Gorenjska^ Banka Banka j posluhom VARNOST KRANJ PARTNERJI DOBRIM • NIŽJE OBRESTNE MERE • DALJŠA ODPLAČILNA DOBA r™1"*'1 GOSPODARJEM 4?80 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE 5 J rtl./fix:0A4/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA ■-VIDEOSTRANEH IN MED PROGBAMOMj GLAS Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 50 - CENA 180 SIT (10 HRK) Kranj, petek, 27. junija 1997 Glasova preja prvič na Selškem Minister v zaskrbljeni dolini Metod Dragonja, minister za gospodarske dejavnosti v Vladi Republike Slovenije, se zadnje čase večkrat oglasi v Selški dolini. To dejstvo ne bi bilo nič posebnega -saj od tod po materini strani izvira tudi njegov rod - če ne bi vedeli, da prihaja prav zaradi posebnih razlogov: ne zaradi sorodnikov, temveč zaradi negodnikov! Ti so se včeraj uspešno gospodarstvo te doline spravili v stanje, ki v njem zaposlene ljudi vse bolj skrbi. Domačini se bojijo, da bi se v dolini znova Primerilo kaj takega kot Pred sto leti, ko je nekdaj cvetoče železarstvo propadlo in je te kraje zajela revščina. Z ministrom smo se pogovarjali o njegovem videnju Položaja v Alplesu, Domelu in Tehtnici. So težave teh podjetij zgolj njihova posebnost ali jih je treba obravnavati v širšem slovenskem in globalnem okviru? O tem, kaj nam je povedal, boste brali danes teden na Odprtih straneh. • Miha Naglic Šest let slovenske državnosti - Slovenija je v sredo proslavila šesto obletnico državnosti. Osrednja proslavitev je bila akademija v Cankarjevem domu, na kateri je govoril predsednik republike Milan Kučan, pred tem pa je bila slovesna seja državnega sveta in državnega zbora. Govornika sta bila predsednika dr. Ivan Kristan in dr. Janez Podobnik. Na sliki: slovesna seja državnega zbora. • J.K., slika J. Pelko STRAN 1 8 Martina Čufar - športna plezalka Vsaka smer je zato, da jo splezaš do vrha "Nedela sem, da ne sme biti težko, pa se mi je vseeno zdelo težko. Naj stopim naprej ali ne, obotavljala sem se, poskusila sem dvakrat. Občinstvo je bilo tiho, češ ona ne more, drugi pa so. Malo postaneš živčen, zavedala sem se tega, kljub temu da sem vedela, da lahko pridem do vrha. Šla sem nazaj, se umirila in splezala čez." POŠTA SLOVENIJE le odlašajte! Pokličite nas! KRANJ: 064/212 873,262 4111 \QW POŠTA SLOVENIJE Olimpijski tek v Kranju - Nad 1000 ljudi vseh starosti, najmlajša je bila stara dve leti in pol, najstarejši pa 86 let, se je udeležilo sredinega olimpijskega teka v Kranju. Teki, organizirani v čast obletnice ustanovitve Mednarodnega olimpijskega komiteja, so prospevek k ohranjanju olimpijske misli sodelovanja in tekmovanja. • J. K., slika T. Doki STRAN 45 f"kozmetikamirt i_...i Lelenrui 4». Mnik. M. št: 064/461-369 60LADIJ GLAS v Žirovnici Jutri, 28. junija, bo ekipa Gorenjskega glasa od 10. do 11. ure pred trgovino Delikatese na Breznici. Vabimo vse krajane, da nas obiščejo! D A T R I S ANTON D€ŽMAN DATRIS d.0.0. TRDA IN TEKOČA GORIVA] Bled, Grajska cesta 11 teL-064 361 620 teL064 53 429 od VRAT do VRAT Kot cvet je, kot cve ena Na predvečer dneva državnosti je svoja vrata ponovno odprla gostilna Arvaj, prenovljena, v duhu novega in prijazna, v duhu starega. "Pot čez Kokro vas popelje z Zlatega polja na Kranjsko polje, v nekdanje vasi Klanec, Prims-kovo, Huje, Planina... V njihovem zavetju, ob novem mostu nad globoko sotesko Kokre na Kaj u no vi 2 v Kranju, ponovno biva Dioniz, bog vina, pomladnega cvetja in ekstaze," je v vabilu na svečano otvoritev gostilne, na predvečer dneva državnosti, napisal Ljubo Jasnič, direktor nordijskih reprezentanc in prijatelj Arvajevih. Svečano je bilo in polno, polno gostov, ki so na predvečer dneva državnosti prišli pospremiti gostilno Arvaj v nov vek, v novo dobo njenega obstoja. Pr' Trebcu smo rekli nekoč, Pri mostu, ko je gostilno začela upravljati Ivica Arvaj, in preprosto gostilna Arvaj, kot ji rečemo od 24. junija naprej. 'Kar dolgo smo čakali na dan D, a je bilo vredno, prenovljena gostilna je lepa, prostorna, moderno opremljena, predvsem pa prijazna," je povedala Ivica Arvaj. Dve leti in štiri mesece je bila ta priljubljena gostilna na Prims-kovem pri Kranju zaprta, zgodba prenovljene gostilne, take kot je danes, se je namreč začela marca 1995, ko so zaprli vrata "stare" gostilne in začeli razmišljati, kako bi jo prenovili. "Vse skupaj je bilo spontano, že res, da smo enkrat v prihodnosti mislili gostilno prenoviti, a ne v tem času in tem trenutku." "Kar je, pač je," bi rekel sosedov ata. Prenovljena gostilna Arvaj je zopet odprla svoja vrata. Hišo so dejansko prenovili od zunaj, od znotraj, pravzaprav pa je ostala taka kot nekoč, ko so Kranjčani, še posebej pa Primskovljani, tja hodili na malice, kosila, večerje, na pivo in šilce žganja, ali pa le na "debato". "Le nove mize in stole smo prinesli," se rada poheca Ivica. Seveda pa smo oni dan v gostilni Arvaj videli še marsikaj drugega. Novega, a še vedno v duhu starega", kakršnega so bili gostje od nelćdaj navajeni. Dobrodošli V tri velike sklope bi lahko razdelili prostornost gostilne Arvaj. V pritličju, ko vstopimo, nas pozdravi nekdanji '"prvi prostor" s točilnim pultom. Kot nekoč, le na drugo stran je postavljen, na steno pred kuhinjo. Desno velika okrogla miza, ki bo tako kot včasin ravno pravšnja za tako imenovano "knjižnico', in potem naprej mimo točilnega pulta in sedišč primernih za vse nas, ki ponavadi pridemo na dopoldansko malico. Na stenah slike, tiste stare Nejča Slaparja, pa znameniti točilni pult Vinka Tuška in deset krčmarskih zapovedi iz leta 1912, s karikaturami Hinka Smrekarja. Prostor se na desni podaljša v zimsko - letni vrt, ki je na prostoru nekdanjega gostilniškega vrta in na levo razširi v Z mosta Prostor, namenjen restavraciji, rostor doživljamo V rumenem, v rumenem žitnih polj, kranjskih polj in njiv, ki jih ponazarja tudi umetniška slika akademskega slikarja Vinka Tuška. V vseh prostorih skupaj v pritličju bo svoj sedež našlo 40 gostov, enako kot v kletnih prostorih, kjer ambient rumene zamenja modra. Kar "Modri salon" bi naključni opazovalec poimenoval prostor, zgrajen na novem prizidku, tik nad kanjonom Kokre. Prostor, namenjen nekadilcem in postrežbi, ki je značilna za dnevne bare, s kavo, drobnimi prigrizki, slaščicami. Prav slednje bodo v prihodnje obljkovale izvrsten "sladki kotiček", kotiček slaščic iz domače slaščičarne. Modrino prostora v največji meri Za obnovo zunanje podobe gostilne Arvaj so poskrbeli v SCT Ljubljana, notranja opre-ma je delo Mizarstva Šenk iz Britofa, Jože Toni je pravi naslov za kuhinjsko opremo, pri prenavljanju gostilne Arvaj pa so sodelovali še mnogi drugi obrtniki in podjetniki. Tako imenovani "Modri salon" v spodnjih prostorih gostilne Arvaj je likovno opremil akademski slikar Marko Tušek. Nekje med sliko in reliefom so umetniške stvaritve z naslovom Kanjon, ki jo je avtor namenil največji steni v prostoru. Večino materialov je vezanih prav za kanjon Kokre, saj gre za naplavine, ki jih je avtor zbiral v in ob njej. "Moja stvaritev se navezuje na lokacijo gostilne, spominja nas na kanjon vod nami. Naplavine iz kanjona dopolnjujejo materiali v razponu od papirja, platna in lesa," je o svoji stvaritvi povedal Marko Tušek. "Stvari, kot morje in voda so mi blizu. Moje slike so zelo materialne, konkretne. Modra barva te popelje v iluzijo, v razmišljanje. Slike, veliko dopolnjujejo štiri manjše, imajo elemente, ki so napol abstraktni, napol se dozdeva, da imajo namen, kot ga imajo stran vržene stvari, iz katerih slike so." oblikuje umetniška stvaritev akademskega slikarja Marka Tuška, ki obiskovalcu daje pridih kanjona Kokre, ki je hkrati daleč pa tako blizu spodaj, pod gostilno Arvaj. Ko se iz najnižje točke povzdignemo, iz spodnjega prostora v pritličje smo se lanko popeljali z divgalom, poskrbeli so namreč tudi za toaletni prostor za invalide, v prvo nadstropje, pridemo v "hotelski del gostilne". V gostilni Arvaj so gostom odslej na voljo tudi sobe opremljene po najvišjih standardih. Dvoposteljne sobe, pet jih je, imajo poleg lepo urejenih tušev in sanitarij še telefon, televizor in priročni hladilnik. Kot nalašč za vaše poslovne partnerje, znance in prijatelje, ki k vam prihajajo v goste. Najmodernejše opremljena gostilna na gosta deluje prijazno in hkrati prijetno. Kot bi moralo biti v vsaki dobri gostilni, poleg širokega izbora pijače in dobre hrane tudi prijazno okolje. Jedilnik v gostilni Arvaj bo klasičen, kot ga stari gosti že dobro poznajo, seveda pa bodo na jedilnik dodajali nove in nove jedi, tudi novo vrsto teletine pod blagovno znamko Zlato zrno. Mesne jedi, ki vam jih bodo ponudili v gostilni Arvaj pa bodo seveda podprte z domačo blagovno znamko Me" sarija Arvaj. Medtem ko stekla znotraj gostilne krasijo vitraži Lene Sajn, pa severno fasado na neki način določa slika akademika Vinka Tuška, ki je podobna nekdanji freski, katero je avtor slikal medtem, ko so gostje sedeli na vrtu gostilne. Njegova stvaritev, ki so jo svečano odkrili prav na dan otvoritve gostilne Arvaj, je vezana prav na gostilno, saj prikazuje življenjske prilike vezane za gostilno, ob sliki se učimo ljudskih rekov, spoznamo lahko, motive značilne za naše panjske končnice, baje pa da ne manjka tudi znamenita ura, ki vedno kaze enako. Naj na koncu spet povabim v prenovljeno gostilno Arvaj z besedami - Prenovljeno podobo gostila bodo vode Kokre nosile do izliva v Savo, z njenimi tokovi, pa v ŠirM svet - v ponos Prešernovega mesta/ zaradi prijaznosti do njegovih obiskovalcev, zaradi njene že pre) poznane kvalitete in pridnih rok. Sjpj^^ [it Nov zimsko-letni vrt na nekdanjem gostilniškem vrtu Slika je gostilna in gostilna je slika. Na fotografiji njen avtor, akad. S svetlobo kranjskih polj slikar Vinko lušek in Atvajeva, Ivica in Tone Foto: Gorazd Čakalne vrste v gorenjskem zdravstvu Zakaj tako radi obiskujemo zdravnike čeprav smo v ambulantah dvakrat več kot ljudje v razvitem svetu, čakalne vrste v gorenjskih zdravstvenih domovih niso pretirano dolge, saj je na specialista v povprečju treba počakati največ dva meseca Kranj, 26. junija - Povprečni Slovenec se pri zdravniku oglasi sedemkrat vsako leto. To je kar dvakrat pogosteje kot v razvitih državah. Smo torej Slovenci dvakrat bolj bolni kot naši sosedje? Nikakor ne, pravi dr. Marjan Česen, direktor območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, tem-Več so razlogi za to drugje. Kljub taki "ljubezni" do travnikov pa čakalne vrste na zdravnika na Gorenjskem ■tiso pretirano dolge. V splošnih ambulantah čakanja praviloma ni, so nam zatrdili v vseh gorenjskih zdravstvenih domovih. Bolnika v akutnem stanju zdravnik ne sme zavrniti in mora priti na vrsto še isti dan. Polemike Pa zbuja možnost naročanja Pacientov na določene ure oziroma minute. Želje ljudi So pri tem različne, pa tudi Ureditve po ambulantah. Tako so denimo na Bledu Pred časom imeli sistem naročanja, a so ga zaradi nezadovoljstva ljudi ukinili. "Ce je ob naročanju nekdo moral počakati pol ure, je bila že huda kri. Zato so Pacienti sami zahtevali, da tak sistem ukinemo in naj uPoštevamo vrstni red prihodov v čakalnico. Tako zdaj sestra nujne primere vzame g^Prej," pravi direktor ZD B,ed dr. Leopold Zonik. V nekaterih ordinacijah, kot penimo v Kranju in Skofji Loki, imajo kombiniran na-*'n - kronični bolniki so naročeni, ostali na ne. Sis- ------ ------ pa ne. iern naročanja uvajajo tudi v Radovljici in na Jesenicah (z 9,23 minute za pacienta Po smernicah, ki jih je postavil ZZZS, naj bUvsak splošni zdravnik v šestur-nem delavniku sprejel 39 pacientov, kar pomeni, da ima za enega 9,23 minute časa. Kot so nam povedali v zdravstvenih domovih, pa večina zdravnikov dnevno sprejme več pacientov, nekateri tudi po 70, kar pomeni, da ima zdravnik za enega bolnika le 5,14 minute, če začne zjutraj zares ob sedmih in če si ne vzame polurnega odmora za malico. jesenjo), v Kranjski Ciori pa Je uveden že nekaj časa. ^kateri pacienti, zlasti tisti, kl nimajo časa vse dopoldne Posedeti v čakalnici, pozdravljajo predhodno naročje po telefonu, medtem ko drugi nad njim niso preveč tt*vdušeni. Do hude krvi Namreč pride, če zdravnik •kora vmes vzeti kakšen nuJen primer, če mora oditi na teren ob prometni nesreči ln Podobno. Ob takih primerih se namreč ves sistem lahko poruši. Zanimiv je tudi Primer i/ Krope, kjer je zdravnica uvedla sistem nar-!)ča,1Ja, pa nekateri pacienti, Kl «0 naročeni za enajsto uro. Pridejo v čakalnico že ob Sedmih... Kot ugotavljajo zdravniki, je za marsikoga, Jjja* za starejše, obisk pri zdravniku tudi družaben do-£5rek in jih zato čakanje "Woh ne moti... Rekorderji" s tri tisoč pacienti solzim, čakalnih vrst pri pravnikih je odvisna tudi od B*, koliko pacientov se je °Predel,|(, dobno. Po vseh zdravstvenih domovih so nam direktorji zatrdili, da so te številke previsoke in da so zdravniki preobremenjeni. Nemogoča naj bi bila tudi zahteva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), naj bo zgornja meja 3000 pacientov na posameznega zdravnika. Kot pravi dr. Marjan Česen, direktor kranjske območne enote ZZZS, so se pri določitvi te meje zgledovali po razvitih državah, kjer je norma nekako 2000 do 2500 pacientov na zdravnika. Po Česnovih besedah ima večina gorenjskih zdravnikov pacientov manj, so pa nekateri "rekorderji", kot denimo neki kranjski zdravnik, pa radovljiška zdravnica, ki ju je za svojega izbralo kar 3000 pacientov. Kot poudarja dr. Česen, zdravnik ne sme zavrniti pacienta, ki se odloči zanj, dokler ne doseže zgornje meje, torej tri tisoč, na zavodu pa si tudi prizadevajo dodeljevati sredstva glede na število pacientov. Obenem pa se pacienti morajo zavedati, da ima tako obremenjen zdravnik manj časa, da bi se vsakemu temeljiteje posvetil. Zdrav rc8istraeij ima Le-tai Po veči i oziroma k nega ; oliko za posame ii dom°rCnJsk"in zdravstveni Res brez preskakovanj vrste? Za razliko od splošnih zdravnikov pa je pri večini specialistov naročanje del običajnega postopka. "Čakalna doba je dopustna tam, kjer je zdravljenje odložljivo, denimo pri zdravnikih specialistih in zobozdravnikih. Pri teh odredimo največjo dovoljeno čakalno dobo in jo skušamo uveljavljati preko pogodb z izvajalci, to je javnimi zavodi in zasebniki. Ponekod nam to uspeva, drugod pa ne," pravi dr. Česen. Zavarovalnica zastopa načelo pravične pre-skrbljenosti pri javnem iz lastnega žepa in se za poplačilo ne bodo obrnili na ZZZS, pravi dr. Česen. ZZZS je v splošni pogodbi tudi določil, koliko pacientov naj bi vsak zdravnik specialist sprejel na uro oziroma na teden. Temu pa ostro nasprotuje zdravniška zbornica, češ da gre za vtikanje v stroko. Kakorkoli, v pogodbi piše, naj bi zdravnik specialist kirurg na uro sprejel štiri paciente, pediater v povprečju 3,5, okulist 4,65, onkolog 4, psihiater 1,75, dermatolog 5, ginekolog 4, ortoped 4,5 in tako naprej. Kot pravi dr. Česen, so pri postavljanju norme izhajali iz slovenskega povprečja in če bi se vsak zdravnik držal norme, noben pacient ne bi smel čakati. Toda nekateri specialisti zatrjujejo, da se pacientu morajo posvetiti in za enega porabijo tudi po eno uro, zato zavarovalnici očitajo, da posega v njihovo klinično svobodo, pravi sogovornik. Jasno je, da se krešejo različni interesi, toda ker gre za javno zdravstvo, zavarovalnica zahteva, da se zdravnik prilagodi tako, da bo sprejel vse paciente in ne bo denimo dveh poslal domov zato, ker se je z enim ukvarjal eno uro... Po načelu javnega zdravstva imajo vsi pacienti enake pravice in v javnih zavodih morajo vsi pacienti dobiti enako oskrbo, pravi dr. Česen. Največ čakanja na ortopeda in okulista In kakšno je stanje v specialističnih ambulantah na Ciorenjskem? Stanje ni kjitično in čakalne dobe niso pretirane dolge, zagotavlja dr. Česen. Tako je na specialista treba čakati v povprečju mesec in pol do dveh mesecev; pri nekaterih, denimo pri internistu, pulmologu, diabe-tologu, čakalnih vrst običajno uradnik, tako imajo tudi zdravniki po zakonu pravico do pol ure odmora za malico, odgovarja kolegica zdravnica. S tem se strinja tudi dr. Česen, ki pravi, da od zdravnikov nihče ne zahteva neprekinjenega šesturnega dela, vendar dodaja, da je od vsakega posameznega zdravnika odvisno, kako si bo razporedil paciente. Nekateri zdravniki tako na malico ne hodijo, spet drugi si privoščijo le nekaj minutk odmora. Vsekakor pa je stvar etike vsakega posameznega zdravnika, ali bo prisluhnil lastnemu želodcu ali joku bolnega dojenčka v čakalnici... Obisk pri zdravniku kot družabni dogodek Po podatkih gre vsak Slovenec k zdravniku šestkrat do sedemkrat letno. To je kar dvakrat več od povprečja v razvitem svetu. Ali to pomeni, da smo Slovenci dvakrat bolj bolni od svojih sosedov, ki zdravnika obiščejo v povprečju le tri- do štirikrat vsako leto? Nikakor skušamo ukrepati in zadeve urediti, a moram reči, da je takšnih pritožb zelo zelo malo," pojasnjuje dr. Česen. V oči pa zbode podatek, da je pravzaprav še najdaljša čakalna doba na mamografi-jo (pregled dojk), na katero v jeseniški bolnišnici ženske morajo čakati kar 14 mese- ne, meni dr. Česen, ki razloge ' za tako pogoste obiske v cev Ko vas zaboli zob... Zgodba zase so zobozdravniki. Čakalne dobe pri tistih, ki še delajo v okviru javnih zavodov, so različne, od nekaj mesecev pa tudi do dveh let. Pri bolj priljubljenih zobozdravnikih, kjer so čakalne dobe daljše, ob vpisu pacienta seznanijo, koliko jih no doplačevati zdravstvenih je še pred njim in kako dolgo storitev. Kljub temu večkrat bo moral čakati. Pacient se pretiranemu obisku pa slo-nato sam odloči, ali bo čakal, venski zdravstveni sistem ali pa se bo odločil za deluje dokaj dobro, zatrjuje zobozdravnika s krajšo čakal- dr. Česen. V svetu so namreč no vrsto. V Tržiču odrasli na ljudje praviloma nezadovolj-pregled čakajo tri mesece, ni z javnim zdravstvenim ambulantah išče drugje. Eden od njih je verjetno dokaj visok delež upokojenskega prebivalstva; za marsikaterega upokojenca pa je obisk pri zdravniku pravzaprav družabni dogodek. Na tako veliko število obiskov verjetno vpliva tudi dejstvo, da ljudem ni treba neposred- zdravstvu zato zahteva od sploh ni. Nekoliko večji DTO SSS da Sedijo čakalne blem pa je na. Gorenjskem uornov imajo splošni /dra\ n|ki med 1500 in 2500 pacientov, kar je odvisno od Priljubljenosti zdravnika, del n° pa tudi od tega, ali I« zdravnik pripravljen pacientu dati bolniško, mu predpisati zdravila, ki jih pacient /ch,g» Poslati v zdravilišče in po- knjige in paciente vpisujejo po vrsti, brez preskakovanj. Tisti pacienti, ki nočejo ali ne morejo čakati, pa imajo mo/ DOSt, da gredo v samoplač-niško ordinacijo, kjer so na vrsti takoj in tako preskočijo čakalno vrsto. Seveda pa morajo podpisati, da se strinjajo, da bodo storitev plačali mladina pa dva. Na Jeseni cah delata še dva zobozdravnika v okviru javnega zavoda, na pregled pa je treba čakati dva meseca. V Radovljici so vsi zobozdravniki zasebni, prav tako tudi na Bledu. Če storitev plača zavarovalnica, so 'čakalne dobe pri zasebnikih dolge od nekaj mesecev do enega leta, v primeru samoplačništ-va pa so seveda krajše, saj samoplačnik pride na vrsto že v tednu ali dveh. V vseh krajih je dokaj dobro poskrbljeno za zdravje zob otrok, saj vse otroke preventivno pregledujejo po šolah in vrtcih, v katerih delajo nekateri zobozdravniki. Več težav pa lahko nastane, če je potreben ortodont. V Kranju denimo je čakalna doba zelo dolga; če zadeva ni nujna (denimo zgolj lepotni popravki zob), se čakanje lahko zavleče tudi do pet let. Tudi zdravniki so lačni "Z delom začne še čez osmo, ob pol deseti pa si ob nabito polni čakalnici upa sistemom, saj vsakdo želi dobiti več, kot mu sistem nudi, pri nas pa kakšnih večjih pritožb ni. Da naše zdravstveno zavarovanje ni v takšni krizi, dokazuje tudi podatek, da ne ustvarja deficitov in posluje s plusom. U. Peternel, foto: U.Š. Varčevanje v zdravstvu se začenja v domačih omaricah za zdravila Redkokdo se zaveda, kolikšno vrednost ima v spoji omarici za zdravila oziroma koliko stane ena tudi najenostavnejša operacija. En zavojček antibiotikov denimo stane najmanj 2.500 tolarjev, pogosto pa vzamemo le nekaj tablet, ostale pa končajo v smeteh. Tudi cene operacij segajo v nebo; samo stroški narkoze znašajo nekaj sto nemških mark, medtem ko denimo zunanji fiksa-ter, ki je potreben ob zlomu stegnenice, stane kar 5000 nemških mark. Ena operacija kolka stane najmanj 20 tisoč mark, medtem ko so stroški presaditve srca tako visoki, da je njihovo ekonomsko vrednost praktično nemogoče izračunati. En oskrbni dan v oddelku centralne intenzivne terapije v bolnišnici stane 50 tisoč tolarjev. Pred dvajsetimi leti dva zdravnika na 7000 pacientov Polistali smo po starih številkah Gorenjskega glasa in v tistem iz konca decembra leta 1979 odkrili intervju naše sedanje urednice z dr. Jožefom Možganom, ki je bil zdravnik v Selški dolini, v Železnikih. Skupaj z dr. Reškom sta takrat skrbela za zdravje kar 7000 ljudi v celi dolini. Na enega zdravnika je torej prišlo kar 3500 ljudi, medtem ko je bil normativ takrat 1800 pacientov na zdravnika. "Obremenitev je odvisna predvsem od načina dela, vendar ne le zdravnika, temveč celotne ekipe. Uspešno se da skrbeti za 1000 ali 3000 ljudi, le delo je treba znati organizirati," je takrat odgovoril dr. Možgan na vprašanje o preobremenjenosti oziroma o tem, kako je uspel oskrbovati toliko bolnikov. Dr. Jože Možgan danes ne dela več kot zdravnik, temveč je poslanec Slovenske ljudske stranke v parlamentu. pri ortopedu in okulistu, pa denimo nevrologu, kjer gre za redke specialiste in če izostane eden, denimo zaradi porodniškega dopusta, je privoščiti pol ure malice," se takoj zagata. "V povprečju je razburjala znanka po obis-težav ni, vendar pa se včasih ku pri ginekologu. Ali zdrav-vendarle zgodi, da kak posa- niki ne smejo biti lačni? Tako meznik čaka zelo dolgo na kot ima pol ure malice pošt-specialista. Ob vsaki pritožbi na uslužbenka ali občinski SUKOPIHKARSTVO TOMAŽ FERLAN Ob jezu 6,422 tel.:064 681-593, mobi objavlja prosta dela in naloge: 1. SLIKOPLESKAR 2. SLIKOPLESKAR - PRIPRAVNIK Pogoji: tč. 1: ustrezna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj tč. 2: končana šola ustrezne smeri z uspešno opravljenim zaključnim izpitom S kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-meseč-nim poskusnim delom. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končani objavi. SVOJO STROKOVNOST IN USPEŠNOST POTRJUJEMO ŠE NAPREJ SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA KRANJ Župančičeva 22 razpisuje za šolsko leto 1997/98 vpis v programe izobraževanja za odrasle, in sicer: 1. v program trgovec za poklic prodajalec Pogoj: - končana osnovna šola 2. v program ekonomsko-komercialni tehnik za poklic ekonomski tehnik Pogoj: - uspešno končana 3-letna trgovska šola, poklic prodajalec 3. v program trgovinski poslovodja NAD Pogoja: - uspešno končana 3-letna trgovska šola, poklic prodajalec - 2 leti delovnih izkušenj na ustrezen delovnem mestu 4. Priprave za preizkus strokovne usposobljenosti za poklic - trgovinski poslovodja (Ur. I. RS št. 28/93) Pogoj: - uspešno končana katerakoli šola V. stopnje 5. Prekvalifikacije za poklic: - prodajalec - končana katerakoli šola IV. stopnje - ekonomsko-komercialni tehnik - končana katerakoli šola V. stopnje Prijave za vpis sprejema tajništvo šole po pošti, telefonu oz. faksu št.064-325-070. V tajništvu šole dobite tudi vse podrobnejše informacije v zvezi z izobraževanjem odraslih. Bohinjci odločno proti šotorom na vsaki jasi Svet Osnovne šole MATIJE VALJAVCA PREDDVOR Šolska ulica 9, 4205 Preddvor razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 53. oziroma 144. in 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Delo bo začel opravljati takoj po imenovanju. