 gold. in tudi zapuščina ne zmore toliko, da bi se poplačali stroški za bolezen in za pogreb, gre dedičem umrlega četrtina tiste letne plače, kakor četrtletnina za pogreb.
§. 80. Da bo iz kaj plačevati pokojnine za učitelje v službi onemogle, ravno tako, da se bo zadostovalo tirjatvam za preskrbljevanje njih zapuščenih, naj se ustanovi pokojninska blagajnica, s ktero gospodari deželna šolska oblast (§. 57. drž. post. 14. maja 1869).
§. 81. Vsi učitelji, kteri po preskušnji o učiteljski pripravnosti dob6 službo , so zavezani, da vplačajo v pokojninsko blagajnico 10 odstotkov od svoje prve za pokojnino števne plače, potem ko bode uravnana, in ravno toliko od zneska, za kterega se jim pozneje plača zboljša in od doklade od službenih let ali od opravilne doklade. Vrh tega plačujejo še vsako leto dva odstotka svojih letnih za pokojnino števnih prihodkov.
§. 82.   Izvanredni dohodki penzijakega zaklada so:
1.    upravni prebitki iz prodaje šolskih bukev, kteri pridejo na deželo;
2.    dohodki od izpraznjenih učiteljskih služeb, kolikor ne spadajo dedičem umrlega ravnatelja, nad-učitelja ali učitelja (§§. 78, 79), ali kolikor se ne plačuje z njimi podučitelj;
3.   kazenski denarji, kteri se vplačujejo vsled kazenskih sodeb šolskih oblasti.
§. 83. Kar se še potrebuje za letne izdajke pokojninske blagajnice, to se doda iz deželnega premoženja.
§. 84. Prebitki od letnih prihodkov pokojninske blagajnice (§. 81, 83) nalagajo se na obresti in le nje obresti jemljejo se v prihodnji »letni račun.
§. 85. Penzije, ktere učiteljem ali njih zapuščenim že sedaj grejo, morajo v to zavezani tudi za naprej plačevati.
Prehodne določbe.
§. 86. Deželna šolska oblast ustanovi precej, ko ta postava veljavo dobi, učiteljske plače , kakor je to v §. 21. rečeno.
§. 87. Prva v §. 30. zaznamovana doklada od službenih let gre že postavljenim udom učiteljstva samo tedaj, če že petnajst let služijo na kaki javni ljudski šoli v kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih nepretrgoma in z vspehom. Sicer pa stopijo učitelji v vžitek prve doklade od službenih let še le tedaj, ko so spolnili petnajsto službeno leto.
§. 88. Na podlogi te ustanovitve naredi vsaka okrajna šolska oblast kataster vseh učiteljskih služeb v okraji.
§. 89. Dohodki vseh učiteljev, katerih vredba se opira na imenovani kataster (§. 88.), morajo najkasneje eno leto potem, ko ta postava dobi veljavo, popolnoma uravnani biti.
§. 90. V tem obroku začne tudi pokojninska blagajnica svoje delovanje. Pri uredbi dohodkov vsacega učitelja se tudi znesek, kterega ima učitelj (§. 84) pri okrajni blagajnici vplačevati, propisuje.
KoneČne določbe.
§. 91. Pričujoča postava stopi v djanje tisto šolsko leto, ktero nastopi po nje razglašenji.
§. 92. Ko v moč pride pričujoča postava, zgube veljavo vse ta predmet zadevajoče postave in ukazi.
§. 93. Ministru za bogoČastje in uk se naroča, da zvrši to postavo in izda potrebne napote.
——    236   ------