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 30 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom "za razpis ravnatelja". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. SREDNJA GRADBENA ŠOLA Kranj, Cankarjeva 2 razpisuje za šolsko leto 1997/98 delovna mesta, in sicer: 1. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI za nedoločen polovični delovni čas 2. UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV za določen krajši od polnega delovnega časa 3. SVETOVALNEGA DELAVCA za določen polovični delovni čas 4. ČISTILKO za nedoločen polovični delovni čas Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2, 4000 Kranj. Začetek dela je 2. 9. 1997. Bohinj ne bo taborniška Meka Da bi vzpostavili red na področju taborjenja, so se v Bohinju odločili, da priljubljeno dejavnost omejijo z odlokom. - Po protestih tabornikov dovoljeno taborjenje na območu Strgarjevca v Ukancu. Bohinjska Bistrica, 28. junija -Taborniki so v Bohinju, še posebej v okolici jezera, že desetletja stalni gostje. Ker pa se je v času po osamosvojitvi povečalo tako število tabornikov kot število prostorov, kjer vse od pomladi pa tja do jeseni postavljajo svoje šotore, so se v občini Bohinj odločili, da taborništvo omejijo s posebnim odlokom. "Občina si želi razvijati stacionarni turizem, ne pa da bi Bohinjsko jezero postalo taborniška Meka," pravijo v Bohinju. Kot pravijo v Bohinju, je njihova redarska služba v lanskem letu samo na območju Bohinjskega Jezera naštela kar sedem lokacij za taborjenje, na katerih je v času "Iz naših podatkov sledi, da se število taborečih v Bohinju zadnja tri leta načrtno zmanjšuje na osnovi dogovorov med rodovi, ZTS in občino. Po podatkih, kijih zbiramo, je bilo v letu 1996 v Bohinju število taborečih glede na leto 1994, ko jih je bito največ, manjše za 57,4 odstotka, v primerjavi s predvojnim letom 1990 pa manjše za 19 odstotkov. Na območju Bohinjskega Jezera taborniški rodovi in ZTS taborijo na štirih lokacijah, v lanskem letu je tam taborilo le 11 taborniških rodov. V skladu z dogovorom smo lani prijavili taborne izmene Upravni enoti Radovljica. Odgovora ni bilo, molk organa pa se v upravnem postopku razume kot privolitev," pojasnjujejo svojo plat medalje slovenski taborniku turistične sezone taborilo več kot dvajset taborniških rodov, in to brez kakršnihkoli dovoljenj in soglasij pristojnih institucij in organov. Prav tako pa naj večina prostorov za taborjenje ne bi izpolnjevala V Zasipu razdelili 130 gasilskih aparatov Gasilski aparat v vsako hišo Zasip, 28. junija - Potem ko so lani gasilci z Zasipa praznovali devetdesetletnico ustanovitve tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva, so se letos z vso vnemo lotili opremljanja novega gasilskega avtomobila, nadaljujejo pa tudi z akcijo nabave gasilskih aparatov za vsako gospodinjstvo. V Zasipu jih je tako nameščenih že sto trideset Kot je povedal predsednik gasilskega društva Andrej Lukan, so novo gasilsko vozilo Unimog uvozili z Nizozemske že lani, letos pa ga bodo povsem opremili, tako da bo primerno za opravljanje gasilske dejavnosti. Ob tem, da so imeli v letošnjem letu že tri nuje izvoze* da nadaljujejo Z akcijo premljanja gospodinjstev z gasilnimi aparati, so 20. junija na Homu pri Jurčku priravili še veselico s srečelovom. Zbrana sredstva so namenili za gasilsko dejavnost. • M.A. sanitarno zdravstvenih pogojev in standardov. Da bi na področju taborjenja vzpostavili red, so se v Bohinju najprej odločili taborjenje časovno omejiti; taborniki bodo v Bohinj lahko prihajali od 15. junija do 15. septembra, šotore pa bodo lahko postavljali le na petih za to določenih mestih: nad Kredo, pod hotelom Bellevue, na področju Gozdne šole pri Naklovi glavi, na Rudnem polju in po posredovanju tabornikov tudi na območju Strgarjevca v Ukancu. Seveda bodo morali taborniki pri tem spoštovati stroga določila odloka, ki pravi, da je odslej na za to namenjenih področjih mogoče taboriti le na podlagi posebnega dovoljenja, ki ga izda upravna enota. Za to dovoljenje pa bodo taborniki morali pridobiti soglasje lastnika zemljišča, upravljalca, soglasje občine Bohinji in mnenje TNP, če bodo taborili v območju na- cionalnega parka. Ob tem bo potrebno priložiti še soglasje zdravstvenega inšpektorata. Organizator taborjenja ob moral dokumentacijo predložiti občinski upravi že tri dni pred začetkom taborjenja, prav tako bodo morali biti tri dni prej o taboru obveščeni občinski redarji. Taborniki bodo morali med taborjenjem zagotoviti zadostno števi-lo kemičnih stranišč, urediti zbiranje in odvoz odpadkov ter parkirišče. Kazni za tiste, ki se odloka ne bodo držali, pa se gibljejo od 10 tisočakov na mestu do najmanj 100 tisoč tolarjev za vse, ki bodo taborili brez dovoljenja, na območju, ki temu ni namenjeno oziroma v nasprotju z v odloku določenimi pogoji. • M.A. Turistično zanimiv Koprivnik Koprivnik - Zanimanje turistov za preživljanje dopusta na Koprivniku je tudi letos zelo veliko. V vasi je za oddajo na voljo okoli petdeset ležišč in kot je povedala Evgenija Korošec, se bodo letos, potem ko so lani izdali nov turistični prospekt, še bolj potrudili za tovrstno promocijo vasi. Največ gostov - julij in avgust na Koprivniku sta Že povsem razprodana - prihaja s Sta* jerske in sosednje Italije* nekaj je tudi Nemcev. Zasedal je občinski svet Šenčur Za naložbe v krajevnih skupnostih 25 milijonov Kako bodo v občini Šenčur razdelili proračunska sredstva krajevnim in vaškim skupnostim« Namenjajo jim nekaj več kot 25 milijonov tolarjev. Šenčur, 26. junija - Poleg vlaganja v krajevne in vaške skupnosti je občinski svet v Šenčurju na junijski seji razpravljal še o vrsti drugih praktičnih vprašanj. Spremembo prostorskih planskih dokumentov imajo tako ali tako na dnevnem redu vsakih nekaj mesecev - tokrat so se opredelili do pripomb iz javne razgrnitve. Potrjevali so program malega gospodarstva, turizma in kmetijstva v občini, rešili nekaj zemljiških zadev, obravnavali pa tudi osnutek odloka o podeljevanju priznanj v občini Šenčur. Na prejšnjem zasedanju tik pred občinskim praznikom so bili namreč prepozni, da bi določili merila, po katerih bi ob prazničnih priložnostih dodeljevali občinske nagrade in priznanja. Ob sv. Juriju so jih vendarle podelili, z odlokom pa bi radi natančno določili, koliko katero velja. Sicer pa je občina že pred časom razpisala natečaj za razdelitev proračunskih sredstev krajevnim in vaškim skupnostim za njihove naložbe. Ko smo se nedavno tega ob obisku Gorenjskega glasa mudili v Vogljah, so nam tamkajšnji krajani povedali, da je bila komisija že na ogledih, torej odločitev o tem, ali bodo dobili denar za svojo "prioriteto", ne more biti več daleč. Na junijski seji so svetniki slišali predlog omenjene komisije, ki je odločila v skladu z merili za delitev sredstev za investicijsko vzdrževanje prostorov skupne rabe ter za gradnjo in obnovo komunalnih objektov. V Trbo-jah naj bi dobili sredstva za dokončno asfaltiranje krajevnih cest, v Prebačevem za izgradnjo opornega zidu na cesti proti mlinu ter za ureditev parka, v Hrastjah za dokončanje javne razsvetljave v naselju, V Voklem za ureditev KobalČeve poti in za sanacijo cerkve sv. Jerneja, v Vogljah za ureditev Vrtne ulice z asfaltiranjem ter za popravilo kulturnega doma, na Lužah za ureditev pločnika in kanala ob lokalni cesti s cevmi za kable, v krajevni skupnosti Olševek - Hote-maže ima prednost priprava zemljišča in dokumentacije za mrliške vežice, v Hotemažah pa obnova cerkvenega zvonika. Na Visokem je kar nekaj prednostnih nalog: dokončna ureditev prostorov krajevne skupnosti pod pošto, postavitev postajne hišice na eni od avtobusnih postaj, asfaltiranje ceste na severnem delu vasi Visko in obnova javne razsvetljave v naseljih Visoko in Milje. V krajevni skupnosti Šenčur pa so kandidirali z* občlinska sredstva za ureditev ponikovalnic, za ureditre dela Partizanske ceste, za dela na pokopališču, za javno razsvetljavo v Sajovčevern naselju v Srednji vasi in z& Gasilsko cesto, kjer bodo urejali pločnike in javno razsvetljavo. Za slednjo naložbo Je namenjenih 3,5 milijona sredstev, le nekaj manj jo bodo zahtevala dela za javno razs-vetljavo v Hrastjah, osta» naložbeni zalogaji nam^ niso tako veliki. • D.Z.ZleP» Preddvor, 26. junija - Cesto od Jelovice proti središču Preddvora so že nekaj časa obna vljali-Poleg ceste so uredili tudi vso meteorno kanalizacijo. Pod klancem so najprej nameravali narediti peščen hodnik za pešce, pozneje pa, ko je btlo vse prekopano, so se odločili za asfaltni pločnik. Dela so bila do praznika večidel končana, le na vrhu klanca na FrancartJ1' še delajo, kajti cesta se na tem mestu precej razširi in seže tudi v hrib, kar je zahtevneje ko na drugih odsekih. Sicer pa so v Preddvoru veseli, da imajo urejeno še eno precej promeM0 cesto in da je z obnovo poskrbljeno tudi za večjo varnost pešcev. - • Foto: lina Doki 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Spori vodstva tržiške občine dobivajo nove razsežnosti Ledeni odnosi v vodstvu so zamrznili občinsko blagajno vroče so bile reakcije udeležencev javnih del, ki so zahtevali pojasnila o zaostajanju plač. ^motili so izredno sejo tržiškega občinskega sveta izven občinske sejne dvorane. Tržič, 26. junija - Občinski svet občine Tržič ni sprejel predlogov Pavla Roparja, naj bi imel ponedeljkovo izredno ^jo v dvorani glasbene šole, med njo pa naj bi razrešil Janeza Bečana s podžu-panske dolžnosti. Svetniki so se zbrali kar v pisarni občinskega sveta, kjer so vodenje občine in uprave ponovno zaupali Janezu Becanu. Po Seji je Pavel Rupar s sodelavci napovedal, da zaposleni v občinski upravi ne bodo spoštovali teh sklepov, sam Pa bo čakal na presojo ust u v-nega sodišča o morebitnem prenehanju županske dolž-Uosti. Medtem ko še vedno Velja blokada občinskega računa, vsak dan nastane okrog "S tisočakov stroškov zaradi dodatnega varovanja občinske stavbe. . Po obvestilu na vratih občine Tržič, da je za 9. izredno sejo občinskega sveta zagotovljen prostor v glasbeni šoli Tržič , smo novinarji ob 19. uri zaman čakali svetnike pred to stavbo. Predsednika in nekaj Članov smo našli v pisarni občinskega sveta, iz katere je Peter Smuk po telefonu klical Županov urad. Od Pavla Ru-Parja je zahteval, da odpre vrata, odstrani varnostnike in omogoči zasedanje v veliki sejni sobi občine, sicer bo o Preprečevanju zasedanja v Uradnih prostorih obvestil komandirja policije. Med čakanjem na začetek seje smo izvedeli, da je predsednik Smuk že ovadil Pavla Ruparja policiji zaradi protizakonitega izobešanja državne zastave, zaradi oviranja predstavnikov najvišjega občinskega telesa pri vstopanju v občinske prostore pa se lahko zgodi kaj podobnega. Tudi podžupan Janez Bečan je menil, da so zapleti nepotrebni. Obenem se je čudil, zakaj Rupar ne dovoli uresničitve sklepa občinskega sveta. Čeprav zaradi poklicnih obveznosti v ljubljanskem Ferspedu nima časa na pretek, je vseeno pripravljen sodelovati pri vodenju občine. Izredna seja, na kateri se je zbralo 14 od 24 svetnikov, se je začela ob 19.45 v pisarni občinskega sveta. Poleg novinarjev in predstavnikov nadzornega odbora občine so jo pri odprtih vratih na hodniku spremljali tudi trije občani, ki so udeleženi pri javnih delih v občini. Prav eden od njih je motil sejo, zato je po telefonskem obvestilu morala posredovati policija. Vsaka stran je prepričana v svojo resnico Svetniki so obravnavali le eno točko dnevnega reda. Vanj niso uvrstili predloga za razrešitev Janeza Bečana s podžupanske dolžnosti, saj ni bil dan v skladu s poslovnikom občinskega sveta. , Razveljavili so sklep zadnje redne seje, s katerim so Janeza Bečana imenovali za začasnega upravitelja občine. V zakonodajni praksi namreč ni v veljavi ta dikcija. Zato so ponovno sklenili, da bo občino in njeno upravo vodil do V torek, 24. junija 1997, je župan občine Tržič na svoje ime vzel kredit v Gorenjski banki, da je lahko zagotovil plače delavcev pri javnih delih. Zaradi poskusa odstranitve župana in nezakonito sprejetih sklepov občinskega sveta je agencija RS za plačilni promet začasno onemogočila finančno poslovanje občine Tržič, so med drugim sporočili iz županovega urada. Tam smo tudi izvedeli, da se načelniki občinskih uradov niso sestali s podžupanom Janezom Bečanom, kot je zahteval občinski svet na izredni seji. Reprodukcije v vodiški ambulanti Vodice, junij - Prijeten in zanimiv ambient v vodiški zdravstveni ambulanti pacientom olajšajo tesnoben občutek in pomagajo pozabiti na morebitne bolečine. S stene te pozdravljajo reprodukcije znane slovenske slikarke Dore Plestenjak in reprodukcijska dela še neznanega Romana Kosmača iz Zapog. Med najbolj znanimi reprodukcijami je Mona Liza, ki jo je ustvarjalec prenesel na platno, kar je menda njegov izum. • M. K. izvolitve novega župana Janez Bečan iz Križev. Svoj sklep, ki velja takoj, so utemeljili s 37. A členom in 42. členom zakona o lokalni samoupravi. Pod točko RAZNO so se hoteli zahvaliti Pavlu Ruparju za njegovo dosedanje delo in vzpostaviti stik med načelniki občinskih uradov in podžupanom Bečanom. Ker nikogar od njih ni bilo na seji, so jih lahko le prek medijev pozvali, naj pridejo v torek zjutraj na kolegij s podžupanom Bečanom. Med drugim so še razveljavili sklep iz leta 1995, po katerem so za podpisnike imenovali Ruparja, Bečana in Mikoliča. Ponovno so zahtevali odstranitev varnostne službe, prost vstop svetnikov v občinsko stavbo in predajo poslov v skladu s sklepi občinskega sveta. Na tiskovni konferenci občinske uprave po seji občinskega sveta je Pavel Rupar napovedal, da zaposleni ne bodo spoštovali teh sklepov. Bečana ne priznavajo kot vodjo občinske uprave; kot je menil tajnik Mikolič, je Bečan že bil član kolegija, vendar ni opravičil zaupanja. Klonili ne bodo tudi zato, ker bi tržiški primer lahko postal vzorec za reševanje podobnih problemov v drugih slovenskih občinah, s tem pa bi močno narušili demokratične odnose. Tudi spreminjanje volje volivcev v občinskem svetu je moč označiti le kot politični udar, je ponovil znano stališče Pavel Rupar. Do odločitve ustavnega sodišča, ki so ga zaprosili vsaj za hitro izdajo moratorija na sklepe občinskega sveta, se ne misli umikati iz županovega urada. Že po izvolitvi za poslanca je povedal, da bo poklicno zaposlen v državi, nepoklicno pa bo župan občine Tržič. Po njegovi oceni ne bi prihajajo do takih težav ob boljšem zakonu o lokalni samoupravi, zato bodo nujne spremembe nekaterih določil. Nastali spori v vodstvu so že povzročili nove zaplete. Agencija za plačilni promet je namreč blokirala izplačila prek žiro računa občine. Na petkovem seznamu izplačil sta bili med 21 postavkami tudi dve z oznako Gorenjske banke, prek katere bi izplačali skupno prek 536 tisoč SIT stimulacij za javna dela. Če ne bo druge rešitve, bo za rešitev vsaj tega problema zaprosil za kratkoročno posojilo ene od bank. Težje bo, ko bo treba zagotoviti plače za 75 delavcev v vrtcih, šestih ali sedmih v šolah, 11 v kulturi, 4 v športu in 25 v občinski upravi. Razen tega nastaja velika škoda, ker se ne morejo ukvarjati z rednimi dejavnostmi, ampak rešu-jejo le razčiščevanje nesporazumov. Samo za varovanje občinske stavbe bodo morali plačati po 75 tisočakov za vsak dan, nimajo pa točnega podatka, koliko jih bodo stali pravni nasveti, poti v Ljubljano in drugi stroški. Kot je komentiral Pavel Rupar, je za vse kriva le nora strast po oblasti. O tem, na kateri strani je strast presegla črko zakona, pa bodo presojali izven Tržiča! Stojan Saje V prvih dneh julija bo z delom začela Direkcija za turizem Bled Glavna naloga bo promocija blejskega turizma Na območju nove občine Bled doslej ni bilo nobene institucije, ki bi v celoti pokrivala področje turizma, predvsem pa na ravni kraja turizem tudi tržila. Bled, 27. junija - Direkcijo za turizem so na Bledu ustanovili kot odgovor na spremenjene potrebe na področju turistične promocije in trženja. Na območju nove občine Bled doslej ni bilo nobene institucije, ki bi v celoti Pokrivala področje turizma, predvsem Pa na ravni kraja združevala, izvajala ,n razvijala funkciji promocije in trženja, ki danes spadata med najpomembnejše poslovne funkcije v konkurenčnem boju na svetovnem trgu. direkcija, za enkrat v stoodstotni lasti Občine Bled, bo z delom začela v prvih dneh julija, poslovne prostore pa bo •mela v zgradbi Občine. ..Delovala bo kot samostojna institu-ClJa in bo predstavljala neke vrste Servis za celotno blejsko turistično gospodarstvo, zaenkrat za področja trZenja, promocije in informiranja. "S Svojim delovanjem se ne bo podvajala z nikomer, saj Turistična poslovna skupnost že od konca lanskega leta ne deluje več, turistična društva pa nikjer na svetu ne opravljajo poslovnih funkcij, kot je na primer trženje za gospodarstvo. Sodelovanje s Turističnim društvom bo vzpostavljeno na osnovi dogovornega delovanja informacijskega sistema mesta in s tem v zvezi pokrivanja večine stroškov delovanja društva, pri katerem pa ostajajo vse dosedanje funkcije z izjemo promocije," zagotavlja direktor direkcije Matjaž Završnik. Blejska Direkcija za turizem je samostojna institucija v obliki javnega gospodarskega zavoda. Ustanovitelj in zaenkrat še sto odstotni lastnik je Občina Bled, že v bližnji prihodnosti pa načrtujejo prodajo deležev podjetja zainteresiranim partnerjem iz gospodarstva. "Naša želja in namen je, da bi bila končna lastninska sestava v 51-odstotni lasti občine in 49-odstotni lasti gospodarstva. V enakih deležih je zamišljena tudi sestava upravnega odbora. Delež v lastništvu direkcije bo pomenil v enakem deležu tudi obveznost pri financiranju programa aktivnosti in dela direkcije s tem, da bodo pogoji pri skupnih aktivnostih za solastnike ugodnejši kot za druge. Smisel 51-odstotnega deleža v lasti občine je predvsem v zaščiti interesa občine za celovit razvoj turizma in namensko porabo sredstev iz proračuna za ta namen. Tudi deleži v lastninski strukturi direkcije so omejeni, tako da je omogočena udeležba tudi najmanjših partnerjev in na drugi strani onemogočena prevlada močnih institucij in s tem tudi pritiski v smeri zlorabe delovanja direkcije v korist teh močnih posameznih partnerjev. To je tudi glavni vzrok, da je direkcija javni gospodarski zavod in ne družba z omejeno odgovornostjo," pravi direktor Direkcije za turizem Bled Matjaž Završnik. • M.A. DOBROTA nt SIROTA S Svetlobo jutrišnjega dne zbrali 180 tisočakov Tržič, 27. junija - Sekretarka območne organizacije Rdečega križa Tržič Lilijana Matovič sporoča, da je bilo na prireditvi Svetloba jutrišnjega dne 24. maja v Tržiču zbrane za okoli 180 tisoč tolarjev denarne in materialne pomoči. Namenjajo jih nakupu šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih tržiških družin. Obvezujemo se, da bomo sredstva porabili izključno za ta namen, v sporočilu za javnost piše sekretarka. Dodaja, da so 24. maja izpeljali šele prvi del prireditve, kajti vreme jim je preprečilo nadaljevanje, zato bi radi drugi del programa izpolnili 5. julija. Skupaj s prirediteljem, občino Tržič, upajo, da se bo v korist tržiških otrok zbralo še nekaj sredstev. Lilijana Matovič tudi piše, da območna organizacija RK Tržič s ponosom sprejema zbrana sredstva, vsem darovalcem pa se še enkrat iskreno zahvaljuje v imenu OO RK Tržič, občine Tržič in otrok, ki bodo te pomoči deležni. Zakaj takšen poudarek? V času prireditve je namreč prilo do nesoglasij v vrhu občinske organizacije RK Tržič, ko je njen predsednik Tone Kramarič poslal medijem izjavo, češ da RK nima nič z organizacijo omenjene prireditve in da je bilo v zvezi % njo zlorabljeno ime humanitarne organizacije. • D.Z. Vodiška občina vključena v projekt Alpske ceste Turizem v Vodicah Vodice, 26. junija - Občina Vodice se je kmalu po svojem formiranju vključila v turistično-komercialni projekt Alpskih cest, ki ga vodi poslovno podporni center BSC iz Kranja. V okviru tega projekta deluje od Jesenic do Črne na Koroškem dvanajst različnih transverzal: turistične kmetije, kmetije odprtih vrat, oddajanje sob in apartmajev, avto-kamp, prirejanje tečajev šolskih ekskurzij, počitniških taborov, razvoj športno-rekreativnih centrov, izletništvo in kolesarstvo. Andrej Vrančič, t rž ni k Alpskih cest na območju Vodic, Kamnika in Mengša je povedal, da si bo prizadeval za vključitev Vodic v čim širši krog transverzal. Z ustrezno ponudbo naj bi se delež turistov-koristnikov v občini povečal, s tem pa tudi občinski prihodek. Andrej Vrančič verjame, da imajo Vodice turistično perspektivo, kot svojo prvo nalogo pa šteje spoznavanje občine in pridobitev kar največ koristnih informacij. Le-te se lahko nanašajo na zgodovino tega območja, naravne znamenitosti, kulturo, stare običaje in šege, obrt in drugo. Zanimajo ga vsi posamezniki, ki že delujejo na področju turizma ali razmišljajo v tej smeri. "Z veseljem bom prisluhnil vsakemu in mu po svojih močeh pomagal pri uresničevanju zastavljenih ciljev," pravi Andrej Vrančič. Po njegovem mnenju so lahko ciljni turisti gospodarski in prehodni (kar omogoča bližina Ljubljane, avtoceste in letališča), ljudje, željni zdravega načina življenja, domače prehrane, čistega in mirnega okolja, aktivnih počitnic ter šolarji. Njegova druga naloga je zbiranje podatkov o turistično zanimivih prireditvah v občini. Cilj njihovega zbiranja je možnost brezplačnega oglaševanja po slovenskih medijih, v prihodnosti pa izdajanja tudi lastnih mesečnih in letnih programov prireditev. Andrej Vrančič zagotavlja, da je edini pogoj za brezplačno oglaševanje in trženje prireditev ta, da organizator sporoči potrebne podatke do 20. v mesecu. Tretja naloga pa je zbiranje turističnih spominkov, kajti podjetje BSC bo organiziralo razstave spominkov s področja občin, ki so vključene v projekt Alpskih cest. Prva podobna je že bila in sicer 10. junija na slovenskem konzulatu v Avstriji. Omenjene razstave bodo seveda odlična priložnost za turistično promocijo občine, obrti in podjetništva. M. Kubelj POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE _TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 OSNOVNA ŠOLA PETRA KAVČIČA ŠKOFJA LOKA Šolska ulica 1 razpisuje prosto delovno mesto PREDMETNEGA UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. 9. 1997. Pogoji: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po preteku razpisa. REPORTAŽA Praznik gasilcev iz Žej in Bistrice - Žeje, 27. junija -Vsaka od 19 hiš v Žej ah in 22 na Bistrici ima vsaj po dva gasilca, saj PGD Žeje-Bistrica združuje skoraj sto članov. Pred šestimi desetletji, ko so društvo ustanovili, jih je bilo le 21, pa tudi premoženje je bilo skromno. Dom so zgradili leta 1956, zato ga je močno načel zob časa. Letos so lesen strop zamenjali z betonsko ploščo, vgradili so nova okna in vrata, napeljali vodo in izdelali novo ploščo na stolpu. Za to so porabili več kot dva milijona tolarjev in veliko ur prostovoljnega dela. Sedaj hitijo še s postavitvijo priročne kuhinje in kamina ter urejanjem okolice doma. Ob 60-letnici društva, ki jo bodo praznovali 6. julija 1997, bodo odprli prenovljen dom in odkrili kip sv. Florijana. Slavje bo 4. julija napovedala vaja gasilskih društev iz občine Naklo, dan zatem bo svečana seja društva, v nedeljo pa bo po gasilski paradi in svečanosti pri domu še prva gasilska veselica po dveh desetletjih v domači vasi. • S. Saje MISS QORENJSKE '97 ZA MISS SLOVENIJE V soboto, 5. julija, bo ob 21. uri v trgovskem centru na Bledu regionalno lepotno tekmovanje MISS GORENJSKE '97 ZA MISS SLOVENIJE. Torej, lepe Gor-enjke, izpolnite prijavnico in poskusite srečo pri izboru za MISS GORENJSKE, ki se bo nato udeležila tekmovanja za MISS SLOVENIJE, ki bo 13. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Atraktivno lepotno tekmovanje MISS SVETA '97, katerega lastnik licence za Slovenijo je GERŽINA VIDEOTON, bo 22. novembra na Sejšelskih otokih. Torej, lepe Gorenjke, pot, ki vodi do blišča svetovnih lepotnih stez ter do najlepše zemljanke, je pred vami. Če ste neporočene in državljanke Slovenije, brez otrok, če ste visoke vsaj 165 cm in ste letos aprila dopolnile vsaj 17 let in niste starejše od 24 let? in bi si želele med drugim kot glavno nagrado za MISS SLOVENIJE '97 prejeti tudi osebni avtomobil, potem izpolnite spodnjo prijavnico, jo pošljite na MANAGEMENT AGENCY PROMOTION, GERŽINA VIDEOTON, p.p. 84, 2001 Maribor. PRIJAVNICA IME: TOČEN NASLOV..................................................... TELEFON doma...........................v službi.............. DATUM IN KRAJ ROJSTVA.................................... POKLIC ALI DEJAVNOST........................................ ZNANJE TUJIH JEZIKOV........................................ HOBY ali ŠPORT..................................................... PODATKI: višina v cm:................ teža v kg: ...... mere: prsi - pas - boki:..............številka modrčka: ATOM, D.O.O., TRŽIČ CANKARJEVA C. 27 4290 TRŽIČ objavlja prosta delovna mesta ŠIVILJA DELAVKA V KROJILNICI Pogoji: delovne izkušnje, poklicna ali srednja tekstilna šola, delo je za določen čas, za čas sezone, možno podaljšanje ali zaposlitev za nedoločen čas, polni delovni čas. Sprejemamo pisne prijave ali po tel. 064 53-148 8 dni po objavi. Plat zvona (po starem) v Šmartnem S konji in golimi rokami na petelina Požari so bili že takrat, ko še ni bilo elektrike in nafte. Gasili so jih seveda za takratne gasilske naprave usposobljeni gasilci. Seveda je bila hitrost včasih merjena z dvema ali redko štirimi konjskimi močmi, vodni pritisk pa od moči mož. Šmartno v Tuhinju, 26. junija - Požar, ki so ga minulo soboto predstavili gasilci osmih prostovoljnih gasilskih društev v Tuhinjski dolini, je bil zanimiv in nekaj posebnega iz več razlogov. Še najmanj pomemben je bil njegov epilog, ko so bili gasilci bolj mokri kot pogorišče, vendar tudi to je včasih sodilo v uspešno posredovanje "požarne brambe". Sicer pa je "krivec" za sobotni požar oziroma njegov scenarij ter predstavljeno vas na travniku pod kulturnim domov v Šmartnem v Tuhinju poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva v Šmartnem in predsednik krajevne skupnosti ter občinski svet v Kamniku Tone Rajsar. Začeli so s paradnim sprevodom in trobentačem na čelu. hkrati pa so zanikali, da morajo v dolini, kadar imajo takšno prireditev, po konje nekam drugam. Doma so jih imeli in če bi jih potrebovali več, tudi ne bi bili v zadregi. Vas gori, gasilcev mrgoli Vsaka desetetina je stregla svoji brizgalni. Prišli so s konjsko vprego drug za drugim in ob bližnjem potoku SO namestili brizgalne. Črpanje vode se je. ko so bile vse ekipe na delu, kmalu pokazalo, da so tudi na takšen način bili gasilci včasih učinkoviti. Z osmimi brizgalnami so ogenj kaj hitro pogasili. Da pa vse skupaj ne bi bilo prehitro končano in premalo zanimivo, so pokazali tudi, kako so Ko še ni bilo bencina, so gasilci hiteli s konjsko vprego. Že pred tremi leti so predstavili podobno gašenje požara. V nekdanjih, starih oblačilih, s staro opremo in predvsem z močjo rok, saj takrat, na začetku stoletja šc ni bilo bencinskih črpalk in brizgaln, so vzbudili veliko zanimanje. Še precje časa se je potem o zanimivi predstavitvi govorilo po Tuhinjski dolini pa tudi širom Slovenije, od koder so bili gledalci. Požar na vasi "Takratno zanimanje nas je letos spodbudilo, da smo se dogovorili z ostalimi sedmimi društvi v dolini, da se nam pridružijo in da tokrat predstavimo najprej parado nekdanjih orodij s konjsko vprego, po tem pa še ta pravi požar na vasi. Za to smo naredili tudi makete petih objektov. Najprej smo po scenariju predvideli predstavitev v paradnem sprevodu, po priložnostni podelitvi društvenih priznanj pa še ta pravi požar na vasi," nam je predstavil prireditev, ki so jo tudi tokrat pripravili in sklenili z veselico. Tone Rajsar. Sprevod je tako kot včasih, ko se je oglasil plat zvona. Nekdaj so bile to najsodobnejše brizgalne. Vas gori": z golimi rokami na rdečega petelina, začel gasilec s trobento. V Šmartnem so ga tokrat posadili na kolo in na čelo sprevoda z gasilci v nekdanjih in sedanjih uniformah in z opremo iz prvega in drugega desetletja tega stoletja. Gasilski sprevod je tokrat krenil okrog Šmartnega skozi vas in je vzbudil veliko zanimanje med domačini. Prišli pa so tudi številni obiskovalci iz sosednjih krajev pa tudi iz gasilci proslavljali uspešno končano gasilsko akcijo. Vodne curke so usmerili kar drug proti drugemu, tisti, ki so bili za brizgalnami, pa so si tudi dali duška in so podvojili moči, da so gasilcem oziroma napadalcem s curki lahko segali čim dlje. Tudi gledalci so občutili hladen tuš in tudi snemalci in fotoreporterji nazadnje niso več razumeli, ah so bili poklicani, da posnamejo gašenje na nekdanji način, ali zato, da so jim "razposajeni" gasilci namočili opremo-No, včasih smo temu reki« Vse sodi v rok službe. Zato je bilo tudi tokrat poglavitno, da je gasilcem in ekipam s starinu brizgalnami iz prostovoljnih gasilskih društev Motnik, ly- Po uspešno končani akciji, so si tudi tokrat dali duška. "Gospod poveljnik, tisti z rdečo kapo je hidrant. občine Kamnik in sosednjih. Osrednje presenečenje se je potem začelo z mrakom. Najprej se je oglasil plat zvona iz cerkvene makete na travniku. Na pričakovani klic pa so potem prihiteli na prizorišče "v vas" gasilci z. "brizgalnami" iz vseh osmih društev v dolini. Če ne drugega so tokrat uspeli prikazati, da skrbno pazijo na opremo že častitljive starosti. hinj. Sela, Srednja vas, Kani-nik, Krašnje, Prevoje M Šmartno uspelo prikazat'' kako so se včasih s konji in golimi rokami spopadali I rdečim petelinom. To pa .r bil tudi namen prireditve W posebnost, ki je bila predvsem veliko več kot navadna gasilska veselica. Brez slednje pa l>° gašenju vasi seveda tudi Sinartiicm ni šlo. • A. Zalar 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Mami materiali za talne in stenske obloge URAD ZA VARSTVO POTROŠNIKOV PRI MINISTRSTVU ZA EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ je tudi za današnjo prilogo pripravil nekaj strokovnih nasvetov. Tokrat vam svetujejo pri izbiri materialov za talne in stenske obloge ter predstavljajo prednosti gradnje montažnih hiš. Poletni čas ni le čas dopustov, ampak za marsikoga tudi čas preurejanja ali obnavljanja stanovanja. Če v svojem domu nameravate obnoviti stene ali tla, a se ne morete odločiti glede izbire Materialov, vas bo morda zanimalo nekaj osnovnih podatkov o naravnih, okolju prijaznih materialih za finalno obdelavo tal in sten. Naravni materiali imajo v primerjavi s sintetičnimi pomembno dobro lastnost -niso elektrostatično nabiti. Umetne Snovi pa se z elektrostatično napetostjo, P nastane s trenjem materialov, nabijejo ln to energijo zadržujejo v sebi. Bivanje v Prostorih, ki so opremljeni s takimi Materiali, je neprijetno. Postajamo nemirni in razdražljivi, imamo težave pri spanju. Materiali za talne obloge Pri izbiranju materialov za oblaganje tal smo pozorni predvsem na naslednje lastnosti: dobra toplotna izolacija, odpornost proti vlagi (predvsem za kuhinje ln kopalnice), lep izgled, enostavno Čiščenje in vzdrževanje. Naravni materiali, ki te lastnosti imajo, so: les, pluta, linolej, keramične Ploščice, opečni tlakovci, kamen. Les Najpogostejša naravna talna obloga v stanovanjih je še vedno les (ladijski pod, Parketi). Primeren je predvsem za dnevne sobe, spalnice in otroške sobe. Ladijski pod postaja zaradi prijetnega, naravnega izgleda vse bolj priljubljen. Letve so izdelane iz mehkejšega, največkrat smrekovega lesa. Zato je razmeroma občutljiv in manj trpežen. Bolj vzdržljivi so parketi. Poleg klasičnega, lamelnega in mozaičnega parketa v zadnjem času izdelujejo tudi panelni parket, ki je sestavljen iz širših in daljših masivnih letvic. Po videzu je podoben ladijskemu podu, vendar je narejen iz tršega in bolj kakovostnega lesa (javorja, bukve, hrasta ali oreha). Lamelni parket dobimo že prelakiran, zato ga po polaganju ni treba brusiti in lakirati tako kot druge vrste parketov. Pluta Ta naravni material se zaradi svojih dobrih lastnosti spet uveljavlja. Dolga leta je bila pluta zapostavljena, saj so jo nadomeščali modni in cenejši sintetični materiali. Pluta je skorja hrasta plutovca, ki uspeva v južni Evropi in v severni Afriki. Za pridobivanje surovine drevesa ni treba posekati; olupijo mu le skorjo, ki se v nekaj letih obnovi. Plutovinastih talnih oblog je več vrst, vse pa imajo osnovo iz aglomerata plute (sprijete plute), ki ga dobijo s stiskanjem zmesi granul in veziva. Površinska obdelava je različna; lahko so strojno peskane, lakirane, voskane ali plastificirane. Plas-tificirane plošče so vzdržljive in primerne za oblaganje tal v vseh stanovanjskih prostorih, predvsem pa v kuhinjah, otroških sobah in predsobah. Linolej Osnovna sestavina za izdelavo linoleja so drobci plute, ki ostajajo pri proizvodnji drugih plutovinastih izdelkov, ali pa žagovina. Ta talna obloga ima podobne lastnosti kot plutovinasta. Zaradi večje količine veziva je nekoliko trša in bolj trpežna. Priporočljiva je predvsem za kuhinje in predsobe. Keramične ploščice Osnovna sestavina je glina. S keramičnimi ploščicami najpogosteje oblagamo tla v kopalnicah, saj so dovolj odporne proti vlagi in jih zlahka čistimo brez uporabe detergentov. Opečni tlakovci Primerni so za kuhinje, predsobe, shrambe, kopalnice in za vse prostore s talnim ogrevanjem. Najboljši so tlakovci iz naravne gline brez umetnih dodatkov, žgani v pečeh, ki jih kurijo z drvmi. Položene tlakovce namažemo s premazom iz lanenega olja. Tako zaščiteni ne vpijajo vlage in so odporni proti delovanju kislin. Rdečkasta barva po nekaj letih nekoliko potemni, kar daje materialu še toplejši in žlahtnejši videz. Kamen Kamen je kvalitetna talna obloga, primerna predvsem za kopalnice, predsobe in terase. Kamnitih oblog je več vrst, od zelo trpežnih granitov do bolj občutljivih apnencev. Tlak iz brušenega kamna je lahko izredno lep, v večjih prostorih dekorativno učinkuje v kombinaciji z lesom ali opečnimi tlakovci. Žal pa je ta material razmeroma drag. Material za dokončno obdelavo sten Les, pluta, keramične ploščice, opečni tlakovci in kamen so lepi naravni materiali, ki so primerni tudi za oblaganje sten. Pogosto uporabljana stenska obloga so tapete. Seveda morajo biti iz naravnega materiala (npr. iz papirja), lepilo za tapete pa ne sme imeti škodljivih primesi. Tapete uporabljamo predvsem za oblaganje sten v prostorih, v 'katerih je malo vlage; za kuhinje in kopalnice so manj primerne. Največkrat za dokončno obdelavo stropov in sten uporabljamo barve. Pri izbiranju barv pa moramo biti pozorni na njihovo kemično sestavo. Mnoge med njimi so zdravju škodljive, predvsem take, ki se hitreje sušijo. Vedno pazljivo preglejmo priloženo navodilo za uporabo, na katerem morajo biti navedene tudi sestavine. Manj nevarne so barve, ki so topljive v vodi. Razna druga (umetna) topila imajo neprijeten vonj in škodljive hlape oddajajo v prostor še dolgo časa po uporabi. TELEFON • TELEFAX • TELEFON • TEKEFAX 064 241 048 £^ NAR ED I SAm V NOVIH PRODAJNIH PROSTORIH VAM NUDIMO: naredi sam - hobi pohištvo po naročilu največji izbor mizarskih materialov okovje stenske obloge talne obloge zaključne letve kuhinjski pulti velik izbor hišnih potrebščin INDUSTRIJSKA CONA PRIMSKOVO Mirka Vadnova 14, Kranj AKCIJSKI POPUST TALNI LAM INATI -2*$0tTsAMO 2.300 SIT/m2 Kdo Vam lahko ponudi več? a jf mmtmmt mm trn m=mmmmh V Bramacu se zavedamo, da je vsaka streha tako dobra, kot je dober njen najmanjši del. Zato varna streha za vse življenje poleg kakovostnih in z okoljem skladnih strešnikov zahteva tudi dodatne visoko kakovostne strešne elemente. Nastavki zračnikov, dimniške obrobe in antenski prehodi so najpogostejše točke, kjer se v skrajnih vremenskih razmerah najprej pokažejo kritična mesta. V Bramacu smo prav za vsak del strehe razvili natančno dimenzionirano rešitev - sistem originalnih dodatnih delov. Z njim boste hitro in enostavno rešili vse strešne detajle od kapa do slemena. Tako boste strehi zagotovili dodatno varnost pred poškodbami, ki jih navadno opazimo prepozno. Celoten program Bramacovih originalnih dodatnih delov je na voljo v enakih barvnih tonih kot vsi trije modeli naših strešnikov. Njihovo nameščanje in vzdrževanje je hitro in preprosto. Naravne sestavine, ekološka neoporečnost, trajnost, gospodarnost, estetski videz in celovitost sistema so zmagovite odlike, zaradi katerih Vam lahko Bramac za kakovost svojih strešnikov (in dodatno za poškodbe zaradi zmrzali) jamči s 30-letno pisno garancijo. Bramacov program originalnih dodatnih delov Bramac d. o. o., Dobruška vas 45, 8275 Škocjan - tel.: (068) 322 007 faks: (068)^76 290 Bramac d. o. o., Otiški vrh - Dravograd, 2373 Šentjanž - tel.: (0602) 85 074, faks: (0602) 85 206 URL: http:Wwww.infotehna.si/bramac e-mail: bramac@eunet.si BRAMAC Vama streha za vse življenje Ekol je prijatelj lesu in okolju Najnovejši izdelek, ki so ga v medvoškem Colorju na trg ponudili letos, so tako imenovane EKOL lazure, premazna sredstva, s katerimi les zaščitimo, dekorativno obarvamo in mu ohranimo čimbolj naravni videz- Za razliko od klasičnih lazurnih premazov, ki se razredčujejo z organskimi topili, so nove EKOL lazure vodorazredčljive lazure na osnovi akrilnih disperzij in ne onesnažujejo že tako ogroženega ozračja. Lazure ščitijo stavbno pohištvo, fasadne obloge, ograje, lesene konstrukcije, brunarice.... Colorjeva prodajalna v Kranju od 1. junija posluje na novi lokaciji na Dražgoški 2. EKOL lazura - Colorjev vodni sistem je plod znanja in vedenja, izkušenj in tradicije. Prijazen je okolju in neškodljiv za uporabnike, predvsem pa za les, ki nas obdaja. UVUBHBMu ŠKDFJA LOKA IZKUŠENI PLESKARJI VAM LAHKO: • izdelajo fasado po sistemu JUBIZOL ali DEMIT s pooblastili obeh tovarn • obnovijo in prepleskajo fasado - novo, staro, gladko in teranovo z apnom ali acrycolorjem • prepleskajo stavbno pohištvo - novo ali staro • prepleskajo nove ali stare izdelke iz lesa in kovine • izravnajo in preslikajo nove ali stare stene v vašem stanovanju z apnom, disperzijskimi barvami (jupol), valit ometom, mozaikom ali drugimi modernimi dekorativnimi materiali po vaši izbiri • protipožarno zaščitijo les ali kovino • položijo vse vrste keramike • položijo parket, topli pod, tapison PREPRIČAJTE SE O KONKURENČNOSTI NAŠIH CEN! Nova knjiga založe KMEČKI GLAS NAŠE GOSTILNE izbranih 52 na Slovenskem V času sejma VINO 97 v Ljubljani je ČZD Kmečki glas izdala knjigo Naše gostilne, v kateri je predstavljenih 52 izbranih. Leto ima dvainpetdeset tednov, torej' za vsak teden eno srečanje s kulinariko, s gostoljubnimi gostilničarji. Pisec besedila prof. dr. Janez Bogataj piše o zgodovini gostiln, o njihovih lastnikih, gostilničarjih, pojasnjuje imena gostiln, njihovo zgodovino, opisuje značilnosti jedilnih listov, s fotografijami Janeza Pukšiča pa tudi najznačilnejšo ali najbolj znano jed in gostinski prostor. Poglavja o posameznih gostilnah se povezujejo s številnimi posebnostmi kulture, dediščine in sodobnega kulturnega ustvarjanja. Bogato besedno in slikovno govorico v knjigi je v skladno, izjemno podobo zajel oblikovalec Edi Berk. Izbor gostiln bo seveda v javnosti vzbudil različne odzive, avtor pa je iz prvotnega seznama petinšestdesetih gostiln izbral za vsak teden v letu dvinpetdeset, pri čemer je bil prvi kriterij odnos do poklica in tradicija, naslednji kriteriji pa so oprema lokala, gostoljubnost in kulinarična ponudba. Največ izbranih dobrih gostiln je seveda v Ljubljani ali okolici, je pa tudi Gorenjska zelo dobro zastopana, saj so v knjigi predstavljene gostilne Mihovec iz Pirnič, Plevna iz Škofje Loke, Marinšek iz Nakla, Ančka in Martin iz Šenčurja, Pri Čubru s Križa pri Komendi, Zvon Brezje, Kunstelj in Lectar iz Radovljice, Avsenik iz Begunj, Pri Planincu in Maver z Bleda, Sere iz Podkorena in Žerjav iz Rateč. Knjiga je velikega formata, 23 x 30 cm, z več kot 460 barvnimi fotografijami na 224 straneh, trdo vezana, natisnjena v Gorenjskem tisku v Kranju. Turistična kmetija "Grofija" na Viru pri Stični Grofija je res prava kmetija Dve vrsti turističnih kmetij imamo v Sloveniji. Prve, ki so kmetije le toliko, kolikor so na vasi, sicer pa vam bodo ponudili kupljeno hrano in pijačo, kot v restavraciji ali bifeju sredi mesta in tiste, kjer boste lahko prigriznili pravo domačo hrano in vam bo po grlu steklo domače vino. Kakšna bo naša smer? Proti Dolenjski. Kako uro vožnje z Gorenjskega, vsega skupaj 30 kilometrov iz Ljubljane, v Ivančni Gorici z glavne ceste na levo proti Viru pri Stični, do zaselka Vrh in ze smu na Grofiji. Domačijo, katere ime sega več rodov nazaj (hiša je bila zgrajena 1867 leta), sta pred desetimi začela obnavljati Janez in Majda Vrhovec. Veliko kmečko posestvo, ki je bilo nekoč zapisano propadu, je danes prava idila za mnoge obiskovalce, ki si želijo miru in domačega okolja. Vinogradi, travniki in njive, pašniki, gozd, pa velika kmečka hiša, skedenj in hlev in poleg teniško igrišče, pa "balin-plac", vse to obsega kompleks turistične kmetije Grofija. Ne le individualni gosti iz cele Slovenije in drugih držav, pogosti gosti na Grofiji so tudi razne otroške skupine, športne skupine, sama domačija in okolica pa sta primerni tudi za likovne kolonije. Tistim, ki na Grofijo pridejo na počitnice, so namenjeni apartmaji s skupno štirinajstimi posteljami. Njihovi kulinariki bi lahko rekli kar "vse je domače". Naj bodo sirovi in ajdovi štruklji, domač ajdov in črn krun, skutna in orehova potica ali pa konjsko in jelenovo meso, pa v krušni peci pečen odojek ali kozliček, suhe salame, klobase, jelenove in konjske bržole... Zraven prija domače vino, značilni dolenjski cviček. Janezov cviček )e bil že večkrat nagrajen, na Tednu cvička v Kostanjevici je dobil zalto medaljo, letos v Novem mestu bronasto, kar niti ni čudno, saj grozdne jagode vsrkavajo sonce na pobočjih pod Hmelnikom, v vinogradih, ki so jih Vrhovčevi kupili od stiskih menihov. Tudi žganje, medica, orehovec so pristni domači. Domači Vrhovčevi pa so tudi tisti, ki poprimejo skupaj, kadar pride avtobus gostov. Goste postrežejo tako, kot se za turistično kmetijo spo- dobi. Kmečko okolje dopolnjujeta skedenj in hlev V Katerem hrzajo grofovski konji. Na prostranem pašniku se v obori pase divjad predvsem jeleni in damjaki. Grofija je odlično izhodišče za izlete v okolico bodisi v bližnji Stiski samostan, v 6 kilometrov oddaljeno Jurčičevo Muljavo in še kak kilometer naprej do dolenjskega bisera, reke Krke in Koških slapov. Slednje si lahko ogledate v okviru izleta v Višnjo goro. Tudi v grad Bogenšperk vas popeljejo, če še niste bili tam. In ce bi o Grofiji radi povprašali kaj več, le obrnite telefonski številki 061/ 778 -141 oziroma 061/777 -116. ID> berkemann Za ljudi, ki so zaradi svojega poklica veliko na nogah, za vse, ki imajo težave z bolečimi nogami, za ljudi, ki skrbijo za svoje zdravje. Vrhunska ortopedska obutev, izdelana ročno iz prvovrstnih materialov, lahko je moderna ali klasična, vendar je preprosto najboljša obutev! Medisan do.o., Kidričeva 47 a, Zlato polje, tel.:064-226-464 FORMULA 1 JE V BISTVU POČASEN AVTOMOBIL. HONDA motor honda sport cbr 1100xx moč 165KM, pospeški 2.8s-100km/h, končna hitrost 300km/h AS DOMŽALE Informacije:Ljubljanska 1, 1230 Domžale, tel.:061/715 059, 716 185, fax 061/ 716 183 Bivanje v veliki betonski stolpnici gosto pozidane stanovanjske soseske vam je postalo neprijetno. Moti vas hrup brezobzirnih sosedov, zanemarjena stopnišča, umazana dvigala z opraskanimi in popisanimi stenami kabin. Pogrešate zelenje in vsaj majhen košček vrta, ki bi ga lahko sami obdelovali. Stanovanje nameravate prodati in si zgraditi hišo na mirnejšem kraju. Če se odločate med klasično in montažno gradnjo, vam v premislek in v pomoč pri odločitvi navajamo nekaj podatkov o dobrih straneh montažno grajenih objektov. Montažna gradnja se od klasične razlikuje predvsem po tem, da sestavne elemente zgradbe (stene ali dele sten, strešne in stropne nosilce) serijsko izdelajo že v tovarni, jih pripeljejo na gradbišče in jih tam samo sestavijo. Zato je čas gradnje v primerjavi s klasičnim zelo hiter. Največ montažno zgrajenih individualnih hiš imajo v Ameriki in na Švedskem, kjer je tak način gradnje že dolgo uveljavljen in cenjen. m Pri nas je še do nedavnega prevladovalo mnenje, da so montažne hiše podobne barakam, nesolidno izvedene, nelepe in slabo oblikovane. Prvi montažni objekti so bili morda res nekoliko slabši, danes pa je tehnologija izpopolnjena in je po kakovosti vsaj enakovredna klasični gradnji. Energetsko varčna hiša je dobro izolirana in iz materialov, ki so okolju prijazni. To pomeni, da nima zdravju škodljivih primesi in da industrija, ki ga proizvaja, čimmanj onesnažuje okolje. Tem merilom ustreza lesena montažna gradnja. V Sloveniji imajo več dobrih proizvajalcev montažnih hiš. AOUAHIT d.o.o. Cesta Staneta Žagarja 32 4000 KRANJ, tel. in fax: 326 464 TRGOVINA IN IZVEDBA VODOVODNIH IN OGREVALNIH SISTEMOV IN KERAMIKE LAMINATNA TAINA OBLOGA KOBE TSO trgovina s parketi vse vrst BTC, hala A/l 0 v kleti 11 i tel.:061ll85 16 16 "iPFH Od 1.990 SIT/m2 MINISTRSTVO ZA EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ URAD ZA VARSTVO POTROŠNIKOV * Naučite ^se biti kvaliteten potrošnik! SMO NA DOPUSTU TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 24, 4000 Kranj, Slovenija Tel./fax: 064/211-032, 223-285 TURČIJA - RAJ TUDI ZA RAZVAJENE DOPUSTNIKE letovanje v Kemerjii/ Dalyanu in Akvaki letalski paket: - z namestitvijo v penzionih in app že od 665 DEM dalje - z namestitvijo v mondenih klubih - ALL INCLUSIVE (vse vključeno v ceno): PIRATE'S BEACH CLUB, MARTI MYRA že od 1.136 DEM dalje LETOVANJE OB JADRANU Slovenska obala/ Istra, Kvarner, Dalmacija BOGATA IZBIRA HOTELOV, PENZIONOV, APARTMAJEV IN NAJEMOV HIŠ! UGODNI LETALSKI PAKETI ZA DALMACIJO! OSTALA PONUDBA Španija, Portugalska, Italija, Tunizija, Qrčija, Dom. Republika, Kanarski otoki,... OBIŠČITE NAS ALi POKLIČITE IN POSLALI VAM BOMO KATALOG! Tel.: 064/211-032, 223-285 TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 4000 Kranj Tel: 064/22-11-03, 22-11-39 Fax: 064/211-790 NAJUGODNEJŠI KATALOG... MOJE POLETJE AVTOBUSNI PREVOZ ZA K0RČUL0 70 DEM LETALSKI PREVOZ IN HIDROGLISER IN TRAJEKT ZA BRAČ, HVAR, KORCULO, DUBROVNIK 7 POL 259 DEM NAJBOGATEJŠA IZBIRA APARTMAJEV OD PORTOROŽA DO DUBROVNIKA ANKARAN, PIRAN, PORTOROŽ 7 POL 259 DEM UMAG, NOVIGRAD, POREČ, PULA 7 POL 299 DEM AKCIJA, RABAC, KRK, CRES, LOŠINJ, PAG BUNGALOVI V ROVINJU IN RABU 7 POL. 239 DEM UGUAN, PAŠMAN, MURTER - ROBINZONSKI TURIZEM POČITNICE Z LETALOM V ŠPANIJI, GRČIJI, TUNISU, MALTI, PORTUGALSKI 7 POL OD 750 DEM DALJE VROČI HIT: RDEČE MORJE 8 DN11099 DEM SRI LANKA 11 DN11599 DEM, TAJSKA, 12 DN11599 DEM Ljubljanska 85, 1230 Domžale Rimska 22, Ljubljana tel.: 061/12-54-047 ali 12-61-361 fax: 061/12-61-361 ISTRA KVARNER DALMACIJA UMAG - bgw KANEGRA 5.7. - 19.7.1997 - app POLYNESIA 28.6. - 5.7.1997 bgw in app STELLA MARIS 27.7. - 2.8.1997 - hotel in dep. ISTRA 28.6. - 31.8.1997 EGIPT - RDEČE MORJE PROMOCIJSKE CENE ZA ODHODE DO 15. 7. 1997 Namestitev v izbranem hotelu - od 777 DEM Križarjenje po Nilu - od 999 DEM Popusti za mladoporočence! MOŽNO PLAČILO NA OBROKE!!! ■ PIAUA IAGUNAI Preživite nekoliko Turistična agencija OGI vas vabi, da preživite počitnice nekoliko drugače - v eksotičnem arabskem svetu v Egiptu ob Rdečem morju. Egiptovski del Rdečega morja je zaščiteni narodni park pod okriljem UNES-CA, bogat s prekrasnimi počitnice drugače pa v odkrivanju čarov Rdečega morja. Vmes boste imeli tudi dovolj časa za zelo ugodne nakupe papirusov, izdelkov iz usnja, bombaža, zlata, alabastra, parfumov in preprog. Poskusite in prijetno boste presenečeni. POČITNICE V P0RECU SO NEKAJ POSEBNEGA, SO DOŽIVETJE! Posebej pa Vas želimo informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 4. 7. 1997. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 53.- DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela Uvala in Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj. Pričakujejo Vas rekonstuirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna Park, Plavi in Zorna s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cena polpenziona na osebo na dan že od si.- DEM! V hotelih B kateg.: Delfin, Galebu, Istri in Lili so cene polpenziona na osebo dnevno manjše od lanskih: že od 35.- DEM! V vseh hotelih so Vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostrežne buffet restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO VELIKE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa je 2,20 DEM na osebo na dan! Otroci do 12 let je ne plačajo, od 12 - 18 let pa samo 50 %! INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI PLAVA LAGUNA, kMARKETING - POREČ tel.: OO 385 52 410-101 fax: OO 385 52 451-044 koralnimi grebeni, koralnimi otoki in čudovitim podvodnim svetom. Ob visoki ravni turistične ponudbe z bivanjem v klimatiziranih hotelih tik ob plaži in bogato izbiro jedi, vam nudijo med drugim tudi izposojo potapljaške opreme, šolo potapljanja, vožnjo s podmornico, križarjenje med koralnimi otoki na ladji s steklenim dnom,... Če pa si zaželite med dopustom spoznati čare starodavne egiptovske kulture, imate možnost izletov v Luxor, kjer si boste ogledali templje, Dolino kraljev z znamenito Tut-Ankh-Amono-vo grobnico, tempelj kraljice Hat-Sep-Sut, Memnonove kolose. Poleg tega pa si lahko izberete tudi kombinacijo potovanja in počitnic, tako da prvi teden preživite na križarjenju po Nilu, kjer si boste ogledali vse znamenitosti iz davne zgodovine od piramid v Kairu do Asvvanskega jezu, drugi teden Telefon: 061/711-229 Toplo dalmatinsko sonce vam je z našimi posebnimi letali bližje in ceneje kot kdajkoli prej. SUPER AKCIJA FORTUNA - KORČULA 7 dni z letalom OD 29. 6. DO 6. 7. SAMO 399 DEM ODHOD 6. 7. SAMO 456 DEM ODHOD 13. 7. SAMO 486 DEM SUPER AKCIJA fortuna SREDNJA DALMACIJA 4. JULIJ 7 x polpenzlon + letalo otok VIS - Vis 469 DEM otok BRAČ - Supetar 479 DEM otok HVAR - Jelša 439 DEM - Hvar 459 DEM BAZENSKI KOMPLEKS z zdravilno termalno vodo (38 stopinj C) nudi 500 m2 vodnih površin. Uživali boste lahko v plavanju, vodni masaži, pod slapom, vodno zaveso, ali v vrvrajoči masaži. Poseben kotiček z manjšim bazenom in čofotalnikom pa je namenjen otrokom. SAVNA Vas bo sprostila in prerodila. Lahko se boste odločili za individualno finsko savno ali skupinsko savno. PRENOČIŠČA penzion TERMA B kategorije. Je bil zgrajen leta 1994 in stoji tik ob kopališču. V lepo opremljenih sobah se boste prijetno počutili in odpočili. Vse sobe imajo balkon, TWC, TV. O "O O GO I O < ^___________M I tHMA RIMSKE TOPLICE GOSTINSKE ZMOGLJIVOSTI - V jedilnici Vas bomo postregli s hrano po naročilu, kosilom ali prvovrstnimi pizzami. V vročih dneh lahko posedite na vrtu ob gostinskem lokalu ali kopališkem vrtu. Na kopališču, kjer stoji bife "SONČEK" pa Vam bomo postregli z osvežilnimi pijačami, sladoledom in s hitro pripravljeno hrano. PROMETNE POVEZAVE: Rimske Toplice so prometno ugodno povezane z vsemi večjimi središči. Železniška in avtobusna postaja sta v neposredni bližini. Oddaljenost: CELJE - 18 km, LJUBLJANA - 78 km, MARIBOR - 73 km INFORMACIJE: FORUM TERMA Toplice 2, 3272 RIMSKE TOPLICE SLOVENIJA Tel./fax: (063) 736-192 (D Q O o Co »—/ Co O i O Izredni popusti za družine. MOŽNOST PLAČILA NA 6 OBROKOV. Pokličite TENTOURS DOMŽALE, tel. 061/711-229 ZANIMIVOSTI 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Srečanje slovenskih vasi Selo - Sela - Sele V Celovcu festival na trgu pred Mestno hišo Stkane številne niti prijateljstva | vabljeni na izlet prihodnjo soboto V majicah Gorenj Selo pri Moravskih Toplicah - V nedeljo, 22. junija, je bilo v Selu pri Moravskih Toplicah nadvse prijetno in veselo. Na pobudo tamkajšnjih vašča-nov se je srečalo 13 krajev z imenom Selo, Sela Sele, predstavili so dejavnosti in značilnosti svojega kraja in se v ritmu polke zavrteli pozno v noč. Namen tega srečanja je bil predvsem družabne in spoznavne narave, ob tej Priložnosti pa so se pokazale tudi Možnosti za gospodarsko-obrtne naveze. Med prijavljenimi gorenjskimi vasmi je bilo tudi Selo pri Vodicah Ppd vodstvom Alojza Kosca, predsed-•nka vodiškega občinskega sveta. Ideja je vzklila med gasilci v majhni vasi na Goričkem, čisto po naključju in dobila širši pomen. Z resnimi priprava-mi so začeli v februarju, ko so 72 vasem Poslali dopis, v katerem so jih povabili k udeležbi. Odzvalo se je 422 ljudi iz 13 krajev. "Zjutraj ob šestih smo krenili in Pred deseto prispeli na zborno mesto," Se spominja Darja Kosec. "Prvi vtisi so Prekrasni, kajti valoviti svet vzhodnega Goričkega je eden najlepših delov Slovenije. Pa še vreme nam je bilo naklonjeno." Čist zrak in zelo malo meglenih dni v letu dajejo krajem Poseben čar, ki ga je težko opisati. V občini se zavedajo naravnega bogatstva ln umetnoslno-zgodovinskih spomenikov, ki v svoje nedrje vabijo številne Kriste. V vasi Selo, tri kilometre °ddaljeno od madžarske meje, stoji edinstvena romanska rotunda iz prve Polovice 13. stoletja in luteranska cerkev iz leta 1939. Imajo kar dve pokopali, kamor so nekdaj vernike ločeno Pokopavali. Danes, pa pravijo vaščani, ni več tako, saj je večina zakonov mešanih. Med obvezni del turističnega °gleda spada prav gotovo spomeniško -.Zaščiten star pravi kostanj na Makotro-vem bregu in obisk v vinski kleti Gostilne k rotundi, kjer imajo stiskalnico iz leta 1772, vhod vanjo pa krasijo 150 'et stara vhodna vrata. Kot zanimivost JJaj povem, da je to zadnji slovenski kraj, *j je še enojezičen, sosednji Prosenja-*°vci imajo namreč že dvojezične napise. Romanska rotunda v Selu ,z prve polovice 13. stoletja "Ob prihodu smo naleteli na topel sPrejem. Po svoji stari navadi so nas P°gostili z njihovim žganjem palinko in d°niačim kruhom, kasneje pa postregli °grač. Prekmurci so znani tudi po Sv°jem zanimivem narečju in hitri g0vorici, vendar so se za nas zelo polrudili, tako da smo se brez proble-50v sporazumeli," je razložil Alojz •vosec. Ker so prišli med prvimi, so si anko izbrali mizo v senci, kar je bilo v •sti vročini menda pravo olajšanje. Vsi deleženci v belih majicah Gorenjskega 81asa in rdečih kapah, bilo jih je kar 55, s° bili zelo enotni in organizirani, saj so ^dev„ resno vzeli. skega glasa na družabno srečanje v Prekmurje. Škaliča in predsednika Gasilske zveze Slovenije Ernesta Eoerva, se je začel družabni del srečanja in predstavitve krajev. Njihovo Kulturno- turistično društvo Betlehem je predstavilo Borovo gostuvanje, izredno doživetje, ki pa po mnenju domačinov zahaja v pozabo. "Njihov kulturni program je bil sicer bogat in zanimiv, vendar malo predolg, zato je za ostale stvari zmanjkalo časa. Za prvič so si zadali kar prevelik zalogaj," meni Kosec. Zatem so vaški predstavniki na hitro podali temeljne značilnosti svojega kraja, šege in običaje. "Eni so peli in igrali na harmoniko, drugi po domače govorili, tretji povedali kakšen vaški vic ali prigodo," opisuje žena Darja. Ker je o tako majhnem kraju težko veliko povedati, so šli nekateri v širše opisovanje, predstavnik vodiškega Sela pa se je osredotočil samo družine Vodice in Smučarskega društva Strahovica. Kar med to predstavitvijo je bilo gasilsko tekmovanje, pomembnejši del srečanja za našo gorenjsko odpravo. Po besedah Alojza Kosca je vaja z MB po CTF pravilih potekala v tekmovalnem vzdušju in ob korektnem sojenju. Najboljše gasilsko znanje sta pokazali prav ekipi iz Sela pri Vodicah. "Eno ekipo smo imeli že oblikovano, to so člani Gasilskega društva Sinkov Turn, drugo pa smo na hitro sestavili kar tam. Poveljeval ji je desetar Janez Sršen, ki je bil s svojimi 91 leti izbran za najstarejšega udeleženca na srečanju. Ob tej priložnosti so vsi prejeli bilten z opisom udeleženih krajev in izdan je bil priložnostni poštni žig z motivom romanske rotunde iz Sela. Alojz Kosec pa je organizatorju izročil povečano Uprizoritev Borovega gustivanja. VP° uvodnem govoru predsednika na svojo vas. Poudaril je aktivno pjevne skupnosti Fokovci Janeza delovanje PGD Sinkov Turn, Lovske °r(>iijski vaščani v majicah Gorenjskega glasa. sliko vasi Selo, maketo kozolca, domače žganje in grb Občine Vodice, narejen iz gline. Na zaključnem sestanku so se predstavniki že dogovorili /a naslednje srečanje, ki bo naslednje leto v Opatjem Selu, ki leži na samem robu komenske planote tik-ob državni meji z Italijo. V letu 1999 pa namerava srečanje organizirati Selo pri Vodicah. Vsi upajo in želijo, da bi srečanje ostalo tradicionalno. "Že nekajkrat sem obiskal ta severovzhodni del Slovenije, kjer se med griči vije Mura, pa vendar me prekmursko gostoljubje vedno znova prijetno preseneti. Zdi se mi, da je tam narava še vedno neokrnjena in pristna, kot so pristni in topli ljudje. Živijo preprosto, navezani na zemljo in svoje poreklo. V nedeljo pa sem se prepričal, da šege in običaji v tej vasi še živijo," se ob zbiranju vtisov spominja Alojz Kosec in se v imenu vseh vaščanov zahvaljuje vsem sponzorjem za krasen izlet, kajti brez njihove pomoči ga ne bi bilo. • Monika Kubelj Mesto Celovec, prestolnica avstrijske dežele Koroške, ob Vrbskem jezeru - "koroškem morju", zaključuje obnovo mestne znamenitosti zmaja Lindwurma na Novem trgu. Na začetku poletne turistične sezone je v Celovcu festival z izjemno pestrim'programom in ob tej priložnosti Gorenjski glas začenja poletno serijo Glasovih izletov po deželi jezer: prvi izlet v glavno mesto avstrijske dežele Koroške + v Minimundus + po Vrbskem jezeru itd. bo že naslednjo, torej prvo julijsko soboto, 5. julija. Program celodnevnega izleta: po zajtrku v Kranjski Gori vožnja do Vrbe/Velden, z ladjo do otoka/Marija Woerth, z avtobusom do Celovca, ogled festivala in prosto za nakupe, zatem prevoz do Mini-mundusa, po ogledu odhod na Gorenjsko. Izlet ni zahteven in je posebej primeren tudi za mlajše bralke in bralce Gorenjskega glasa oziroma kot družinski sobotni izlet. Avtobus bo zjutraj peljal na relaciji Škofja Loka-Kranj-Radovljica-Lesce-Žirovnica-Jese-nice-Mojstrana-Kranjska Gora (in do Vrbe/Veldna); zvečer v obratni smeri na povratku. Prispevek k stroškom: 3.500 tolarjev za naročnike (in družinske člane); za nenaročnike tisočaka več. Če ste za leto 1997 plačali celoletno naročnino, zgolj 3.000 tolarjev. Glasova ugodnost za mlade bralce do 15. leta: samo 2.500 tolarjev, ln še posebnost letošnje serije izletov v Celovec: ugodnost za večje družine po formuli "4 + 1" (kar pomeni: petčlanski družini PODARIMO udeležbo za ENEGA družinskega člana). Za nenaročnike ni ugodnosti pri stroških tega izleta in je prispevek k stroškom 4.500 SIT; enako velja za Glasova izleta v Istro in v Laško. Če vam naslednjo, prvo julijsko soboto, 5. julija, ne ustreza ponudba Glasovega izleta na severno smer do "koroškega morja", vam ponujamo pravo morje v južni smeri - Glasov izlet v Istro (v Pineto, znano gorenjsko letovišče). Glasov kopalni izlet bo z avtobusom, odhod iz Kranja skozi Škof jo Loko, Medvode in Ljubljano do Pinete. Prispevek k stroškom: enaki pogoji in naročniške ugodnosti, vključno z družinskim "4 + 1" kot za izlet v Celovec. V Pineti bo, poleg kopanja, organiziranj tudi kosilo oz. zgodnejša večerja, in zabavni večer. Najbolj poznana poletna turistična prireditev v juliju je nedvomno festival "Pivo & cvetje" v Laškem. V Laškem so ob tej prireditvi vselej zagate s parkirnimi prostori in dostopom do centra mesta, kjer vselej pripravijo res odličen žur. Zato Vam ponujamo zelo praktično rešitev: Glasov izlet na "Pivo & cvetje" Laško '97 v petek, 11. julija. Prevoz na relaciji Jesenice-Radovljica-Kranj-Skofja Loka-Vodice-Mengeš-Laško z avtobusom, čez dan bo možno kopanje v zunanjem bazenu v Termah Laško, zvečer in tja do polnoči (in še dlje) rajanje po mestnih ulicah in trgih v Laškem. Prihod na Gorenjsko proti jutru. Prispevek k stroškom in ostali pogoji udeležbe: enako kot velja za Glasov izlet v Celovec in v Pineto. * Spet na veliki KlekJGrossglocknerl V torek, 15. julija z ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO Kranj in Gorenjskim glasom. Odhod 15. julija zgodaj zjutraj iz Škofje Loke, skozi Kranj, Radovljico, Lesce, Žirovnico in Jesenice. Prispevek k stroškom izleta, v katerih je poleg prevoza z vrhunskim turističnim avtobusom (euro 2 EČO motor) vključena tudi popotnica in "zdravilo za ovinke na Alpski cesti": 3.800 tolarjev za naročnike GG in družinske člane, 700 tolarjev več za nenaročnike. Število prijav je omejeno na en avtobus. Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 • 444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 - 111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na avtobusnih izletih je vozni red sestavljen tako, da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih in lahko ob prijavi za izlet navedete tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive. Za prijetno počutje na Glasovih izletih skrbita: ARVAJ PIVOVARNA UNION Siljnijahiji! GORENJSKI GLAS • 12. STRAN Martina Čufar - športna plezalka Vsaka smer je zato, da jo splezaš do vrha "Vedela sem, da ne sme biti težko, pa se mi je vseeno zdelo težko. Naj stopim naprej ali ne, obotavljala sem se, poskusila sem dvakrat. Občinstvo je bilo tiho, češ ona ne more, drugi pa so. Malo postaneš živčen, zavedala sem se tega, kljub temu da sem vedela, da lahko pridem do vrha. Šla sem nazaj, se umirila in splezala čez." Sezona športnega plezanja je v polnem zamahu in če vas pot morda nese mimo katerega od številnih plezališč po vsej Sloveniji, si športne plezalce lahko ogledate čisto od blizu. Prave pajke v človeški podobi, množico gibčnih suhcev, ki se, kot da so na zboru pajkov, vzpenjajo in spuščajo po navpični skali. Midva z Janezom sva enega od teh pajkov imela priložnost spoznati v živo, tako v sproščenem pogovoru, kot v značilni plezalski pozi na stropu njene dekliške sobe v Mojstrani. Ja, o njej vam pišem, o Martini Čufar, o simpatični dvajsetletnici, ki že nekaj let zavzema mesto najboljše športne plezalke v Sloveniji. Rezultati skorajda vsake tekme v športnem plezanju pri nas, ki se je udeleži, se začnejo s črko "Č" - Čufar. Martina je ena redkih plezalk v svetu, ki je poleg odličnih rezultatov na tekmovanjih pokazala mojstrstvo tudi z vzponi v naravnih plezališčih. Le pet plezalk na svetu je doslej splezalo smer ocenjeno z 8b+, pravzaprav štiri in Martina. Trenutno je na poti iz Amerike, kamor je odšla pred štirinajstimi dnevi, dan prej je potekal ta intervju. V Ameriki je nastopila na Mastni v San Diegu v okviru vsakoletnih Extreme games. Zagotovo ji je tudi na oni strani velike luže odlično uspevalo premagovati "grife" in prav o "grifih" v plezalskem žargonu in ne o oprimkih, kot jim rečemo po slovensko, mi je govorila Martina. Meni in vam. Jutri greš v Ameriko. Imaš že spakirano? "Ne. Tole tukaj (pokaže na poto-valko) je še iz Ljubljane, vse moram še zamenjati." Kaj vse bo poleg tvojih osebnih stvari še v prtljagi, mislim predvsem na opremo za plezanje...? "Plezalke bom zagotovo dala kar v osebno prtljago, ker če mi te izgubijo, je to knza. Plezalni pas in ostalo že lahko kupiš tam, plezalke pa so bolj delikatna zadeva. S seboj bom vzela najmanj tri pare, en par že malo vplezanih, te bodo za tekmo, ene za rezervo, ene so še čisto nove. Ni namreč dobro, če za tekmo obuješ povsem nove plezalke. Biti morajo že bolj mehke, da dobro čutiš prste. Potem je tu še "štrik" ali dva, to bo vzel Tomo, pa še nekaj opreme za varovanje, karabini, osmice, pa tako imenovani gri - gri, ki ob padcih povečuje trenje na vrvi, obvezno bo v prtljagi deset do dvajset "grifov" oziroma oprimkov..." Čelad ali česa podobnega športni plezalci ne uporabljate preveč pogosto? "Jih ne uporabljamo, ker nai ple-zališče ne bi bilo nič krušljivo. Če pa greš tu pri nas plezat recimo v severno steno, potem seveda uporabljaš tudi čelado. Aha, spomnila sem se, da je obvezni del opreme tudi vrečka z magnezijem." Kot pri gimnastiki? "Ja, kot pri gimnastiki, magnezij pomaga, da ti ne drsi, kadar se potijo roke." Pa se rade potijo? "Še posebej danes na treningu, ko je bilo tako soparno in vroče. Vseskozi sem si prašila roke, pa je še drselo. Počutila sem se, kot da bi plezala v savni. Bolj proti vrhu sem bila, bolj je bil zrak vroč. Takrat še dihati ne moreš dobro." Praviš, da so plezalke zelo pomemben del opreme. Glede na to, da se le-te močno prilegajo nogi, koliko imaš številko? "Številko noge imam 41, številko plezalk pa 38." .....? "Stopalo mora biti skrčeno. Mislila sem, da nekateri s tem pretiravajo, a sem zadnjič dobila plezalke s številko 38 in ugotovila, da so mi zelo udobne. Poskusila sem in bilo je zelo v redu." V obutvi imaš zavite prste? "Mogoče vse skupaj izgleda precej nestabilno, a je ravno nasprotno, stopiš lahko brez problema. Sedaj vidim, da sem tudi jaz na začetku imela prevelike plezalke. Zdaj imam pač manjše, malo od začetka boli, ampak se navadiš." Bil je čas, mogoče trenutek, ko si se odločila za športno plezanje. Sam sem mislil, da ste v Mojstrani bolj smučarji? "Saj sem tudi smučala, a ne dolgo. Začela sem s tekom na smučeh, pa so bili vsi toliko starejši in sem raje začela smučati. Ko si še otrok..., saj takrat ne veš, kaj bi. Spomnim se, da je oče našega smučarja Brezavščka mojemu očetu rekel, da zelo dobro smučam in da bi bilo dobro, če bi začela s treningi. Nekaj časa mi ni bilo veliko do tega, počasi pa sem se navdušila, hitro sem prišla k boljši skupini in smučala skupaj s Pavlovči-čem in Brezavščkom. Ampak tak trening je bil zame preveč naporen, že samo ogrevanje je bilo zame preveč. Potem sem si enkrat preteg-nila mišice, pa sem nehala. V šoli sem kasneje sicer igrala odbojko, a nič resnejšega. Nad plezanjem sem se pravzaprav navdušila v Ziljski dolini v Avstriji, v Kotschach - Mauntnu. Oče se ukvarja z alpinizmom in sem z njim hodila naokrog. No, tam so imeli umetno steno in sva s prijateljico Eriko Brojan malo plezali. Bilo je "full" dobro. V Mojstrani smo začeli z alpinistično šolo, to je bila pravzaprav edina možnost, da si lahko plezal. Hotela sem zraven, čeprav so bili vsi starejši. Prepričala sem očeta, da začnem tudi jaz. Na vrhu stene tu bilzu je zabil klin in z Eriko sva tam začeli plezati." To so bili začetki, ampak vse skupaj je najbrž zares postalo s prvimi tekmami? "Zares sem začela v 8. razredu, ko so organizirali tekmo in smo tekmovali po skupinah. Zdi se mi, da je bilo med polfinalom in finalom na državnem prvenstvu, ko smo tekmovali tudi otroci. Takrat sem bila tretja med fanti. V tistem času je bila na Jesenicah umetna stena, kamor sem hodila plezat vsaj dvakrat na teden. In je Sf0 gg uprtih vate, potem vedno večkrat. Očeta sem priganjala in priganjala, da sva čim več hodila plezat. Leta 1991 se je potem začel slovenski pokal za mlajše. Od takrat naprej pa sem začela zmagovati v svoji kategoriji." In čisto zares začela razmišljati, kaj če bi se se začela ukvarjati s plezanjem? "Takoj, ko sem začela plezati, sem si rekla, to je to. To je bil šport zame. Nobenega trenerja ni bilo, da bi mi ukazoval. Začela sem sama. Saj, zdaj je moj trener Tomo Česen, a še daleč od tega, da bi mi kdaj ukazoval. Kvečjemu, da me drži nazaj." Imaš rada mir? "Zelo rada sem sama. To mi je čisto v redu, saj imam kaj početi." Plezališče ti to nudi? Mir... "Včasih je v Mišji peči toliko "folka", da je kar gneča. In potem eden drugemu na glas razkladajo, kako morajo iti. Primi to, primi uno, derejo se "full" na glas." Hmm... na tekmi sicer je tišina, a Martina Čufar je le tri leta zapovrstjo mladinska in članska državna prvakinja v športnem plezanju, ponaša se z vrsto mednarodnih uspehov in odličnih uvrstitev na prvenstvih in Mastrih. Sodi med najboljših deset plezalk v svetovnem merilu in je ena redkih (na svetu jih je le pet), ki so preplezale smer ocenjeno z 8b+ "Ravno, preden sta prišla, sem si ogledovala posnetek z zadnje tekme državnega prvenstva iz Pivke. Spomnim se, na začetku nisem imela problemov, vsaj občutek sem imela, da jih ne bi smela imeti, a mi nekaj ni bilo čisto jasno. Vedela sem, da ne sme biti težko, pa se mi je vseeno zdelo težko. Naj stopim naprej ali ne, obotavljala sem se, poskusila sem dvakrat. Občinstvo je bilo tiho, češ ona ne more, drugi pa so. Malo postaneš živčen, zavedala sem se tega, kljub temu da sem vedela, da lahko pridem do vrha. Šla sem nazaj, se umirila in splezala čez. Sicer pa sploh ne slišim občinstva, kaj mi govorijo, kako reagira okolica." Kako je pravzaprav na tekmi. Prideš pod steno, si jo ogledaš...? "Deset minut pred začetkom tekme je ogled smeri, stojimo pod steno, na njej so pritrjeni grifi, pred nami je smer. Potem gledaš v steno in poskušaš najti pravo kombinacijo do vrha. Vsem se zdi smešno, ko z rokami krilimo po zraku. V bistvu že takrat v mislih splezaš smer. Fino je, če ti je že takoj vse logično. A se dostikrat zgodi, da so grifi obrnjeni drugače, kot si razmišljal ob pogledu od spodaj." Po kakšnem sistemu si zapomnil smer? Greš kar po grifih? Je E£l proti vrhu skrivnost vsakega posaz meznika? "Po ogledu moramo nazaj v izolacijsko cono. Ponavadi si na naših tekmah, ko grife bolj ali manj poz; nam, zapomnim skoraj celo smer. Ah vsaj dele smeri, ki so težji: kakšen previs, strehco. V tujini ne veš, kakšni grifi bodo, jih ne poznaš in je težje. Ker v celoti ne vem, kako bom šla, si ponavadi na teh tekmah zapomnim ključne dele smeri." Kako si rekla, v karanteni? "Izolacijski coni." Se tam tekmovalke med seboj pogovarjate? "Seveda se pogovarjamo, tudi o tem, kako bi šel, plezal tam in tam-Gledala sem na superfinalu za svetovni pokal, kako sta se dve tekmo; valki med seboj menili o plezalni smeri. Več ljudi več ve. Sicer pa ponavadi stvar ni le v tem, kako in kje, ponavadi ti zmanjka moči, enostavno te navije." Navije? "Ne moreš več zdržati. Tukaj nastane trdo (pokaže na mišice roke)." Kako je z moralo takrat1_^S. misliš, da bo pa te sredi_sten£ "navije", kot praviš? Izgubiš vojiSi. ti vse skupaj pade dol? "Če takoj vidiš, da ne bo šlo, potem je dobro. Pač poskušaš doseči kal največ. Če ne gre, ponavadi nazaj splezam korak dva nazaj do najboljšega grifa in gledam, kaj bi. Velikokrat pa se je naredilo, da sem bila na tistem dobrem grifu toliko čas, da-sem izgubila moč. Enostavno predolgo iščeš. Ponavadi na tekmi poskusim dvakrat in grem potem tisto naredit-Ali "znese" ali pa ne. Tudi v Kranju na letošnji prvi tekmi za državno prvenstvo..., že na ogledu se mi je del smeri zdel težak. Ko sem prišla do tistega dela, sem se vrgla navzgor in se ravno dotaknila naslednjega grifa. Katarina (ŠtrernfelJ-op. i.k.) se ga ni. Kasneje se Je izkazalo, da sva si obe narobe zarni" slili." S Katarino sta si največji tekrnicj. "Ona se bori, jaz pa tudi. Da bi j° premagala." V zadnjih letih se vrstni redjiB posamezni tekmi ponavadi začnejo s "Č". "Trikrat zaporedoma sem r>'Ja državna članska prvakinja, letos »e eno zmagam, pa bom spet..." INTERVJU 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Hkrati boš tudi mladinska držav-USLprvakinja? "Letos nič več. Mladinec si le do 20. leta. Zdaj sem le še članica. Samo dve članici se pojavljava na tekmah, kjer nas ponavadi nastopa kakih sedem." : Štremfljeva je mlajša. S koliko leti ze_Iahko plezajo punce na tekmo-Y£njih za svetovni pokal? "Za svetovni pokal moraš biti star vsaj 16 let. Zanimivo, ko je Amer-Jčanka Katie Brown s petnajstimi leti zmagala na mastni. Tja te povabijo, medtem ko na svetovnem pokalu s temi leti ni mogoče nastopiti. Katie je zares drobna punčka, komaj nekaj čez 30 kilogramov ima." ludi ti jih nimaš 50? "Ravno 50." Kako visoke stene so na tekmo-vanjih? "V Kranju je stena visoka 13 metrov, v Pivki je okrog 12, v Arcu v Italji pa je precej višja." Na tekmi moraš seveda priti čim yj|zgt_ za dober rezultat do vrha. "Vsaka smer je zato, da jo splezaš do vrha, to je moja misel. Ne sme te mti strah." Zs_plezanje je na tekmah predvi-thnjudi določen čas "Pri nas je to 7 minut, nazadnje v prvki je bilo 10 minut, ker je bila stena daljša. Sama še nikoli nisem Porabila vsega časa." Nikoli ti ga ne zmanjka? "Redko kateremu zmanjka časa. Razen kadar na zahtevnejšem grifu ostane predolgo." Sisama bolj hitra ali bolj počasna Bjezalka? Razmišljaš preveč ali Premalo? "Sem bolj pri počasnih. Čeprav sem se že navadila. Zadnje čase kar hitro splezam." Katero je najbolj elitno tekmo-^SSJe, svetovni pokal ali tako imenovani "master". Na mastre vabijo ^Sojboljših deset. "Prvih 10, ja. V Franciji še celo samo prvih 8. Letos so za Francijo vzeli neko drugo lestvico, na kateri sem 11. in bom zato morala skozi tako Imenovani Open. Mogoče je to še boljše, bom vsaj dan prej že tam v Plezalni steni. Zaradi občutka. Nasploh, če tekmuješ po dolgem Casu, imaš kar malo treme. Tudi na Prvi tekmi v Kranju sem jo imela. V bistvu se ne bi smela bati Katarine, pa jjjdi drugih ne, a so se mi vseeno tresle noge." £g__ vseh preplezanih stenah in , "Na drugi tekmi v Pivki je bilo že boljše." '-Zbnah IjJ_e kdaj hudo, če ti ne uspe? .'Zgodilo se je, da sem padla v ^meriki. Nisem šla na pravi grif in... £°tem se pa neha. V Ameriki si in je ^ar naenkrat vsega konec. Včasih mi j£ res hudo zato, a je naslednji dan že •K.. Saj so še druge tekme." ^lL_plezanju so zelo pomembni &*h_tako na nogi kot na roki... ."Seveda, ampak samo prsti tudi niso vse. Gotovo moraš imeti močne Prste, da se gor držiš, je pa pomembna moč celega telesa. Ce si na previsu, } niČ ne pomagajo prsti, če ti pa tukaj [Pokaže v trebušni del, op. l.k.) dol Pade celo telo. S trebušnimi mišicami ?e držiš v steni, sploh pa v tako 'menovani strehi. Če ti odnese nogo en< je konec in ti tudi močni prsti ne Pomagajo." tslpžaj telesa je torej še bolj ^IB^mben? Zelo. Če je previsno in daš nogo avzven, se moraš potegniti z roko, če I a daš nogo visoko gor, pa greš višje dnko brez večje pomoči rok." d_grvte kaj treniraš, blazinice na j Niti ne. Ko sem bila poškodovana, mela sem nekaj s križem, sem visela ya .majhnih grifih za vzdržljivost. 'SlS. greš dol. deset sekund počiješ, JV*pet visiš. Ali pa se le malo /u'gujeŠ in spuščaš. Ravno toliko, 4 roke ostanejo v formi. Sicer pa se zdi, da je najboljši trening za prste plezanje samo. V naravni skali pa je z razliko umetnih grifov precej ostro. V Podpeči naprimer. Po večurnem plezanju ti kar voda začne ven teči. Po petih dneh so bile na vrsti samo še kremice, propolis..." Kaj pogrešaš dolge nohte? "O ne, čisto nič, sem prav zadovoljna s takimi." Glede na to, da si ženska? "Ne, ne to ni zame. Tudi nisem taka, da bi se kaj preveč mazala. Krilo oblečem le sem pa tja kdaj." Za valeto in maturo? "Tisti dve obleki imam še obe spravljeni, imela sem ju le za obe priložnosti, nikoli več ju nisem oblekla. No, zdaj imam eno športno oblek'co, za kakšne prireditve ali podobne zadeve. Sicer pa so moje kavbojke in teniske..." Študiraš na Fakulteti za šport v Ljubljani, ali tam že dobivaš določena znanja, ki ti koristijo pri plezanju? "Sem in tja, ne pa kaj bistvenega. Na to fakulteto sem šla v glavnem zato, da bom imela več časa za plezanje. Na drugih fakultetah statusa, kot ga imam jaz, ne upoštevajo toliko. Sicer pa me je zanimala matematika..." Matematika??? "Ja, v šoli sem imela vseskozi pet. Moj zvezek je bil najbolj iskan zvezek v razredu. V četrtem letniku so mi sošolci na jeseniški Gimnaziji zato kupili majico in mi jo izročili kar pred profesorico. V 4. letniku mi je že aprila zaključila oceno." lahko dogovorim za ustni izpit, to res ni problem." Sicer živiš v Ljubljani? "Imam sobo malo ven iz Ljubljane, skupaj z Eriko, ki tudi hodi na Fakulteto za šport." Torej Ljubljana - Mojstrana, vmes pa Kranj, kjer treniraš. "V Kranju sem skoraj vsak dan. Čez teden sem v Ljubljani in se vozim v Kranj na trening, ko grem čez vikend domov, pa se vozim s te strani, iz Mojstrane. Treniram pri Tomu doma, v garaži ima namreč postavljeno steno. Sicer pa tisto sploh ni več garaža, saj v njej ni več prostora za avto. Moja stena dol v sobi ni nič v primerjavi s tistim, kar ima Tomo. Zdaj imam končno svoj avto. Kupila sem ga 28. decembra lani. Naredila sem "ekšn", zjutraj kupila Salomonov oglasnik, zvečer pa sem že imela AX-a. Zanj sem dala vse svoje prihranke, ki sem jih prislužila na tekmah, 9000 nemških mark." Profesorica matematike si mislila postati? "Ah ne vem. Zelo rada pa sem reševala kakšne probleme, nikoli mi ni bilo problem celo popoldne se ukvarjati s kakš-n o težko nalogo, problemom." Aha, pa imamo povezavo med matematiko in plezanjem. Reševati pro-hleme. "Mogoče res." Ti grejo na Fakulteti zelo na roko, pri izpitnih rokih naprimer? "To res ni poblem. Že tako je rokov veliko, če pa slučajno ne bi mogla, pa se Koliko je na dan plezanja, koliko študija? "Ponavadi tri dni plezam, en dan ne, pa spet... Treniram, približno tri ure in pol, potem pa je treba še rok'ce zmasirat'. Ugotovili smo, da je taka masaža zelo dobra za roke. Včasih sem čutila mravljince v rokah, ko sem se ponoči zbudila, zdaj pa mi jih zmasirata Tomo ali pa Nada in nimam več nobenih problemov. Rada pa grem tudi v savno." Saj poznaš tisto večno debato o razlikah med športnim plezanjem in alpinizmom... "Pri športnem plezanju si le varovan na vrvi, svedrovci so tisočodstot-ni. V pravih gorah pa nikoli ne veš, kako je s klini, ne moreš prijeti za vsako skalo, kamenje še kruši in leti dol... V plezališču plezaš in lahko tudi padeš, v gorah pa si padca ni preveč pametno privoščiti. Meni bi bilo v Triglavskih stenah glede na težavnostno stopnjo vse "full" lahko, samo raje vidim, da ati pleza naprej. Ha, ha..." Kako je sicer s tvojo hojo v hribe? "Če že grem na Triglav ali kam drugam v naše Alpe, potem grem po plezalni poti. Do Kredarice še grem, potem pa obrnem..." Kako moreš na Kredar- no si "predpisujem" sama, če mi manjka beljakovin, pijem sojino mleko, pojem veliko zelenjave in sadja, rada imam čokoladice "Povver bar"..." Kaj pa razni napitki? "Uporabljam napitek, ki mi nadomesti, kar porabim, z njim dobim dodatne vitamine, tiste, ki jih ne dobim s hrano." Se dogaja da... "A doping..." J a. "Tudi na doping kontrolo sem že šla, naključno so me izbrali na eni od tekem. Ampak, kolikor jaz vem, niso še nobenega dobili." Bova rekla še kakšno na temo težavnostnih stopenj. Najvišja francoska ocena je 9, stara je 11? "Francozi imajo naprimer ocene po sistemu 7 a, b in c, tu so potem še plusi, skratka zelo zakomplicirano. Včasih sem tudi jaz poznala le lestvico do XI... Sedaj imaš za seboj 8b+, po starem X+. "Ja. Smeri Chiquita in Kaj ti je deklica v Mišji peči." Se je našim fantom kaj pobesil nos? "Seveda se je. Zato so tudi oceno za Chiquito znižali na 8b. Zanimivo, da je sedem let veljala ocena 8b+. Na srečo nisem tak človek, da bi se sekirala zaradi tega. Ponavadi grem smer plezat zato, ker je lepa in ne zato, ker je recimo 8b+." Kaj dela zraven tisti +, kakšen previs...? "Niti ne. Lahko je smer zelo previsna, so šal'ce, pa je lahko ocenjena le s 6b, ali pa z 9. Kaj ti je deklica je bila na srečo potrjena, še preden sem jo splezala. Zanimivo, da se meni zdi še lažja kot Chiquita, pa je ta slabše ocenjena. Je pa res, da sta obe težki." Pri nas je 8b+ najvišja ocena, si med petimi ženskami v svetu, ki jim je uspelo preplezati smer s tako oceno. Moški pa imajo tudi višjo, mislim, da ima Slabe 8c+... "To je smer Za staro kolo in majhnega psa, ocenjena z 8c+, to je tudi največ kar je pri nas preplezane-ga, V Franciji pa že imajo 9a in 9b..." Kje je meja? "Prav daleč naprej ne more iti, sama sem gledala tisto 9a in je res, res težka. Vedno me je zanimalo, kako se ici obrniti, pa samo še pol ure je do vrha? "A po tistih zlizanih skalah..." Ko se je športno plezanje pri nas uveljavljalo, so mnogi klasični alpinisti menili, češ da to ni nič. Kako je sedaj? "Mislim, da so se mnenja dandanes spremenila, celo najboljši alpinisti veliko športno plezajo. Odličen alpinist Karo naprimer veliko "visi" v Mišji peči. To mu je trening." Prej si rekla, da imaš 50 kilogramov, kako je s prehrano? Glede na to, da si še zelo mlada, mislim, da s tem nimaš problemov? Se ravnaš po kakšnem posebnem programu prehranjevanja? "Nekega posebnega urnika prehranjevanja nimam. Je pa res, da jem zelo zdravo. Že pet let ne jem mesa, razen rib. Hra- določajo imena za posamezne smeri. Kako je s tem, imam namreč občutek, da imajo nekateri zares bajno domišljijo? "Tisti, ki smer navrta, vse "por-ihta", počisti, uredi svedrovce pa to..., tisti, tudi določi ime. Ponavadi iz lastnih izkušenj ali pa iz svojega vsakdanjega življenja. Prav zato so imena tako slikovita. V Mišji peči so smeri, ki so pravi mesarski oddelek, krvavica, pečenica, hrenovka, pasja radost..." Ti že imaš svojo lastno smer? "Še ne." Pa misliš kdaj splezati kaj prvenstvenega? "Še toliko imam za splezati. Ko bo smeri zmanjkalo, bom pa naredila tudi kakšno čisto svojo. Precej časa ti vzame in še naporno je. Treba je navrtati luknje..." V Mišji peči? "Tam je že vse polno." Plezaš meter proč, pa je že tvoja smer. "Skoraj." A obstaja nekakšna smer vseh smeri? "Veliko je lepih smeri, ko jih greš plezat, pa ugotoviš, da niti niso tako težke. Sicer sama nimam nobenih ciljev v stilu, ta smer je pa 8 in več, to moram. Če mi kdo reče, tale bo pa "full" lepa zate, ki si bolj tehničar, takrat pa grem..." Torej čisto slučajno, če kje kaj dobrega ubodeš? "In če mi je seveda všeč." • Igor K. foto: J. Pelko Še ena cvetka iz zakladnice slengovskih besed nam pride na misel, ko vas spet pozdravljamo na straneh, namenjenih mladim med eNAJST in devetNAJST leti. Prišle so počitnice, kaj hi radi še lepšega. Kako se bomo temu prav posebnemu času odzvali z oblačenjem in življenjskim stilom sploh, v neki meri lahko vidite in dveh mesecih leta, bomo tudi objavili preberete na teh dveh straneh. Nasvetov za počitnice tudi ne manjka, Uživajte torej na počitnicah, pa tudi v branju in ogledovanju naslednjih nadaljujemo z našo nagradno igro - iskanjem slengovskih besed - vmes pa strani, napisanih nalašč za vas. Yo!! Ollal najdete tudi kaj bolj resnega, telimo, da počitnice trajajo in trajajo, da jih užijete v polni meri, da se kopate, rolate, sončite, družite, hecate... da se tudi zaljubite... O vsem nam poročajte, kakšen vas umotvor alifotko, ki jo boste posneli v vaših najlepših Vprašaj kozmetičarko Vee in še malo o eoncu Prišel je težko pričakovani čas leta, ko sonce posije z vso svojo močjo, začele so se počitnice, marsikdo se bo odpravil na morje ali v hribe nabirat si novih moči in tudi lepe rjave barve kože. Prevladuje namreč mnenje, da je rjava koža atraktivna in da smo zaradi nje videti privlačnejši. Prihaja veliko vprašanj o soncu in sončenju, zato tokrat odgovarjamo vsem skupaj, ki ste pred dopusti žejni tovrstnih informacij. Pretirano sončenje se lahko konča z opeklinami in neprijetnimi ali celo trajnimi posledicami (rak kože), zato previdnost pri sončenju ni odveč. Sončnim žarkom se v začetku izpostavljamo le nekaj minut do četrt ure, sončenje nato postopno podaljšujemo. Takšna zagore-lost je tudi obstojnejša. Uporabljamo kozmetične preparate, ki vsebujejo visok zaščitni faktor pred UVA in UVB žarki. Še posebno skrbno namažemo občutljive dele telesa - nos, lica. ramena, dekolte, kolena, stegna... Tudi ustnice naj bodo zaščitene s črtalom, ki vsebuje zaščitni faktor. Ne smemo pa pozabiti na oči -uporabljajmo kvalitetna sončmrbčala. V vročih poletnih dneh je treba piti veliko tekočine ter jesti sveže sadje in zelenjavo. Sonce sije najmočneje med 11. in 14. uro, zato je ta čas primeren za počitek v senci. Svetlolasi in rdečelasi ljudje, ki imajo občutljivo kožo, naj bodo še posebej previdni - raje v senci kot na soncu. V skrbi za zdravo, mladostno in lepo zagorelo kožo brez luščenja moramo vsak dan po sončenju poskrbeti zanjo. Temeljito se oprhamo, pri tem uporabimo namenski šampon za telo in lase po sončenju, ki kožo pomirja. Po umivanju kožo obraza in telesa še nahranimo z ustrezno kremo ali mlekom. Sončenje, voda in veter jo namreč izsušijo in koža se prične hitro starati. Kadar pa kljub temu pride do opeklin, upoštevajmo naslednje: takoj se umakni-mo v senco, na pordelo kožo nanesemo hladilno kremo ali žele (lahko uporabimo tudi jogurt, ki je takoj pri roki), če pa so opekline hujše, sodijo v oskrbo zdravnika. Da pa se izognemo postopnemu sončenju na morju, lahko že doma nekajkrat obiščemo solarij, da koža dobi podlago. Brez sonca ni življenja, sončni žarki nas pomirjajo, krepijo imunski sisrem. Prav tako pa je zaradi preveč sonca naše življenje lahko prizadeto. Izkoristimo torej le zdravju koristne učinke sončnih žarkov. • Kozmetičarka Ana Mali NAJST nasveti To bodo SUPER počitnice!!! Dva meseca popolne svobode je pred nami. Uaau, počitnice! 24. junija smo vrgli šolsko torbo v kot, na knjigah se bo do septembra nabiral prah, pajki bodo predli med zvezki, mi pa bomo uživali na kolesih, rolerjih, v morju, hribih, kjerkoli! Dva meseca počitnic je res iznajdba za Nobelovo nagrado, se strinjate? *Če ste ob toliki prostosti v zadregi, kaj početi, vam ponujamo nekaj zamisli. Če jih boste upoštevali, bomo prav počaščeni. Če ne, pomeni, da imate svojih idej na pretek. Že sprememba prinaša olajšanje Vsakodnevnega ritma nam ne bosta več vsiljevala budilka in nadležni Šolski zvonec, svoj jutranji spanec bomo lahko potegnili tja do desete ali enajste ure, če bomo le hoteli. Toda počitnic je škoda za predolgo poležavanje, zato si dolg spanec privoščimo le kdaj pa kdaj - za spremembo. Sprememba je osvežujoča stvar, zato predlagamo: * preuredi svojo sobo: ni nujno, da jo ravno prebarvaš in nabiješ na strop nov opaž, lahko pa nalepiš nove posterje in premakneš kak kos pohištva; * naredi red med svojo garderobo; presenečenj) boš, koliko izbire imaš za razne vrste poletnih potepanj; * začni si ustvarjati "fotodokumentacijo" letošnjih počitnic: slike s počitniških doživetij spravljaj v poseben album, k vsaki dodaj kak šaljiv komentar; * začni pisati dnevnik (z enakim namenom kot prej omenjene fotke) * uvedi "škatlo spominov": vanjo spravljaj vse drobnarije, ki ti kaj pomenijo ali te na kaj spominjajo (z enakim namenom kot že omenjene fotke in dnevnik) * preberi vse knjige, za katere med mukotrpnim šolskim letom nisi imel(a) časa, pa naj gre za Cankarja ali Victorio Holt; * začni se zanimati za stvari, o katerih prej nisi imel(a) pojma: prav zabavno zna biti, če se poglobiš denimo v motor očetovega avtomobila ali obiščeš razstavo čebelarstva. Gibanje je zakon Turistične agencije nam večkrat servirajo pojem "aktivne počitnice". Mi pa vemo, kaj to pomeni in si bomo znali pripraviti takšno dopustovanje: * rolamo lahko vsepovspod, na domačem tlakovanem dvorišču, na praznem parkirišču pred trgovino ali na kaki manj prometni cesti; * ni lepšega kot zajahati "bajk" in jo mahniti v "lajf", če uporabimo malo NAJSTniškega žargona; če kolesarimo v družbi, je zadeva še veliko zabavnejša; * če že ne greš na morje, pa je v bližini gotovo kak bazen, kamor lahko namočiš svoje utrujene okončine; če ni bazena, z družbo poiščite jezero ali potok, ki ga industrija še ni čisto zasvinjala; * na Gorenjskem imamo toliko hribov, da jih vse počitnice ne obhodiš, pa če začneš danes zjutraj: zato kar nahrbtnik na rame in pot pod noge; * kaj pa tenis, badminton (spet je IN), čolnarjenje, gorsko kolesarjenje, košarka, odbojka na mivki; gotovo ti je všeč vsaj eden od teh predlogov. O NAJSTniški Toliko pošte, kot smo jo prejeli na naše povabilo o sestavljanju besednjaka slengovskih besed, že dolgo nismo dobili na naslov naše rubrike. So privlačne nagrade tisto, kar vleče, ali pa so sproščeni poletni trenutki v vas zbudili ustvarjalno žilico? Karkoli že je, smo nadvse veseli nepričakovanega odmeva. Prihajajo zelo zanimiva pisma, med drugim smo dobili pravcati slovar slengovskih besed, urejen po abecednem redu, pa slengovske besede, sistematično razvrščene po tematskih področjih... Pričakujemo pa jih še. Naš nagradni natečaj podaljšujemo do srede julija, ko bomo izbrali zmagovalce. Saj veste: 1. nagrada: IZLET 2. nagrada: super PRIČESKA iz Frizerskega salona Sama B.onclja 3. nagarada: MAJICA Gorenjskega glasa Z majicami pa bomo nagradili tudi tiste. ki bodo še poslali "prevode" v prejšnji rubriki za NAJSTnike objavljenih besednih zvez. Žrebanje in nagrade torej pričakujte v zadnji julijski številki, ko bomo s svojo rubriko spet z vami. Naj dodamo še misel, ki jo je napisala ena od NAJSTnic skupaj s 74 NAJSTniškimi izrazi. Takole pravi: "Nekoliko sem se-potrudila in v G.G. poiskala nekaj zanimivih stvari. Gorenjski glas, št. 5, leto 1994, torek. 18. januarja: Ej, bejba, a bi šla ti mal u lajf z mano... Sleng - govorica mladih. Zelo veliko trgovin ima prevzeta imena. To so predvsem tujke. V anketi sta osnovnošolki izvedeli, da imajo mladi najraje tujke. No, malo jih je odgovorilo, da imajo najraje slovenski jezik. Mladi pač hočemo biti zanimivi, drugačni tudi v naši govorici. S tujimi izrazi se kvečjemu zabavamo. Če ne govoriš kot drugi, te ne marajo, saj nisi tak kt>t ostali." Če mladi govorijo na svoj način, še ne pomeni, da nimajo pravega odnosa do domačega jezika. Le sebi in vrstnikom v zabavo se hecajo z odraslim nerazumljivimi izrazi. Tako je in je bilo... Zabavajmo se skupaj, zato vas še do 15. julija vabimo k sodelovanju v zbiranju slengovskih besed. Veseli bomo tudi "prevodov". Mednarodna študentska organizacija AIESEC v Kranju Izmenjava študentov je prava stvar Svet s sodobno komunikacijsko tehnologijo postaja majhen. Študentom, ki delajo v mednarodni organizaciji AIESEC, je to že dolgo jasno. Kranj, 28. junija - Mednarodna organizacija študentov, ki se zanima zlasti za ekonomske in organizacijske vede AIESEC, ima svoje člane kar v 87 državah, na 200 visokošolskih institucijah, zajema kar 40 tisoč članov in deluje v 741 pisarnah po vsem svetu. TOMAŽ VAD-JUNEC, ki vodi enega treh lokalnih komitejev te organizacije, namreč kranjskega, pravi, da je AIESEC s temi značilnostmi "največja multinacio-nalka" v svetu. Kranjski komite te študentske organizacije domuje na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, z njo ga poleg statusa in interesa povezujejo tudi nekateri projekti. "Na pragu tretjega tisočletja se študentje zavedamo, da je zgolj znanje, ki ga dobimo na fakultetah, premalo, zato iščemo podjetja doma in na tujem, kjer bi svoje teoretično znanje tesneje povezali s prakso," pravi Tomaž, ki je vodenje lokalnega komiteja prevzel za Rokom Pipanom. S takšnim dopolnjevanjem znanj si študentje nabirajo tudi izkušnje na področju poslov- V svetu AIESEC-a lokalnega komiteja v Kranju poleg Tomaža Vadjunca sodelujejo še Lucija Stanonik, Leopold Lešnik, Matjaž Kos in Tomaž Podobnik V kranjski organizaciji sicer aktivno dela 23 študentov. Sedež nacionalnega komiteja AIESEC-a pa je v Ljubljani. Tomaž Vadjunec nih znanj, z organizacijo različnih predavanj (denimo borznega seminarja in sejma kadrovskih potencialov, imenovanega Top job) pa se že preizkušajo v poklicni karieri. "Fakulteta za organizacijske vede nam pri tem v veliki meri pomaga. V pri- Program mednarodne izmenjave deluje že 48 let. Njen cilj je ustvariti priložnost za medsebojne vplive različnih kultur in narodov ter tako omogočiti boljše razumevanje med njimi. Smisel izmenjave je tudi v pridobivanju strokovnega znanja o managementu in praktičnih izkušenj, razvijajo pa se tudi stiki med študenti in podjetji oziroma poslovnim svetom. Študentje prihajajo v tuja podjetja (ali tuji v naša) na prakso za nekaj tednov. Korist je obojestranska: študent pridobi prakso, podjetje pa si pomaga s studentovim teoretičnim znanjem (ponujeni so namreč različni tipi praks za zadovoljitev potreb podjetja). hodnjem letu denimo načrtujemo projekt, ki bo raziskoval položaj študentov v Vzhodni Evropi s seminarjem na koncu. Zori še zamisel o projektu, s katerim bi dvignili podjetnost naših Študentov. Naj se namreč zavedajo, da je treba pridobljena znanja nenehno dopolnjevati, saj dandanašnji zelo hitro zastarajo. V prihodnjem letu pripravljamo tudi nacionalno konferenco, pripravljamo pa tudi nekaj podprojektov-Velik poudarek je v naši organizaciji dan mednarodni študentski izmenjavi, pravzaprav izmenjavi praks, k1 vsako leto omogoči pridobivanje izkušenj v tujih pod-jetjih več kot 6000 študentom iz 85 držav članic AIESEC-a. Prek računalniškega sistema se izbira študente, ki gredo na prakso v tuja podjetja. Tudi naša podjetja so odprta za takšno izmenjavo: naša podjetja so doslej dala kakih 45 praks, v obojestransko zadovoljstvo podjetij in študentov. V prihodnjem letu imamo v načrtu deset izmenjav, trenutno pa pričakujemo dva tuj* študenta, enega iz Avstrije in drugega iz Armenije. Od naših študentov pa imamo ta čas na tujem kolego v IBM v New Yorku, ena od kolegic se je vrnila iz Nemčije obstajata pa ponudbi Nemčije in Švedske." i/ \Pm 9 Spet poletje! Kaj lepšega si še lahko predstavljamo! Svoj radostni in sproščeni odnos do tega obdobja kažemo tudi z oblačenjem Kaj za ta čas priporočajo ustvarjalci s Srednje tekstilne in obutvene šole v Kranju, kjer vsako leto pred koncem šole pripravijo modno revijo lastnih izdelkov, si lahko ogledate na priloženih Jotkah Ravno pravšnji modeli za NAJSTnice! Kako tudi ne, saj so ideje zrasle v mladih glavah Če ste tudi ve, ljube bralke, stare med eNAJST in devetNAJSTletl vešče škanj in igle, so počitnice najprimernejši čas, da se lotite izvedbe katerega od predlaganih modelov. Po lepoto v Rafaelo - klinična nega obraza in telesa Eno samo telo nam je dano Lep obraz in telo nista le znamenji mladosti, tudi v zrelejši dobi lahko ohranimo tisto, kar nam je dala narava. Če imamo radi sami sebe, negujemo svoje telo in skušamo ujeti sozvočje med našo zunanjostjo in notranjostjo. V Rafaeli nam na tej poti pomagajo. epota nam ni poklonjena za večno, zanjo se moramo truditi. V Rafaeli, pp kjer nam pomagajo, da se znebimo odvečne telesne teže in ohranjamo telo vitko in prožno, pravijo, da zase lahko največ storimo sami. Kar dve tretjini uspeha sta denimo pri hujšanju na nas samih, tretjino pa pripomorejo tudi sodobne aparature iz Rafaele. Te poskrbijo, da se telo znebi odvečne maščobe, ki se nam naberejo na stegnih, bokih, zadnjici, na trebuhu, ker se nemara napak _ prehranjujemo, premalo gibljemo in negujemo svoje telo. V Rafaeli omogočajo ^di lagodnejšo telesno vadbo Slender You, ki se odvija na posebnih mehansko vodenih mizah in razgibajo sleherni delček našega telesa. S posebno elektronsko masažo nam preženejo tudi bolečine v hrbtenici in nas sprostijo. Ubraz je zrcalo duše, pravijo. S strokovno kozmetično nego, ki smo je deležni v Rafaeli, bomo storili flobro tudi svoji koži. In če potem za nekaj minut ležemo še v solarij, kjer bomo ohranili poletno ^gorelost, ne da bi nam grozil t---------<-■ RAFAELA - KLINIČNA NEGA OBRAZA IN TELESA kož ni rak kot pri naravnem s°nČenju, smo svojemu telesu ustregli. Važno je, da se z<*vemo, kako pomembno je skrbeti za svoje telo, pravijo v Rafaeli. Sprostitev, ki smo je ^ležni pri njihovih tretmajih, Pa v današnjem hitrem živilskem tempu, ko nase vse E^radi pozabljamo, tudi veli-0 zaleže. s i u o t o Reševa 9, Kranj Tel.: 326-683 Dermologica v veselje nam in Vam lOVO! AJURVEDA - masaža ali znanost življenja Kapucinski trg 4, 4220 ŠKOFJA LOKA CANDY PS 634 CANDY PS 431 CANDY PS 455 CANDY CDV 250 S CANDY CDP 24/5 80.520.00 60.360.00 74.520.00 93.360.00 63.120.00 66.900.00 51.900.00 61.900.00 79.900.00 54.900.00 Možnost nakupa na obroke. Za lepše face Dost' 'mam: mozolj, ta rdeča pika, ki me tako pogosto mika Sonce + voda + zrak + svoboda + pa veliko dobre volje = počitnice Draga mladenka, dragi mladenič! Tokrat je beseda počitnice že čisto običajna, saj se že leno pretegujete na zelenih travnikih ob hiši, morda vam že šumijo morski valovi, ali pa kar tako poležavate. Zagotovo ste skrbno pospravili gospo budilko, ki vas je dan za dnem dvigovala iz prijetnega sna, skratka počitnice so tu -izkoristite jih. V zadnjem našem druženju smo se pomenkovali o sončni predpripravi in obljubila sem, da tudi tokrat še kakšno rečemo na to temo. Priprava kože na toplo sonce je nujna. Kako jo bomo izvedli? Postopnost je pravilo sončne igre. Kako določite, kaj ta postopnost pomeni, je zelo enostavno, le natančno se morate spomniti, kako je bilo z rdečico in opeklinami lani. Je bilo treba celo iskati zdravniško pomoč, si ves čas morja prečepel(a) v senci, si morda svoji okolici ali prijateljem celo težil(a) s tem, kako občutljiv(a) si, v resnici pa si želel(a) le več pozornosti? Letos so ozonske luknje še večje, zato nikar ne pozabi na lanskoletne izkušnje! Na kaj je še potrebno biti pozoren? 1. Parfum ni za na kožo, ko se sončiš, lahko pusti temne madeže, ki se jih več ne znebiš. 2. Make-up: primerna zaščita za ustnice "lip glass" ali "labello", trepalnice lahko na-mažeš z vodoodporno mascaro (še bolje je nič, kajti mascara in sol zelo dražita kožo), nezaželeni so vsakršni pudri in kamuflaže -naj sonce opravi svojo pozitivno vlogo. 3. Kreme za sončenje naj imajo stanju kože prilagojen faktor. 4. V času večje izpostavljenosti soncu je treba zaužiti tudi več tekočine. mL nuno Studio MA, Bleivveisova 6, Kranj (nebotičnik, IV nadstropje), B 226-794 5. IN PRVIČ. POSTOPNOST PRI SONČENJU: prvi dan 10 minut, drugi dan 15 minut, tretji dan 20 minut, četrti dan 30 minut, po tednu dni bi smeli biti na soncu že več ko uro, po dveh tednih pa štiri ure. Glej ga šmenta, kako natančen recept, sonca pa od nikoder! No, tudi ta problem se da rešiti. Solarij. O tem sem natančno pisala že zadnjič in ne pozabite: v Studiu Ma zagotovo vemo, kako z umetnim sončenjem. Tudi zadnji tehnološki dosežek v svetu umetnega sončenja • stoječi solarij je potrditev le-tega. In na koncu še nagradno vprašanje: Zakaj je tako pomembna predpriprava na sončenje? Odgovore pošljite: Studio Ma, Bleivveisova 6, Kranj (nebotičnik IV nadstropje - Mojca Zaplotnik). Nagrajenka prejšnjega vprašanja pa je: Tončka Streho-vec, Gora 5, 1218 Komenda. Čestitam! NAJ nahrbtnik jo čaka v Studiu Ma. Vesele počitnice! • Kozmetičarka Mojca SALZBURG tfHLACH *, (BELJAK) mednarodna špedicija, transport in trgovina, d.o.o. 4220 ŠKOFJA LOKA, Kapucinski trg 7 - SLOVENIJA Sponzor današnje križanke je Eurošped 2001 - mednarodna špedicija, iz Škofje Loke, ki letos praznuje svojo 20. obletnico. Ob tej priložnosti je za srečne izžrebance križanke pripravila zelo bogate nagrade in sicer: 1. nagrada: bon v vrednosti 25.000 sit 2. nagrada: bon v vrednosti 15.000 sit 3. nagrada: bon v vrednosti 10.000 sit Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 9. julija 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. vami prek vseh meja PRIPRAVA ZA TISK MEDIAART KOLIČINA, KI POVE, ZA KOLIKO SE PRED-MET SKRČI MESTO V ŠPANIJI ANG. GOSPOD ODŽAGAN KOS DEBLA VERGILOV EP0 ENEJU TURŠKA SLAŠČICA ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON NA ZRAKU SUŠEN ZIDAK MARJAN ERŽEN ZDRS ZEMLJE VRH V ISTRI KRALJ ŽIVALI GORENJSKI GLAS NAKAZA, SKOT PRITOK RENA V ŠVICI UTVARA, SLEPILO LATINSKA NIKALNICA ODPOSLANEC JUŽN0AM, KLOBUK S ŠIROKIMI KFAJCI EDEN OD SEDMIH RIMSKIH GRIČEV MAKED. IDEOLOG (GOCE) 15 VOJAŠKI POHOD BESEDNA ZVEZA PODOBNOSTI VOJAŠKA TVORBA ČETRTI RIMSKI KRALJ VERSKA PODOBA DRAG KAMEN LUČAJ IVAN LEVAR KRAJ PRI KRŠKEM SP TURIST. OTOK 10 "DAMT IVO LEPOTNA KRALJICA NEKD. ČEŠKI POLITIK (ALEKSANDER) GRŠKI NARODNI PLES šl grSki JUNAK MELODIJA, NAPEV TLA RDEČE KRVNO TELESCE ZAMISEL G L. MESTO GANE ŠIVANKA BODEČ PLEVEL 88810 GRŠKE BOGINJE TOMAŽ LAJEVIC TURIST SPREMLJEVALKAMA POTOHMIi UŠESNI KAMENČEK DREVORED KORALNI OTOČEK PRIP. ZA SEKANJE DRV POVRŠ. MERA TOMAŽ 0STERC OBROK PLAČILA 17 MITOLOŠKI LETALEC ALBERTO TOMBA ČAS BREZ HANE SKAND MOŠKO IME MODEREN PLES IRENA KOHONT NENADNA SMRT ŠALJIVA GLEDAL. OSEBA VELIKA AFRIŠKA OBVODNA ŽIVAL RUTENIJ AVT. OZN. /ACH.IF MLADA KRAVICA OTROŠKA GLISTA (ASKARIDA) ČREVESNI PREHLAD EGIP. BOŽANSTVO VRTNA LOPA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 V NAŠIH POSLOVALNICAH: ŠK. LOKA tel.: 064 631 112, fax: 064 631 565 BRNIK tel.: 064 261 705, fax: 064 224 466 LJUBLJANA tel.: 061 446 690, fax: 061 444 545 KRANJ tel.: 064 221 011, fax: 064 221 087 JESENICE tel.: 064 861 170, fax: 064 861 244 MARIBOR tel.: 062 306 181, fax: 062 306 130 SEŽANA tel.: 067 72 541, fax: 067 31 828 VRTOJBA tel.: 065 35 523. fax: 065 35 533 KOPER tel.: 066 38 005, fax: 066 38 008 Jutri začnejo veljati nekatere novosti v zakonu o prekrških Kdor hitro plača, pol mani plača ^vignjen policijski loparček, voznik ustavi, sledi kazen, ker ni uporabljal varnostnega pasu. "Boste plačali takoj?" vpraša policist. Voznik prikima in za prekršek namesto 1.500 tolarjev kazni odšteje 750 tolarjev.. kii iiovj!;:27' J^Ja - To je le ena od 1 zal spremenJenega in dopolnjene- KvKS ° Prekrških' u začne veljali ^em avn* z',or 8a Je sp^J6' P° hoki naJ b» ugledal y*nuKt' ^rat' 2 novim zakonom o 1 ni)!'v cestnem prometu (ki ga tudi P^dv« nove'° Je parlament popravil kov Za J°J°čila glede volitev sodni-KS z p!.ekrške, saJ je Ustavno sodišče KVu? ° Parlamentarni komisiji ^didt rek,° PrisloJnost predlagati Jodnih Za "volitev (>n razrešitev) zboru, V Za Prekrške državnemu ftost ' Pren,enjeni zakon to krškePre^aja svetu 0f?anii maŠa pnstoj-sodnikov za pre-pa tudi novosti v °Pke ,ranosti organov, ki vodijo pOSt- občm" Pekrskih, ter seveda nove, večj„j ^šje kazni za prekrške. Žal {očke ,, kazni, denimo, kazenske k ne .a v°2nike motornih vozil, jutri jene VJ° Uve,javljenih, ker niso uskla- HkratrUg'h zakonih- telj u 'z.novelo zakona je predlagale bil nov* zakon 0 prekrških, ki postOD.v drugi fazi zakonodajnega Po noP To je utemeljil s potrebo konCe ^..učinkoviti upravno kazenski t>i|a PCl3i pregona prekrškov, ki naj bi raci0n ,avnana predvsem v večjo knja xrnos!. 'n učinkovitost odpravljaj ^.kodljivih posledic. Zasnovana PreL-r»! D'la tako, da kaznovanje Zeriske postane usklajen del ka-PodroyZa^°nodaje, ki obravnava širše pravo. Novi Nci S Pekrskih bo omenjeno Nov*?10 natan^neje opredelil. Zakona o prekrških ureja S vJ.e denarnih kazni. Te so bistve fcjge kot jih predpisuje doslej zakon o prekrških, kazenske i i'h n3 Prekr^ke v cestnem prometu, % u la tudi že vsebuje, pa bodo p 2a, Vedene šele s sprejetjem nove- ^-h. °na ~ «—------ —*--- Nui. Na srečo številnih cestnih dirkačev kazenske točke še niso uveljavljene, nasprotno, za manjše prekrške bodo od jutri naprej le tako nizke denarne kazni lahko celo razpolovljene. Pr0 o varnosti v cestnem Ve^e'tniK J°Pku k ' ,lzdano v skrajšanem ke Poslei lahko s°dnik za pre-ar^o S ,zrekel posamezniku Kazen do 100.000 tolarjev, vedi vožnje z motornim vozilom do treh mesecev in varstveni ukrep odvzema predmetov, če njihova vrednost ne presega 100.000 tolarjev. Kot pravi sodnica za prekrške v Kranju Lidija Bajželj, bodo spremenjena zakonska določila glede izdaje odločb po skrajšanem postopku sodni- Deset tisočakov za dan zapora Denarna kazen, ki se spremeni v zapor, je po doslej veljavnem zakonu o prekrških štela za dan zapora 3000 tolarjev. Od jutri naprej bo prekrškarja, ki kazni ne bo plačal, dan zapora stal 10.000 tolarjev. točke določene kot stranska kazen, predpisati se torej smejo ob denarni kazni ali kazni zapora, in to v razponu od ene do sedmih točk. Če bo v dveh letih voznik dosegel oziroma presegel osemnajst kazenskih točk, mu bo sodnik za prekrške izrekel prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil. Voznik začetnik bo ob dovol- Inflacija kazni Lani so slovenski policisti zabeležili 734.200 prekrškov v cestnem prometu, od teh 263.000 zaradi prehitre vožnje, več kot 60.000 zaradi alkohola, skoraj 230.000 zaradi neuporabe varnostnega pasu itd. "Inflacija" kazni ne pomaga, ugotavljajo policisti. Kazni so prenizke, kršitelji se jim ogibajo na najbolj prefrigane načine, predlogi pri sodnikih za prekrške vse prevečkrat zastarajo, davkarji pa so pri izterjavah tudi malo uspešni. Bo novela zakona o prekrških na to področje vnesla več reda? jenje že, če bo v dveh letih nabral sedem ali več točk. Glede na anarhijo, ki trenutno vlada na slovenskih cestah, bo verjetno kar precej voznikov moralo ponovno na vozniških izpit. Skupno evidenco o številu izrečenih kazenskih točk bo vodil senat za prekrške RS. Kazenske točke v cestnem prometu bodo iz evidence brisane po dveh letih od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene. Senat za prekrške odloča tudi v pritožbenih postopkih proti odločitvam, izdanim na prvi stopnji. Popust za takojšnje plačilo kazni Kršitelj, ki bo denarno kazen, izrečeno na kraju prekrška, plačal takoj oziroma v osmih dneh, predvidenih za ugovor, bo plačal le polovico kazni. Gre predvsem za denarne kazni za manjše prekrške, denimo, zaradi neuporabe varnostnega pasu, napačnega parkiranja, neupoštevanja prepovedi vožnje za tovornjake, manjše prekoračitve dovoljene hitrosti in podobno. S tem naj bi postopki policistov in drugih pooblaščencev za izrekanje kazni na kraju prekrška dobili na veljavi, hkrati pa razbremenili izterjevalce kazni. Na Gorenjskem davčna uprava namreč ne uspe izterjati niti polovico denarnih kazni za prekrške v cestnem prometu, slovensko povprečje je še dosti slabše. Če vas bo torej jutri ustavil policist in vas kaznoval, ker ne boste pripeti z varnostnim pasom, boste za takojšnje plačilo dobili popust (nagrado) in plačali le 750 tolarjev. Prometni inšpektor UJV Kranj Ivan Demšar nad to zakonsko novostjo ni pretirano navdušen. Pravi, da gre državi očitno bolj za denar (da izterja čim več kazni, četudi v manjšem znesku), kot za red na cestah. • H. Jelovčan Kdo so sodniki za prekrške Po zakonu so sodniki za prekrške samostojni drlavni organi za postopek o prekrških in opravljajo pravosodno funkcijo. So torej državni uradniki ali sodniki iz samostojne veje oblasti? Očitno oboje oziroma vsakega malo. Na to, da vendarle bolj sodijo v pravosodje kot v državno upravo, še najbolj kale način volitev, trajni mandat in plače, ki so uravnane po sodnikih rednih sodišč. Zakon na novo uvaja devetčlanski svet sodnikov za prekrške, ki ima podoben položaj in vlogo kot sodni svet po zakonu o sodiščih. Vendar je to le poglavje, ki večine bralcev verjetno ne zanima. • H. Jelovčan D I O MHz POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS l Iz kranjske baze Avto-l moto zveze Slovenije so nam sporočili, da so v minulih dneh z gorenjskih cest odpeljali 16 vozil, ki jim ni zadostovala pomoč njihovih mehanikov. 6-krat pa so se odpeljali na kraje, kjer so se vozila okvarila, in jih popravili, da so se vozniki z njimi lahko odpeljali dalje. GASILCI Kranjski gasilci so pogasili goreči kontejner, ki je gorel za Starim Mavrjem. Ponovno pa je vozilo zdrsnilo s ceste v kanjon Kokre, tudi tokrat v vasi Kokra, j Ponovno na cesto so ga I postavili kranjski gasilci, j Poleg tega pa so opravili tudi pranje ceste v tunelu na Ljubelju. Jeseniški gasilci so opravili tehnično intervencijo z magirus lestvijo na C. revolucije 9, kjer so delavci renovirali odpadli omet na bloku. Dvakrat se je javil avtomatski javljalec požara, prvič v Acroniju v hladni valjarni Bela in drugič v trgovini Murka Union na Jesenicah. Oba alarma pa sta bila lažna. Še enkrat so opravili tehnično intervencijo z magirus lestvijo, tokrat na Tavčarjevi 9, tudi tu so delavci renovirali omet na bloku. Iz Centra za obveščanje so prejeli obvestilo, da se je na reki Savi pojavil oljni madež, odpravili so se na ogled, vendar madeža niso našli. V torek so črpali še vodo v črpalnici jeklarne v Acroniju. Javil se je tudi avtomatski javljalec požara za Murko Lesce, na srečo je prišlo le do napake na sistemu. V Gledališču Tone Čufar so imeli med predstavo postavljeno gasilsko stražo, na klic iz zdravstvenega doma so z rešilnim avtomobilom prepeljali obolelega upokojenca iz zdravstvenega doma v Splošno bolnišnico Jesenice. NOVOROJENČKI Od torka do danes smo na Gorenjskem dobili 12 novih prebivalcev. 7 otro-čičkov so povile mamice v Kranju, 5 pa na Jesenicah. V Kranju se je rodilo 5 dečkov in 2 deklici. Najtežja je bila tokrat deklica s 3.650 grami I porodne teže, najlažjemu dečku pa je tehtnica poka-; zala 2.900 gramov. Na Jesenicah so zmagale deklce z I rezultatom 3 : 2. Sicer pa je j bil najtežji deček, ki je ; tehtal tri likograme in pol, izmed deklic pa je najlažja 1 tehtala 2.770 gramov. URGENCA Tokrat so imel v Splošni ■ bolnišnici Jesenice ogromno dela predvsem kirurgi, saj so morali urgentno opraviti kar : 230 posegov. Na internem oddelku je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 50 ljudi, ■ na pediatriji 10 otrok, na \ ginekologiji pa je bilo poleg 5 porodnic še 10 bolnic, ki so nujno potrebovale zdravniško pomoč. VAM NUDI: - malice - kosila - jedi po naročilu in sprejemamo rudi zaključene družbe. ODPRTO VSAK DAN VLJUDNO VABLJENI Hotemaže 3a, tel. 431-267 PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek DAN DRŽAVNOSTI IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Govorniki so povedali Sloga nam bo še potrebna "Slovenija še išče svoje naravno ležišče na pragu tretjega tisočletja. Odločilni korak za evropeizacijo naše ustave, še posebej tam, kjer se pokaže dejanska pripravljenost za upoštevanje evropskih meril glede cen, bo obenem odločilni korak k hitrejšemu lovite svobode gibanja ljudi in kapitala po vsej združeni Evropi, bo obenem odločilni korak k hitrejšemu, evropskemu urejanju javnih zadev, med drugim tudi k normalnemu varovanju javnega interesa oziroma ohranjanja nacionalne identitete. Evropski čas teče, teče tudi slovenski. Vendar je razkorak v teku teh dveh časov še vedno prevelik. V evropskem teče dialog o evropski in naši prihodnosti. Ne stopiti v ta dialog pomeni drugim prepustiti odločitve o svoji usodi. Kadar pa so drugi odločali o nas, so vselej odločali v našo škodo... Slovenija v združeni Evropi je odgovornost sedanjih upravljalcev države, ali pa bo njihova zamujena priložnost, ki bo hkrati izgubljena prihodnost države in s tem tudi prihodnjih rodov... '• (Iz govora predsednika države Milana KUČANA na akademiji v Cankarjevem domu.) "V luči zgodovinske perspektive postaja tudi vse bolj nesporna povezanost narodnoosvobodilnega boja z državno osamosvojitvijo in zmago v vojni zoper agresijo na republiko Slovenijo leta 1991. Prav zaradi te nesporne povezanosti med osvobodilnim bojem ni sprejemljiv predlog za odpravo sedanjega državnega praznika - dneva upora 27. aprila. Dan upora, ki je simbolično vezan na ustanovitev OF slovenskega naroda, je eden najsvetlejših spominskih datumov v novejši zgodovini slovenskega naroda ... Predlog, da bi namesto 27. aprila proglasili za državni praznik 15. september, ni utemeljen, kajti 27. april je bil pogoj za 15. september, ko je bila Primorska priključena k Sloveniji oz. Jugoslaviji." (Iz govora predsednika državnega sveta dr. Ivana Kristana.) "Graditev gospodarsko uspešne države, ki bo kot pravna država temeljila na socialni pravičnosti in enakovredni priložnosti za vse, je tudi obnova moralnih vrednot, razvijanje politične in srčne kulture ter možnosti za strpni dialog v civilni družbi... Naše odločitve za postopne in premišljene korake v mednarodno skupnost so sočasno tudi potrditev naše lastne zgodovinske evropskosti. Ob teh korakih moramo zato z veliko mero odgovornosti in poguma kot pred šestimi leti po svojih najboljših močeh in skupnih prizadevanjih zavarovati lastno kulturno identiteto in prostorsko ozemeljsko celovitost. In to tudi z zakonodajo, ki je primerna, veljavna in normalna za tiste evropske države, ki so del demokratične evropske skupnosti narodov in držav... Takoj pa dodajam, da moramo zrelo sprejeti in dojeti tudi dejstvo, da kulturne in jezikovne samostojnosti Slovencev in Slovenije ne bo mogla zavarovati nobena zakonodaja" (iz govora dr. Janeza Podobnika na slovesni seji državnega zbora) • J.K. 'oMEUGLAS P Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, rakoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od junija dalje, vse do 10. oktobra, pa velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovom srečanju 11. oktobra! Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: Novega naročnika sem pridobil(-a) Moj naslov:..................................... Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): - Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo - naročnino za__trimesečje 1987 (za navedeno trimesečje je naročnina moja nagrada in je ne plačam) Izjava za novega naročnika: NAROČAM Čin^ e PreJšnja določba v "lahko,"1 statutu, da župan želio r!V°JO funkcijo na lastno ' ^ ki jnPravlia tudi nepoklicno :f na občinski svet sprejel župana, je bila po službe "nenavadna". 1 ^enju a Za zakonodajo namre i^ni Ha --------""J" ■«■•*» ~~ o*'?1' nVn*i.\PraSanJe poklicnega 3 SataEV'lcne8a" opravljanja 3 odvi«„ . funkcije ne more biti 1 Pani lzk!Juč"o od želje žu •"i treh * a?Pak predvsem od po Ckjne- S v začetku tega meseca, jo je 1 v za" BjC tUa"i uradno odpadla cij0 °st> da župan svojo funkciji ;°PravlJa nepoklicno. Ob ti, boJ^ ^upar dve možnos-San* ' °-a začne funkcijo |tf (£a Javljati poklicno bod- "' tt,3"dafSe- odloči za poslanski ) ^Jpan^ In se s tem odpove ,i vl V0Vanju, piše v obrazložit-* %.uPan se je odločil, da 'a tl pa pos!anski mandat, hkra-sPrern naJ bi ne glede na Vkr e statuta še naprej 0 % Tlcno opravljal tudi funk-Mog^Pana. Takšna rešitev ni rjNaj0 • ^eni služba za zako-iD|!ena»'VsaJ dokler velja omenil- 16 *Up! tarna določba. Čeprav iflNvni sPr°žil v zvezi s tem 1 -anja SP0r to ne zadrži l/vr- spremembo občinski svet In kakšen je komentar Pavla Ruparja? Kljub temu da smo ga vse dopoldne skušali dobiti na občini in v parlamentu, nam ni uspelo priti do njegove izjave. Iz tajništva občinske uprave pa smo dobili sporočilo za javnost, ki ga je podpisal tajnik občinske uprave Tomaž Mikolič. V njem se med drugim sprašuje, kje je naša demokracija in pravna država, ki si jo tako po svoje razlaga tudi vladna služba za zakonodajo, ki izkorišča pravne praznine v zakonih. "Še bolj Žalostno je, da pravne praznine izkorišča v smeri rušenja temeljnih določb ustave in najvišje vrednote demokracije - volitev..." piše. Naprej se sprašuje, zakaj demokratične volitve, če njihov rezultat ne pomeni nič, zakaj ustava in zakoni, če jih vladne ustanove ne spoštujejo in zakaj ustavno sodišče, če se vladnim ustanovam ne zdi potrebno počakati na njegovo odločitev. "Z Žalostjo lahko ugotovi-mo,da je bilo v Šestih letih samostojnosti s strani države očitno malo narejeno za funkcioniranje pravne države in veliko za uničevanje iluzij Slovencev," še piše tajnik občinske uprave Tomaž Mikolič. župan, torej Janez Bečan. Ista služba tudi opozarja, da je sklep o imenovanju začasnega upravitelja občine (na to mesto je "bil, kot je znano, imenovan prav podžupan Bečan) treba razveljaviti, saj te funkcije ne predvideva noben zakon. Sicer pa so že stekle vse aktivnosti za izvolitev novega župana; predsednik občinskega sveta je že obves- til predsednico volilne komisije, ki mora v petnajstih dneh razpisati nadomestne volitve. Rok za izvedbo volitev je 60 do 90 dni, torej naj bi Tržičani novega župana dobili najkasneje do sredine oktobra. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, če bo ustavno sodišče medtem presodilo v prid župana... • U. Peternel >(«i> 'Zpodbijanega sklepa, ^ustavno sodišče ni odlo-^]4nja 2ačasno zadržanje izva- 1^ naprej ugotavlja vladna A a 2akonodajo, je županu i h* Ruparju po uveljavitvi statutarne spremembe prenehala funkcija župana, vendar ne že 7. junija, ko so omenjene spremembe stopile v veljavo, temveč šele 18. junija, to je z dnem sprejema ugotovitvenega sklepa, o prenehanju funkcije po zakonu o lokalni samoupravi. In kako naj bi rešili problem vladanja v Tržiču, dokler ne bo izvoljen novi župan? Kot zahteva vladna služba za zakonodajo, mora v tem času naloge župana prevzeti pod- Šport, proslava, zabava Gorice, 27. junija - Začeli bodo zjutraj z odprtim teniškim turnirjem dvojic v športnem parku na Golniku, nadaljevali pa popoldne v Goricah. Ob šestih bodo položili venec padlim in umrlim za domovino pred spomenikom, pol ure kasneje bo v domu krajevne skupnosti proslava s kulturnim programom, ob pol osmih pred gostilno Lovec koncert godbe na pihala mestne občine Kranj, ob devetih pa Še zabavni večer začela z ansamblom Storžič. V nedeljo, 29. junija, bo ob devetih dopoldne v župnijski cerkvi v Goricah slavnosna maša za domovino in za vse umrle v vojnah ter za samostojnost slovenske države. Hkrati se bo v športnem parku na Golniku začel turnir trojk v košarki. Prireditve ob krajevnih praznikih Goric in Golnika se bodo nadaljevale prihodnji teden. V petek, 4. julija, bo ob šestih popoldne v Goricah gasilska vaja društev Golnik, Trstenik in Gorice, v soboto ob osmih zvečer pa bo pred zadružnim domom gasilska veselica z ansamblom Monroe. • H. J. O nekdanjem rudniku urana teden kasneje V zadnji številki našega časopisa smo vas obvestili, da se je svet krajevne skupnosti Gorenja vas odločil sklicati zbor krajanov o problematiki zapiranja nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu, ki naj bi bil v dvorani Partizana v Gorenji vasi v soboto, 28. junija, ob 18. uri. Ker so zelo zainteresirani, da o tem izvedo iz prve roke - ministra za okolje in prostor dr. Pavleta Gantarja, so sklenili, da zbor za en teden preložijo, saj to soboto minister v domačo Gore njo vas zaradi nujne odsotnosti ne utegne. O Nekdanjem RUŽV torej na zboru krajanov v Gorenji vasi v soboto, 5. julija. • S. Ž. Knjige za zamejske Slovence Danes se bo s prireditvijo Praznik za vse na avstrijskem Koroškem zaključila dobrodelna akcija "Podarimo knjigo zamejskim Slovencem*', ki je potekala v občini Škofja Loka v času slovenskih dnevov knjige od 21. do 26. aprila. Z akcijo so zbrali 1600 knjig leposlovne, strokovne in mladinske literature, nabralo se je tudi nekaj audiovizualnega gradiva. Na prireditvi danes ob 20. uri v gostilni "LenČi" na Bajtišah (6 kilometrov od Borovelj proti Selam) bodo nastopali Šolarji iz ljudske šole v Sele Kot, Moški pevski zbor Valentin Polanšek in ansambel "Karavanški fantje", program pa bodo sooblikovali tudi umetniki iz Škofje Loke. Kdai bodo del zbranih knjig izročili pobrateni občini Sovodnje ob Soči še ni znano, • S. Ž. ^Pravljen dolgo pričakovan zazidalni načrt Na Loka bo dobila novo obrtno cono c0n *! naJ set*anJ° industrijsko cono vse do Iraškega grabna dopolnjevala obrtna na* Je nov dovoz v vas Trata le želja? i\ %S ,Loka> 26. junija - Na zadnji seji M s^ske^a sveta občine Škofja Loka i\ K& Prvi ODravnavi sprejeli osnutek TJ ^»Ih msk'n zasnov in osnutek zazi-jfl po u8a "ačrta za obrtno cono Trata, (,)) intlu al.erem naj bi na zemljišču ob M °brtn Jski con' na Trati zras,a nova J uPorlkCOna- Zai"mivo Je' da so bodoči 5 Ulj niki že v ce,oti znani' za Skofjo U to, a Pa je verjetno pomembno tudi oi £ a naJ bi se tja preselil Bandag. m obfc; Pl£v Je okrog urejanja prostora v ■J pa je i?kof3a Loka kar obil° nejevolje, i ln Za osnutek programskih zasnov c°no ne?a načrta za novo obrtno priDr na Trati pohvaljen kot zelo dobro ^ko h Jen in edini pomislek je bil, Uredit 0 vPlival na že karprepotrebno ?«kradovoza na vas *rata, ki leži in jaj železniške proge med Ljubljano narn enicami. Nova obrtna cona naj bi c obsegala področje od želez- varoLProge (Pri tem Je uPošt,evxaxn *a p lni Pas in potrebno zemljišče cestgraditev drugega tira) pa vse do oki Ljubljana - Škofja Loka, za Wnn ^0renJske predilnice in Emba-naj ^.grafičnega podjetja. Na vzhodu K.1 01 bila cona omejena z Traškim grabnom. V coni je predvidenih 11 objektov, in ker so bodoči investitorji že v celoti znani, tudi praktično vse nove dejavnosti, ki naj bi v coni dobile svoj prostor. Kot je povedala v obrazložitvi vodja oddelka za okolje in prostor Meta Mohorič - Peternel, je tak pristop zaradi potrebne proučitve vplivov na okolje tudi nujno potreben, saj bi vsaka nova dejavnost zahtevala ponovitev tega postopka. To se jim je v Času priprav celo tudi zgodilo, vendar so k sreči našli Še pravočasno novega investitorja. Za Škofjo Loko je vsekakor pomembno, da se namerava v to cono preseliti tudi podjetje za obnovo avtoplaščev Bandag, ki na svoji sedanji lokaciji ob Kidričevi cesti marsikaj moti. Seznam predvidenih dejavnosti je v coni zelo pester, od proizvodnih, do trgovskih, poslovnih in gostinsko-zabaviščnih (obeta se nov disko lokal), svetniki pa so opozorili, da je potrebno posebno pozorno (in racionalno) urediti parkirne površine. Ima pa ta zasnova tudi eno pomanjkljivost, s katero se bodo na Trati kar težko sprijaznili: pred izdelavo samega zazidalnega načrta obrtne cone je bila namreč izdelana prometna študija dovoza in podvoza za vas Trata in tamkajšnjo industrijo, ki predlaga, da naj bi bil nov dovoz na Trato s podvozom pod železniško progo iz Ljubljanske ceste vzhodno od Traške-ga grabna po že tolikokrat spornih poljih proti Godešiču. Ker gre za kmetijska zemljišča I. kategorije, seveda soglasja za poseg na to področje ne bo lahko dobiti, vsem pa je tudi jasno, da bi taka nova cesta lahko za to polje pomenila še kaj več. Ker sama nova cesta ni del obravnavanega zazidalnega načrta, sicer za njegovo uresničitev ni pogoj (ali ovira), čeprav bi po razpravah na občinskem svetu lahko sklepali, da na Trati že tako razmišljajo. Povsem gladko očitno ne bo šlo tudi z južnim uvozom v cono, kjer je podjetje EGP že opozorilo, da se s predvideno ureditvijo ne strinja. Verjetno pa ni potrebno posebej poudarjati, da načrt zelo podpirajo v Obrtni zbornici Škofje Loke, in opozarjajo, da ob vseh težavah v industriji, tudi zaradi 120 novih delovnih mest, tako cono Škofja Loka nujno potrebuje. • Š. Žargi Kranjski odličnjaki Vseh osem let s peticami Takih osmošolcev je letos v mestni občini Kranj kar 107. Barbaro Koder, Jernejo Uranič in Špelo Juvančič. Odličnjaki iz OŠ Pre-doslje so: Mitja Sajovic, Mateja Košnik, Anka Žagar, Ana Lozar, Marjeta Remic, Petra Ropret; OŠ Simona Jenka: Saša Babic, Nina Bučan, Dejan Debelak, Matija Dmitro-vič Petrič, Gregor Pfajfar, Andrej Furlan, Mojca Jarc, Klavdija Jenko, Tomaž Jeraj, Urška Jež, Anja Krč, Jana Kenda, AnŽe Kern, Peter Kuralt, Gašper Markič, Jelisaveta Markovič, Zoran Ogrizek, Jasna Pavlic, Jure Pestar, Mateja Pire, Polona Pogačnik, Urška Rakovec, Tina Skaza, Lana Softič, Saša Suhadolnik, Barbara Todorovič, Vesna Todoro-vič, Alenka Vadnov, Eva Vratarič, Anže Zadel, Maja Zor in Gregor Zoreč. Kranj, 27. junija - Cvet kranjskih osnovnih šol je sredi junija sprejel tudi župan Vitomir Gros. Med osmošolci, ki so vseh osem let dobivali odlična spričevala, jih je največ iz osnovne šole Simona Jenka. Odličnjaki iz OŠ Jakoba Aljaža so: Nežka Beber, Boris Krejič, Andrej Urbane, Nina Svetelj, Nataša Biševac, Jan Križnar, Bor-islav MajkiČ, Špela Maren, Peter Klockl, Matic Pel-cel, Eva Primožič, Nataša TriŠič in Anja Vujisič. Iz OŠ Franceta Prešerna so bili vsa leta odlični: Jasna Šuput, Žiga Slavec, Vid Arnejšek, Žiga Majdič, Mojca Drol, Monika Jer-uc, Tjaša Colja, Anja Perko, Ana Trampuž, Janez Uranič, Ksenja Zupan, Sanja Medic, Miša Fister, Tina Balantič, Doris Bremec, Neža Kovač, Aleksander Lukič, Anja Jovanovič, Maja Cimprič, Kaj a Godec in Maja Vagner. V OŠ Lucijana Seljaka se ponašajo z odličnimi: Alešem Česnom, Juretom Herharjem, Majo Mišano-vič, Matejo Kržišnik, Janezom Kepicem, Tomom Jerebom, Matejo Jugovic, Mašo Kramar, Simonom Likarjem, Heleno Nadi-žar, Milošem Todorovi-čem, Urško Glavan, Najboljši iz OŠ Staneta Žagarja: Žiga Antolin, Matej Oman, Vesna Po-povič, Nina Rogina, Neža Sagadin, Tin Vodopivec, Jaka Vukovič; OŠ Matije Čopa: Špela Pangeršič, Nataša Radosavljevič, Dita Urh, Katja Flor-jančič, Špela Lokar, Anja Osterman, Sabina Jurič, Maja Novovič, Munira Grcič, Klemen Klančar, Eva Roškar, Nina Slapar in Simon Vrabelj. • H. J. Občina Škofja Loka bo za 4 km manjša Poročali smo že, da se je občinski svet občine Škofja Loka odloČil začeti postopek za preimenovanje in razdelitev naselja Bukov vrh nad Visokim v Poljanski dolini, katerega cilj je, da se to naselje razdeli v dve naselji in s tem omogoči želja prebivalcev, da se del naselja priključi iz občine Škofja Loka občin Gorenja vas - Poljane. Na zadnji seji občinskega sveta Škofje Loke so odlok o tem potrdili tudi v drugem branju in se hkrati odločili, da se začne postopek za izločitev naselja Bukov vrh iz območja občine. Pri tem kaže dodati, da je bilo to naselje razdeljeno med dve krajevni skupnosti že pred uvedbo nove lokalne samouprave in da ga je "na silo združila" le odločitev državnega zbora, ki je določal meje občin po načelu o nedeljivosti naselij. Občinski svet Škofje Loke se je torej odločil, da se naselje s 23 hišami, v katerem trenutno živi 95 prebivalcev, površina ozemlja pa znaša 4 kvadratne kilometre, iz občine izloči in predlaga priključitev k občine Gorenja vas - Poljane. O tem bodo danes prvič razpravljali na občinskem svetu te občine. • š. Ž. Andrej in Ožboli ne bosta več nad Zmincem Občinski svet občine Škofja Loka je na svoji zadnji seji obravnaval predlog o preimenovanju dveh vasi v bližini škofja Loke: Andrej nad Zmincem*naj bi se preimenoval v Sv. Andrej, Ožbolt nad Zmincem pa v Sv. Ožbolt. Predlog je bil utemeljen z večinsko željo prebivalcev teh dveh vasi, poleg tega pa so na seji sami tudi ugotovili, da so bila dosedanja imena zavajujoča, saj so mnogi po Zmincu zastonj iskali pot v omenjene vasi. Stroške preimenovanja in novih hišnih številk, ki bodo znašali nekaj sto tisoč tolarjev, pa naj bi plačala občina. • Š. Ž. Jeseniški odličnjaki Jesenice, 26. junija - Jeseniški župan dr. Božidar Brudar je v Kosovi graščini na Jesenicah sprejel odličnjake jeseniških osnovnih in srednjih šol. Letošnji odličnjaki na obeh srednjih šolah so: Jerneja Gortnar, iz Srednje šole in iz fimnazije Primož Kučič, Damir Arh Na osnovni šoli Žirovnica Mirjam Tavčar, Matic Grom, Tamara Mežek, Sebastjan Hrovat, na osnovni šoli Koroška Bela Nina (I ribar, Polona Snu dej, Tomaž Cerne, Jana Černe, Petra Dabič, Maja Tavčar in Maja Medja. Na osnovni šoli Prežihovega Voranca: Jelka Berce, Barbara Oman, Matic Ramuš, Uroš Zaje, Mitja Bezenšek, Sabina Čučuk, Polona Jakšič, Eva Pirili, Jana Vrtačnik, Gašper Žibrek, Senad Bojič, Mojca Jukič in Mateja Ramus. Na osnovni šoli Toneta Čufarja: Alenka Geršak, Barbara Kolenc, Nika Kramar, Tanja Sovulj, Špela Šporar, Nina Rogan, Urška Žniderčič, Snežana Andrič, Petra Eržen, Samo Bcrtoncelj in Mojca Ženiva. • D.S. GORENJSKI GLAS • 20. STRAN KULTURA UREJA: Lea Mencinger Petek, 27. juiujaj^j KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Mali galeriji razstavlja slike akad. slikar Franc Sester. V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava likovnih del akad. kiparke Alenke Viceljo, v Galeriji Mestne hiše pa spominska razstava akad. slikarja Marka Šuštariča. V upravni stavbi Sava Kranj razstavlja akad. slikarka Alenka Kham Pičmatu V preddverju Iskratel razstavljata likovna dela Carmelo Zotti, slikar in grafik iz Italije, in slikarka Brigitte Brand iz Nemčije. V hotelu Kokra na Brdu je razstavlja slike Barbara Demšar. V Galeriji Pungert je na ogled razstava likovnih del, nastalih v koloniji Premantura '96. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled bienalna razstava črno bele in barvne fotografije Človek in kovina '97. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši so na ogled akvareli Staneta Perka. RUDNO POLJE - V učnem centru slovenske vojske je vsak dan odprta Triglavska likovna galerija. BLED - V belem salonu hotela Toplice razstavlja akad. slikarFra/tc Vozel. V hotelu Astoria razstavlja fotografije Marjan Humar , slike na temo Mit in forma pa slikarka Saša Hribernik- Monacelle. V hotelu Jelovica razstavlja Jože Peternelj-Mausar. V galeriji Vila Nana so na ogled slike Konrada Peternelja-Slovenca in Josipa Generalica. RADOVLJICA V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled pregledna razstava ilustracij Lucijana Reščiča, BEGUNJE - V Galeriji Avsenik razstavljajo likovni umetniki s Češke, Italije, Slovenije in Španije na razstavi z naslovom Grafična umetnost v novi Evropi. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu so na ogled dela, ki so nastala v mali Groharjevi koloniji, v okroglem stolpu Loškega gradu pa je na ogled razstava sodobne danske arhitekture na posterju. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V faleriji Ivana Groharja razstavljajo člani društva umetnikov k. Loka. V Galeriji Fara so na ogled slike članov likovnega kluba Dolik z Jesenic. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja Metod Habjan iz Sopotnice karikature z naslovom Lovska zgodba. V Knjižnici I. Tavčarja je na ogled knjižna razstava publikacij Članov "profesorskega ceha" in Muzejskega društva v Šk. Loki. MEDVODE - V Knjižnici Medvode razstavlja fotografije na temo Cerkve, kapelice, križi in znamenja na Slovenski planinski poti avtor Ciril Velkovrh. . TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob 70 letnici tržiškega pihalnega orkestra. KAMNIK - V Kamniškem muzeju, grad Zaprice, je na ogled 2. Mednarodni bienale akvarela. V razstavišču Veronika je odprta razstava otroški akvarel. V kavarni Veronika razstavlja pastele Nataša Korošec Turk. V galeriji Majolika razstavlja slike Dušan Sterle. LJUBLJANA - V Narodni galeriji je na ogled razstava Plečnikovega sakralnega posodja. V razstavni dvorani NUK je na ogled razstava ob 200-letnici Baragovega rojstva Eno je potrebno. Jubilejni koncert duhovne glasbe v Kovorju ŽUPNIJSKI PRAZNIK IN DUHOVNA GLASBA Tržič, 26. junija - V torek so v Kovorju praznovali župnijski praznik, saj je godoval Janez Krstnik, ki mu je posvečena tudi farna cerkev. Mož pokončne drže, ki so ga že pradedje v Kovorju postavili za vzor, je bil zadnji in največji prerok na prehodu stoletja. Zaradi njegovega nenavadnega spočetja pa slavijo njegovo rojstvo in ne njegovo smrt. V ta namen so pripravili tudi koncert duhovne glasbe, ki je bil tokrat že jubilejni deseti. Prvi koncert so kot podporo pevcev k obnovi farne cerkve pripravili v letu 1988. Koncert je doživel dober odziv in je postal vsakoletna prireditev. V desetih letih se je predstavilo 13 različnih pevskih zborov, stalni gostje koncertov pa so bili tudi instrumentalisti in solisti. Zbranim so se tokrat z 22 pesmimi predstavili: Dekliška vokalna skupina Rosa, otroški cerkveni pevski zbor iz Kovorja, kvintet Vedrina, mešani cerkveni pevski zbor iz Kovorja, kvintet bratov Zupan in fantovski kvintet iz Loma. Peli pa so predvsem domače cerkvene in ljudske pesmi. Prireditev so sklenili s pesmijo o kresu, saj je bil v torek kresni večer, torej najdaljši dan v letu. • P.B. Ta konec tedna Godba Gorje praznuje 90 let LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1 vas vabi k vpisu v programa trgovske smeri za poklic: - prodajalec (1., 2. in 3. letnik); - trgovinski poslovodja; in v program prekvalifikacije za poklic prodajalca. Q 715-265 GODBA JE ŽE POSTALA RAZPOZNAVNI ZNAK KRAJA Gorje - Godba Gorje praznuje že devetdeseto obletnico. Ta čas sedemintrideset članska sestava, ki ga ^ leti več kot uspešno vodi Andy Arnol, bo visoki jubilej obeležil nadvse slovesno. Vrhunec praznovanja vsekakor jutrišnji slavnostni koncert Godbe in koncert Big Banda RTV Slovenija s solisti Težko bi našli večjo slovensko prireditev, na kateri Godba Gorje še ni nastopila. Vrhunska amaterska glasbena skupi- Jutri, v soboto, 28. junija, Slavnostni koncert Godbe Gorje ob 20. uri, takoj za tem pa koncert Big Banda RTV Slovenija s solisti. V nedeljo se bodo godbenikom iz Gorij pridružili še njihovi kolegi iz Jesenic, Lesc, Tržiča, Železnikov, Mengša in avstrijskega Gamlitza. ob 14. uri bodo nastopili na Bledu, uro za tem pa še v Gorjah. na pa veliko igra tudi v tujini, predvsem v zahodni Evropi. Redni udeleženci festivalov v Franciji, Švici, Nemčiji, Avstriji, Italiji in Španiji so bili ob tem v zadnjih desetih letih tako rekoč nepogrešljivi povsod, kjer se je kaj pomembnega dogajalo. Uradni datum ustanovitve gorjanske godbe je leto 1907, vendar ustni viri navajajo, da je godba igrala že ob otvoritvi železniške proge Ljubljana -Trbiž daljnega leta 1870. Ta čas godbo sestavlja sedemintrideset članov, ki imajo v svojem sestavu tudi pet glasbenic, že drugo leto pa jih vodi prof. Andy Arnol, saksofonist Program slavnostnega koncerta bo več kot pffl _ . JL____>I • I J - 1,1 i iii ti j T T V ? • 1 T tli _ t.^r/lffW''>] godbeniki bodo zaigrali UČakarjevo Vaško koraČpj^ 0 nato venček slovenskih narodnih, sledi bo potpun * Beatles, pa polka Glasba s srcem, dixie skladba P°ja^ ekspres, za njo venček kvsenikovih skladb w koračnica Colonel Bogey. Nato bo godba igrala 5fA valček Pod lipo, ameriško koračnico Washington P% ob Še eno filmsko skladbo The Pink Panther ter na koncu pr koračnico V Gorjah zvoni. ia FS Iskraemeco gostovala na Slovaškem GORENJSKA FOLKLORA ODLOČNO V SVET Kranj - Folklorna skupina Iskraemeco je v prvem tednu junija nastopila na petem vojaškem folklornem festivalu v Rožnovu na Slovaškem. Festivala so se udeležile folklorne skupine iz sedmih držav, med drugim tudi Indonezije. in član Big Banda RTV Slovenije, ki je godbi v tem času prav gotovo dal svojevrsten pečat. "Godba v svojem programu izvaja predvsem narod-nozabavno zvrst glasbe, s katero se sklada tudi gorenjska narodna noša, ki jo godbeniki nosimo na nastopih že od leta 1969. Poudaril bi rad, da smo prav vsi godbeniki amateriji in da v vsej zgodovini Godbe za svoje delo nobeden od nas ni bil plačan," je povedal Anton Poklukar, ki je še poudaril, da njihov dirigent Andy Arnol kljub svojci vrhunskemu znanju, am<%i jam in predanosti razum« ,W upošteva tudi dejstvo, da rja beniki iz Gorij niso prot^% nalni glasbeniki. "Prav zat° M mi zdi, da smo v zadnjih m pod njegovim vodstvom ifte posebej napredovali." JPo Obeležitev devetih deseti Jje, delovanja godbe je velik *j ) dek tako za godbenike kot Jfe za Gorje, saj je poleg slik°v'A etnografskih značilnosti P% godba že dolgo razpoz"* *p znak kraja. • M.A. "e| % Sto trideset likovnih umetnikov na PoKij^ PETI TRIGLAVSKI SLIKARSKI TABOR ta Pokljuka, 27. junija - Kar sto trideset likovnih u^jV^; bo od jutri pa do 2. julija ustvarjalo na že petem jul" y t ob 19. julija v sklopu programa zaključne priredi ip^ h i triglavske akcije. • M.A. C Tudi letos lutke na vrtu gradu KiselggJ^^ Kranjski folkloristi so na prvem nastopu v okviru festivala predstavili gorenjski in prekmurski ples, ki sta gledalce navdušila. V lesenem gledališču na sredi Rožnova pa so predstavili še svojo tamburaško skupino in v drugem delu eno izmed različic gorenjskega plesa. Zadnji dan festivala so vse sodelujoče skupina nastopile na zaključni slovesnosti, na koncu prireditve pa so prejeli še priznanja in vabilo, da se festivala udeležijo tudi prihodnje leto. Pogled folklorne skupine Iskraemeco, katere mentor, umetniški in strokovni vodja je Jože Šenk, je že usmerjen v naslednje turneje; avgusta se bodo tako udeležili festivala v Egiptu, septembra pa na Portugalskem. ŽIVAHNO LUTKOVNO POLETJE Kranj, 27. junija - S predstavo moskovskega Teatra fJJMft, se bo jutri dopoldan začel letošnji poletni otroški te$()t>%^ Kiselštajn živi kulturi, na katerem bo vsako poletno <đ ob 10. uri v Kranju nastopila ena od skupaj peti do«'1 peti tujih lutkovnih skupin. V juliju bo tako tako po ruskih lutkarjih nastopil domači Flek teater, za njim Philippe et Brigitte cije, Javor Zerihov 'z VK' iie ter Punch & Judy »z Britanije Kranj, 27. junija - V kranjski farni cerkvi so v torek nastopila Esbjerška dekleta, mladi danski dekliški zbor, ki smo ga po mnogih uspešnih koncertih v Evropi in Ameriki tokrat prvič slišali tudi v Sloveniji. Dekleta zaradi strogega izbora in zahtevnega pevskega Študija mnogi primerjajo s slavnimi kobenhavnskimi dečki, ki so pri nas prepevali pred dvema mesecema. • M.A. Prireditve se bodo vale tudi v avgustu, »jg med drugim nastopu j Jelena Cvetko s Pr* uprizoritvijo ^a^fnjUt 1* jiče in delavnicam} skupina Papilu iu '(p domači lutkar Cvet°. # Najmlajši Kranjčani^' tako po pestrem gle7cj^ letu v Prešernovem gjjjfl gledališko sezono fla.v/ s sobotnimi priredu ^ gradu Kiselštajn 'JL deževalo, bodo vse P' f v tamkajšnjem moufe nu. • M.A. Hi 4! PRILOGA GORENJSKEGA GLASA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Župan občine Škofja Loka Igor Draksler Nova občina je dobro zastavila svojo pot Clna seje uspela izogniti nekaterim napakam in nesporazumom in se z novim prostorskim načrtom Pnpravlja na reševanje nekaterih tudi starih problemov. Ob prazniku naj mesto zopet oživi. (\0b dvejfe,nini' da je občina Škofja Loka po občjr,'e*in ln pol, odkar deluje nova Pot' :3: *ar uspešno zastavila svojo novo 1 se uspela izogniti ^nekaterim in nesporazumom o tem, kaj >Pakam JSO — "^Jpul utumum w ivui, ivmj Uj' lP°membnejše naloge in kako jih ifpredniCevati. Nove občine imajo na skrbi iprj Vsem komunalo in socialo, pri čemer ^ars^Pravljanju občine osebni in stran-ii^1 interesi ne morejo prevladovati. ''°dra ns^ svet Je Povsem normalni 40e2 tega mesta, uspelo se mu je \m skušnJavi, da bi bil drugi Parla~ |pj lj fes pa je odločanje včasih nekoliko e»je DQtneiše. kot bi si morda želeli, se pa ■ Na s tem sprijazniti- u;^veHp0memt>neJ§e za živlJerne 1iudi Je M* UsPešno gospodarstvo, pri čemer v Škofji Loki zaenkrat kar nekaj W ePrav privatizacija še ni povsod in utegne biti s tem še kar hijl1 težav. Po zaključku tega procesa ■ Hf0x. narnreč na vrsto zmanjševanje IfHe« ov in racionalizacija delovnih 2at0 Je ena naših pomembnejših |0nJ>_takšno urejanje prostora, da bo ^Žn razvoi novih podjetij z novimi %erj0stmi zaposlovanja. Prav v tej CN ^,.Pripravlja na Trati nova obrtna Ena pomembnejših nalog po nastanku štirih novih občin je bila vsekakor delitvena bilanca, ki smo jo uspešno izpeljali. Nadaljevali pa bomo s prizade- u'%0v U^ temu»da je bilo na področju vanji, da si občina Škofja Loka pridob. jrAga anJske gradnje kar nekaj nareje- status mestne občine, kar vemo, da ne bo 0 W^ tako pri neprofitnih stanovanjih, lahko. Pri tem je, ne samo zaradi gradnjah za' trg, pa se kaže, da je A^nJkanje stanovanj še precejšnje, o A\ Sor. naJbolje govorijo cene stanovanj, ?Uio£nčredno visoke. Pokazalo se je, da ^S0^ gradenj v obliki zapolnjevanja j|Hwv riaseljih ne zadoščajo, zato bo \%ca?° 0Q,preti večji stanovanjski pSno ■ V škofJi Loki Je bila tudi t!^n0 Prisotna potreba po prostorih za ojji-"c organizacije in društva, ki f>rost0r v_ tern času uspeli rešiti z uporabo J|i""°v nekdanje "vojašnice. Tam so ^etijSV°Je prostore tudi mnogi, ki I SjCg J0 novo poslovno dejavnost. Ai\ sr Pa je potrebno reči, da smo se 'Ssi^jL 0nkretnim usmerjanjem prora-^'Žiio Sredstev zavedeli, da je naša Poskrbeti tudi za naselja v Nne . mesta, zato je eden naših $\ drj' ne3§ih ciljev urediti prometnice $ °gor° infrastrukturo v teh vaseh. J|Vt^.Je celo reči, da so bila ta naselja r^rna 11 političnih razlogov nameta 2anemariana in s tem praznjena, in M jefotrebno popraviti. Na drugi strani j\\t razveseljivo dejstvo, da se v 2peva - naseljih ne zadovoljujejo le z ||Nlen,em osnovnih infrastrukturnih l10^ pač pa jim že ni vseeno, pišfj j zgleda, kakšen je odnos do £\rnne> vse bolj se obnavlja pristno II Hnno življenje. Obnavljajo se kultur- ne samo izpolnjevanja zahtevanih pogojev pač pa tudi zato, da ne ostanemo le spalno naselje Ljubljane ali morda delno tudi Kranja, zelo pomembno, katere funkcije se bodo v Škofji Loki izvajale. Če k temu dodamo, da imamo mestne pravice že vse od 1247 leta, so seveda naše bogate tradicije še en močan argument, ki govori v naš prid. Ocenjujem tudi, da nam naše sodelovanje v Skupnosti starih slovenskih mest pri tem lahko pomaga. Tudi naše sodelovanje s Svetom Evrope pri načrtovanju, urejanju in obnavljanju mesta utegne Škofji Loki in celo širše Sloveniji dati nova spoznanja. Le razglašanje spomenikov in varstva dediščine je lahko namreč tudi breme, zato moramo najti poti, da se to tudi trži oz. nadomesti. Pri obnovi in revitalizaciji starega mesta je največja ovira nedokončana denacionalizacija, ko Še ni pravih lastni* kov, s katerimi bi bilo mogoče posege dogovoriti in izpeljati. Sicer pa je zagotovo ena naših največjih težav zelo težko dogovarjanje o urejanju prostora in razporejanja nekaterih najpomembnejših funkcij oz. ustanov. Upam, da bo nov prostorski plan, ki se pripravlja, le odprl nekatere možnosti in rešitve, s katerimi se je desetletja odlašalo. Sprijazniti se bo potrebno, da je nadaljevanje stanovanjske gradnje na Kamnitniku edina logična in naravna rast Škofje Loke, za rešitev prometnih zagat je zagotovo najpomembnejša izgradnja Poljanske obvoznice in večje parkirne hiše. Pri proizvodnih objektih, ki bi jih nekateri kar po vrsti iz mesta izselili, sem za to, da se določi predvsem pogoje vplivov na okolje, sajse moramo zavesti, da od tega živimo. Škofja Loka potrebuje tudi opredelitve nekaterih con: šolske, upravne, športne in še kakšne, končno pa moramo rešiti tudi nekatere že dolgoletne skoraj sramotne probleme: prostore knjižnice in sodišča, vedno bolj pa je očitna potreba tudi po ureditvi prostorov za socialno službo in humanitarne organizacije. Urediti je potrebno tudi športni stadion s tekaško stezo in vse bolj je aktualno vprašanje letnega bazena. Povsem nesprejemljiv postaja begunski center v nekdanji vojašnici in prav tu se nam odpirajo možnosti, da nekatere probleme rešimo. Zagotovim lahko, da se resno proučujejo te rešitve in izdelujejo tudi ekonomski elaborati o tem, da bi te načrte uresničevali čimbolj smoterno. Naštevanje naših načrtov,s katerimi se ukvarjamo,pa s tem še ni končano: nismo pozabili na urejanje vseh treh Sor in potrebnih ukrepov, da se zaščiti prebivalce ob njih, v starem mestnem jedru proučujemo potreben nov način ogrevanja: ali toplovod, ali s plinom, pa tudi za staro mestno jedro neprimeren asfalt na Mestnem trgu se bo moral umakniti primernejšim tlakom. Ne pozabljamo tudi na grad, kjer želimo čim boljšo ponudbo, hkrati pa s sanacijskimi deli postopoma napreduje njegova prenova. Vesel sem, da smo se v Škofji Loki odločili za svoj praznik, ki ga Škofja Loka potrebuje in zasluži. Vsem prebivalcem ob prazniku iskreno čestitam in želim, da bi se bogato pripravljenih prireditev tudi udeležili. Naše tisočletno mesto naj v teh dneh oživi." • Š. Žargi 'Vlj^vi (npr Reteče, Sv. Duh) 0kWe T^uma društva in gledališke k '^Ujpi^ ' .m podobno, po vaseh se •^b ?a se ;,eJo središča, kjer se" lahko pre-S?erSre^jejo. Pa se nad delovanjem javnih k^j Ja komunalnem področju v Škofji JjS0 e smemo pritoževati, čeprav še i k^li USpeli uveljaviti novega sistema ;VanJa koncesij, kar bo zagotovo (fjjiblij- na učinkovitost in stroške. Še JvvtfJe. lemu smo pri zbiranju in £hiia odPadkov. Velika vlaganja :1JVrnV v°dovod ter kanalizacijo, pri ■p, (?as Prav pri tem čaka še ogromno .i^iancu-10^1' Je potrebno vodovod po TV Slci dolini, posodobiti čiščenje X%0°de in izgraditi meteorno ter |J% p kdnalizacijo za nekatere dele 1 'ti n lem brez iniciativ, sodelovanji. V]i 8ovorov s prebivalci ne bo šlo, OBČINA ŠKOFJA LOKA Vsem občanom Škofje Loke želimo ob občinskem prazniku prijetno praznovanje in Vas vabimo, da se udeležite vseh prireditev Igor Draksler, župan Občine Škofja Loka Program prireditev Med več kot tridesetimi prireditvami, ki so bile pripravljene v počastitev občinskega praznika, bodo v teh dneh še naslednje: Petek, 27, junija: ob 17. uri na dvorišču Loškega gradu KONCERT ROMANE KRAJNČAN IN CIRKUS BUFFETTO. ob 20. uri na dvorišču Loškega gradu KONCERT AKUSTIČNE SKUPINE KIT ART IN ANSAMBLA GOLOB & STOP THE BAND; Sobota 28. junija: od 10. do 18. ure v mestnem jedru LETNI MESTNI SEJEM - živilski sejem, obrtni sejem, nastop mestnega klicarja, nastop srednjeveškega gledališča, nastop ansamblov za staro glasbo, mestni birič, otroške zabavne igre, streljanje z lokom; ob 11. uri na vrtu Loškega gradu LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE; ob 18. uri na dvorišču Loškega gradu SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU, KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA RTV SLOVENIJA; ob 19.uri in 30 minut v Galeriji in Okroglem stolpu laškega gradu RAZSTAVI "LOKA IN ZAMORC S KRONO" in "BRIŽINSKI SPOMENIKI"; ob 20. uri na Sponjem trgu GASILSKA VESELICA; ob 22. uri OGNJEMET iz Kranclja. Nedelja, 29. junija: ob 20. uri v Nunski cerkvi LETNI KONCERT KOMORNEGA PEVSKEGA ZBORA "LOKA"; Ponedeljek, 30. junija: ob 17. uri v dvorani kina "Sora" SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠKOFJA LOKA S KULTURNIM PROGRAMOM IN PODELITVIJO OBČINSKIFI PRIZNANJ; ob 20. uri v Župnijski cerkvi v Stari Loki KONCERT TROBENTAČA ANTONA GRČARJA IN ORGANIS-TA TONETA POTOČNIKA; Torek, 1. julija: ob 20. uri v kapeli Puštalskega gradu KONCERT FLAVTISTKE ANE KAVČIČ IN PIANISTKE ANDREJE MARKUN; Četrtek, 3. julija: ob 20. uri v kapeli Loškega gradu KONCERT SLOVENSKEGA KVARTETA KLARINETOV - ANDREJ ZUPAN, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFER-EREI, JOŽE KOTAR. n n RAZVOJ IN PROIZVODNJA STROJNE OPREME 4220 ŠKOFJA LOKA, PARTIZANSKA 6 Tel.:/fax: 064/620-036 GORENJSKI GLAS • 22. STRAN ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE Petek, 27. junij« 1!» France Mihelič, častni občan Škofje Loke Občinski svet Občine Škofja Loka se je na predlog župana P Igorja Drakslerja izjemoma in brez razpisa odločil« da podeli edino letošnje občinsko priznanje - naziv častnega občana občine Škofja Loka akademiku, slikarju Francetu Miheliču. France Mihelič, ki je bil rojen pred 90 leti v Vinnašah pri Škofji Loki, je študiral slikarstvo v Zagrebu in bil vse po vojni do leta 1970 profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter več kot dvajset let redni član Slovenske akademije znanosti in. umetnosti. Pri svojem delu in ustvarjanju, gaje pri oblikovanju podob in likov vodil spomin tudi na Skofjo Loko z okolico, na okolje, v katero se je vedno rad vračal. Z darilno listino je v letu 1994 mestu Škofja Loka podaril del svojega slikarskega opusa in s tem udejanjil svojo dolgoletno željo po ustanovitvi galerije, ki je našla svoje mesto v obnovljeni Kašči. Škofja Loka se je dobro pripravila prvo praznovanje novega občinskega praznika Paradish, Chreine, GlagoliU Izredno bogat spored praznovanja novega občinskega praznika, ki vsebuje tudi prireditve ob 60. obletnici delovanja Muzejskega društva ter prireditvami v okviru projekta Venerina pot. DELIKATESA TRAVA Mestni trg 24, Skop Loko Izdelujemo lepe in dobre (najboljše) narezke V Škofji Loki tel:<>64~62<>-994 Škofaj Loka, 19. junija - Že v maju so se začele prireditve ob letošnjem novem občinskem prazniku Škofje Loke, ki je posvečen-prvi omembi Škofje Loke v darilni listini Freisinškim škofom pred 1024 leti. Kljub temu da je seznam kar precej dolg, občini celo ni uspelo vključiti vseh, ki so sv oje prireditve prijavili. Kar lepo število prireditev pa je s finančno podporo omogočila prav občina. Na prvo omembo Kranjske dežele pa še vedno pozabljamo. Na seznam, ki uradno našteva te prireditve, je uvrščenih kar 30 dogodkov, pri čemer je potrebno kot osrednje omeniti Letni mestni sejem, Slavnostno prireditev ob občinskem prazniku s Koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Slavnostno sejo Občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj. V čast praznika bo tudi vrsta koncertov -prvi je bil glasbeni večer, ki ga je organizirala Skupnost starih slovenskih mest (Ptuj, Piran, Škofja Loka), posebno pozornost pa tudi zasluži letni koncert Komornega pevskega zbora "Loka", ki bo tudi krstno izvedel kantato skladatelja Marjana GabrijelČiča z naslovom "Gla-golite" (začetek iz Brižinskih spomenikov). O projektu Venerina pot, ki bo prav nekaj dni pred občinskim praznikom vsaj delno vrnil Škofjo Loko Proizvodnja oblačil in trgovina BETOČfex BEVK TONE s.p. SPODNJI TRG Z, 422P ŠKOFJA LOKA TEL.:D64 623 2BO Vsem občankam in občanom Škofje Loke čestitamo za občinski praznik v srednji vek, smo že pisali. Vrsta pnre; tev ob občinskem prazniku pa nikakor ' pomeni, da bo Škofja Loka oživela saiitf teh dneh: nadaljevali so bodo Škofje10' poletni večeri, prireditve "Pod Honia%j lipo" in prireditve ob praznovanju j letnice Muzejskega društva Škofja U>»* V Muzejskem društvu, ki deluje ncp kinjeno že več kot pol stoletja (in se vi i času redno sestaja enkrat mc-, no), izdalo je kar 42 zvez* Loških razgledov (kar je °l>g nejše gradivo, kot 'Enciklop*°j. Slovenije), opozarjajo, da SK društvo izbralo kot zaščitni tn teh praznovanj tri besede: Pf j ish (prva beseda iz L0*** pasiona), Chreine (prva orne Dežele Kranjske v Na razstavi Loka in zamore s krono bo predstavljena tudi ena od motnih oblikovnih variant škofjeloškega grba. Na severni strani Loškega gradu s svojo belino izstopajo sanirani oporni zidovi. darilni I*«; in že otfj jene GH le. Za obW ki prazni so pnPra j, odprtje stav „pus cij "Pr% skega ceha" in članov Muzejskega dr» Škofja Loka v Knjižnici Ivana Tavcafl j Škofji Loki, "Zamore s krono, "Brižinski spomeniki", obe razstavi P\ v teh dneh na Loškem gradu, do * gj tega jubilejnega leta pa še prip1"3^-predavanje dr. Franceta Štukla o 11 j. župni cerkvi in sklepnikih, razstavo y likacij Muzejskega društva in Los* jj muzeja iz zamenjave, slavnostno ^ Muzejskega društva združeno s PredL: jem o Loškem gradu, Blaznikov vec*i prvi omembi Kranjske ter razstavi j sinška mesta na fotografiji ter Posebej bogata bo tudi 44. številka 1° ■* razgledov, ki bo posvečena šestdesetJe' Muzejskega društva. • Š. Žargi __^_~-""l Najstarejši na Gorenjskem in največji na Škofjeloškem V podjetju Eurošped 2001 iz Škofje Loke bodo dvajsetletnico obstoja, ki so jo praznovali nedavno, zaokrožili v septembru, JH se bo 70 zaposlenih preselilo v nove poslovno skladiščne prostore na Trato. JF f ---- 11""•"»'»WB»W«»1M»« £i/mSP£D 2001 Ime Eurošped 2001 v zadnjih nekaj letih med slovenskimi špediterji na eni in podjetji, ki koristijo njihove storitve na drugi strani, dobiva vse večjo veljavo. Trenutno se med slovenskimi špediterji glede na vrednost kapitala uvršča na četrto, po številu zaposlenih pa na sedmo mesto. Preko Eurošpeda 2001 gre več kot polovica vsega izvoza in uvoza na področju nekdanje škofjeloške ob- čine, sodelujejo pa tudi z mnogimi večjimi in manjšimi podjetji iz celotne Slovenije. Loka trgovina, Unitech LTH - Ol, Alples • lesni program, Marmor Ho-tavlje, Termo, Domel, Kroj, Etiketa, Kladivar, Lokaterm in mnoga druga Slovenska podjetja. Podjetje, ki se danes ukvarja z mednarodno špedicijo, trans- portom in trgovino, je bilo ustanovljeno leta 1977. Po reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju leta 1991 pa Eurošped 2001 deluje kot družba z omejeno odgovornostjo. Da v Eurošpedu 2001 v zadnjih letih poslujejo z velikim uspehom, kažejo že nekateri osnovni gospodarski kazalci. Prihodek jim narašča od 5 do 12 odstotkov na leto. V lanskem letu so tako imeli 4,4 milijona mark neto prihodka, za letos pa načrtujejo 17-od-stotno rast. Seveda je vse to povezano z velikimi vlaganji v izobraževanje kadrov, česar posledica je tudi povečanje kakovosti storitev. Glavne dejavnosti podjetja so organizacija in izvedba transporta, od najmanjših pa do največjih pošiljk po cesti, zraku in vodi, svetovanje strankam pri vseh poslih povezanih z mednarodno špedicijo, prevzem in dostava blaga po Sloveniji, carinsko posredovanje pri izvozu in uvozu, trgovina..., kar v celoti pomeni servis od vrat do vrat za vse njihove stranke, ne glede na to v katerem delu sveta se njihov kupec ali prodajalec nahaja. Kakovost je za storitveno dejavnost kot je njihova še kako pomembna, zato že eno leto pripravljajo na začetek uvajanja sistema kakovosti po standardih ISO 9002, lotili pa se jih bodo letos. V jubilejnem 20. letu njihovega obstoja pa so sprejeli tudi velik izziv in so v Eurošped 2001 ima svoje poslovalnice širom Slovenije: Škofja Loka, Brnik. Kranj, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Sežani Vrtojba, Koper. industrijski coni na Trati pri Škofji Loki začeli graditi nov carinsko špediterski center. Na 2000m2 odkupljenih zemljišč bodo jeseni odprli moderni poslovno skladiščni objekt, ki bo vključeval: poslovne prostore za carino, upravne prostore za Eurošped 2001, dana pa bo tudi možnost najema prostorov vsem špediterjem, prisotnim na tem področju. Zagotovo bo velika pridobitev sodobno carinsko skladišče, obsegalo bo več kot 1000m2, ki bo v veliko podporo hitro se razvijajočemu zbirnemu transportu, prav tako pa bo omogo-čalo operacije, kot so pakiranje, prepakiranje in sortiranje. Prav tako bo tu deloval tudi center za sprejemanje in razvoz blaga po vsej Sloveniji v okviru servisa "24" ur. To bo obenem edino carinsko skladišče v škofji Loki. Prav potrebe gospodarstva na območju nekdanje škofjeloške občine so jih "prisilile" v gradnjo tega objekta. Podjetje Eurošped 2001 je namreč največja špedicija z največjim prometom na tem območju. Preko Eurošpeda gre več kot polovica vsega izvoza in uvoza na področju nekdanje škofjeloške občine, z njimi namreč sodelujejo mnoga podjetja iz občin Škofja Loka, Železniki, žiri|fl Gorenja vas - Poljane. . v "Naša strateška usmeriti. prihodnje ni le povečanje la strank, ampak predvs6' strankam ponuditi kakovog in celostno storitev," pi"3^. Eurošpedu 2001. Kot najsta^ ša gorenjska špedicija, k'J pristona na devetih porne^ v nih točkah v Sloveniji, bodi* notranjosti ali mejnih Prehfiii so v podjetju Eurošped 2^ zagotovo na dobri poti v tre J tisočletje. Vsem občanom ob prazniku obfin* Škofja Loka iz srca čestitamo! vami prek vseh mejfl I2*»27. junija 1997 ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE 23. STRAN • GORENJSKI GLAS Direktorica poslovne enote Krekove banke v Škofji Loki Mira Bergant Krekova banka se je v Loki dobro prijela "Gradimo na zaupanju ljudi in na poslovnem odnosu do strank" - Kredit odobrijo že v enem dnevu Šk f °Jja Loka, 26. junija - Poslov- Gre za sodelovanje z medobčins- dopust, nakup različnih stvari, L fnot? .Krekove banke v Škofji kim skladom za razvoj drobne šolskih knjig ali karkoli drugega. °ki, kije prva enota te banke na obrti in podjetništva, ki ■ ^uujcuu^u, ki so ga Za namenska posojila so obrestne Gorenjskem, je bila slovesno ustanovile občine Škofja Loka, mere še ugodnejše kot za gotovins- °fprta zadnjega maja, torej pred Železniki in Gorenja vas - Pol- ka." skorqj natanko mesecem dni. Kot jane. Obrtniki in mali podjetniki Pravi direktorica enote Mira Ber- tako lahko dobijo kratkoročno, V cem so vasa posojila u8°a- se je banka kar dobro največ šestmesečno posojilo po nejsa od ponudb drugih bank Mjela, Škofjeločani in okoličani ugodni obrestni meri; sredstva jim oziroma zakaj naj bi se stranka Pa vse pogosteje zahajajo na nakalemo na žiro račun in ne odločila za najem posojila ravno KaPucinsko 2. kier ima. banka preverjamo, v kakšne namene jih v Krekovi banki/ sv°jeprostore. bodo namenili." "Večina bank ima obrestne mere Po Šk "f..mesecu dni prisotnosti v ,KPfJi Loki verjetno že lahko podjetji? dokaj izenačene. Prednost Krekove Kaj pa sodelovanje z večjimi banke je v tem, da smo zelo ažurni, reč 7 ----- '~'J----- *S —"" rOdjetji? saj kredit odobrimo v enem dnevu. Ča kakšen je odziv Škofjelo- "Z glavnim direktorjem Anto- Ko stranka prinese vso potrebno s n°,v in okoličanov, kako so nom Guze jem sva že obiskala vsa dokumentacijo, je kredit odobren «Jbr v°šo banko? večja podjetja v občini in jim že naslednji dan, morda že isti - če Prh°ram re^' ^a ^U(^ie kar predstavila ponudbo banke. Odziv se zelo mudi. To ljudem pomeni n*haJaJo, nekateri so prav čakali podjetij je bil dober in tako že zelo veliko, saj se jim običajno °dprtje banke. Zaenkrat jih pripravljamo določene aranžmaje, mudi." "ftiajo predvsem različne infor- Naša banka je zainteresirana tudi _,a5*/e, denimo o pogojih za ra- za depozite pravnih oseb in plačilo Kakšne kartice nudi Krekova banka? "Pri nas se stranke lahko odločajo med karticami Activa, Euro-card, Magna in Kmečka kartica. Z jesenjo uvajamo tudi kombinirano kartico Activa-Eurocard. Komitenti Krekove banke lahko uporabljajo vse bankomate bančne mreže BA." Kaj pa ostala ponudba, denimo stanovanjska posojila ali rentno varčevanje? "V naši ponudbi imamo tudi možnost rentnega varčevanja, ki je v svetu zelo uveljavljen način dolgoročnega varčevanja, denimo za gradnjo hiše, šolanje otrok, nakup vrednejših dobrin ali do- in si zanjo vzamemo čas. V datne pokojnine na stara leta. Pri velikih bankah so zelo Krekovi banki poudarjamo tudi Najkrajša doba varčevanja je pet Jene vrste kreditov in depozitov, uvoza, saj imamo na voljo precej moteče tudi dolge vrste pred pošten in posloven odnos do let, zneski se lahko vplačujejo t?VedQti se je namreč treba, da je v deviz „Kofii Loki kar pet bank in stranke Pri vsaki pozanimajo o najugod-ew možnosti." , ki nam jih zaupajo stranke." bančnimi okenci. Je tako tudi pri strank, kajti ko enkrat izgubijo mesečno, kvartalno, polletno, let- vas? zaupanje, ga je zelo težko spet no ali z depozitom, izplačilo pa je Kakšne storitve pa nudite obča- "Nikakor ne. Naša želja ni imeti pridobiti nazaj." lahko enkratno, mesečno ali kom- nom? veliko število komitentov, temveč binirano. Stanovanjskih posojil fr. v "Največ zanimanja je za vodenje želimo z vsakim imeti individualen V zadnjem času se vse bolj zaenkrat še ne nudimo, a jih bomo Prevt°j5? VaŠi komitenti, ali tekočih in žiro računov ter za odnos, vsaki stranki se posvetimo razširja tudi plastični denar, začeli v kratkem." g v'adujejo podjetja ali posa- različne vezave, pa seveda za Zntki? kredite. Strankam nudimo tako tQ,^rekova banka nudi storitve gotovinske kot negotovinske kre- *° pravnim kot tudi fizičnim dite, največ povpraševanja pa je po u f}m- Prav zdaj imamo posebej gotovinskih, ko komitent dobi %°drio ponudbo za kreditiranje gotovino in jo lahko porabi za Podjetnikov in obrtnikov, kakršenkoli namen, denimo za Krekova banka v Škofji Loki je za pravne osebe odprta vsak dan od 730 do 15.30 ure, za občane pa od 9 do 12 in od 13 do 16.30 ure. Ob sobotah je banka zaprta. JI U n 10KAINVEST ŠKOFJA loka| LOKAINVEST, d.o.o PODJETJE ZA SVETOVALNI INŽENIRING 4220 ŠKOFJA LOKA, Kapucinski trg 7 tel. 064/624 070 faks: 064/624 117 Podjetje s 30-lefno tradicijo izvaja • SVETOVALNI INŽENIRING • IZVEDBENI INŽENIRING • STROKOVNO, TEHNIČNO IN FINANČNO NADZORSTVO • VREDNOTENJE PODJETIJ • EKONOMSKO - SVETOVALNI INŽENIRING AKTUALNE PONUDBE % Prodaja garaž v TRIPLEX - garažni hiši in stanovanj v FRANKOVEM NASELJU • oddaja poslovnih prostorov v najem v POSLOVNI HIŠI v centru mesta Škofja Loka *bimo vas, da nas pokličete po telefonu ali se oglasite na sedežu podjetja v POSLOVNI HIŠI. ^se informacije so vam na voljo od 7. do 15. ure. UNITECH LTH OL d.o.o. Škofja Loka UNITECH LTH-OL d.o.o., Vincarje 2, Škofja Loka, Td:386 64 611 500 Začel se je praznik cvetja Cerklje so postale cvetni vrt S svečano povorko konjenikov, konjskih vpreg in godbenikov iz Mengša so v sredo popoldne v Cerkljah odprli jubilejno 30. razstavo cvetja. Cerklje, 25. junija - V Cerkljah je bil v sredo kar trojni praznik: dan državnosti so počastili z dvema otvoritvama: v osnovni šoli Davorina Jenka so odprli že 30. razstavo cvetja, lovstva, ribištva, čebelarstva in obrti, hkrati pa so odprli pravkar obnovljeno republiško cesto skozi Cerklje. Toliko ljudi, kot se jih je v sredo popoldne zgrnilo v središče Cerkelj, že dolgo ne pomnimo. To najbrž pomeni, da domačini živijo s svojo osrednjo prireditvijo in bo sodeč po obisku preživela, je v pozdravnem nagovoru navrgel Marjan Jagodic, predsednik Turističnega društva Cerklje. vene slovesnosti je spregovoril tudi Franc Čebulj, župan občine Cerklje, letos pa tudi predsednik prireditvenega odbora razstave cvetja. To največjo cerkljansko prireditev je povezal z letošnjo otvoritvijo večjega praznika slednjič dobili cesto, ob kateri so prej požirali prah in jezo. Pridobitev je zatem blagoslovil še cerkljanski župnik Stanislav Gradišek. Jubilejno prireditev v Cerkljah je podprlo dvajset Andrej Žalar z Gorenjske? glasa. Ze prvi dan te najvej! prireditve v Cerkljah je cve1^ občudovala množica obis* valcev, v naslednjih dne h P bodo cvetje in številne spre^j jajoče prireditve zagotovo p Jože Kostanjevec, SKB banka, Franc Čebulj, občina Cerklje in Andrej Žalar, Gorenjski glas: 30. razstava cvetja je odprta! Slovesnost se je začela s pesmijo mešanega cerkvenega pevskega zbora s Spodnjega Brnika pod vodstvom Mateje Stare in tamkajšnjih mladih recitatorjev, zaplesali sta dve generaciji folkloristov, otroci iz folklorne skupine Penzion Jagodic in upokojenci iz Kamnika. Ob otvoritvi je predsednik Gorenjske turistične zveze Andrej Babic izrekel priznanje cerkljanskemu turističnemu društvu za odlično pripravljeno razstavo in za dolgoletno prizadevanje pri tej prireditvi, ki ima zaslugo, da so Cerklje postale pravi cvetni vrt. Ob koncu otvorit- Mali plesalci folklorne skupine Penziona Jagodic so poželi navdušenje občinstva. Ob letošnji razstavi bodo podelili tudi nagrado za najlepši nagelj Gorenjske. ceste skozi Cerklje in se ob tej priložnosti zahvalil vodji gradbišča Dušanu Jerali ter vsem ostalim, ki so pripomogli, da so Cerkljani do svojega naj- sponzorjev, generalni pokrovitelj je SKB banka, pokrovitelja pa občina Cerklje in Gorenjski glas. V imenu sponzorjev je navzoče pozdravil še vabile v te lepe kraje PjJ. Krvavcem nove in nove »J telje cvetja. Prireditelj' ■ pričakujejo kar 25 usoC\| D.Z.Žlebir Foto: Tina D0" Od petka do nedelje na 30. razstavi cvetja PETEK, 27. junija 19.00 Ples z ansamblom CALIFORNIJA in MZ Hektor 20.00 Cerklje in Gorenjski glas: NAJ, NAJ, NAJ, Karaoke politikov in županov pokrovitelj dneva Domplan Kranj, p.o. Kranj, Bleivveisova 14 p.p. 139, tel. 064/268-700 PE STANOVANJSKA DEJAVNOST sopokrovitelja dneva POŠTA, p.e. Kranj (064)26-240, Turistična agencija METEOR Cerklje, Marko in Andrej REMIC (064)423-048, GSM 041-660-658 in Lesnina zunanja trgovina, Podjetje za zunanjetrgovinsko dejavnost, Parmova 53, Ljubljana, tel.: (061) 131-72-44 SOBOTA, 28. junija PRVA CERKLJANSKA NOČ Z OGNJEMETOM 17.00 "Igre brez meja" z voditeljem Mitom Trefaltom 19.00 "Cerkljanska noč" z VIL! RESNIK - bandom 19.15 Podelitev nagrad za Najlepši nagelj Gorenjske 20.00 Podelitev nagrad za najlepše urejene hiše in vrtove v občini Cerklje 20.30 Predtekmovanje za izbor "Kraljice Slovenije '97" za Kraljico sveta 1997 24.00 VELIKI OGNJEMET pokrovitelj dneva KGK fleur Trgovsko podjetje, d.o.o. Ljubljana, Cvetlični vrt Cerklje, tel. 064/422-127 sopokrovitelja dneva RENAULT Preša Cerklje (064) 422-522, Stavbo kleparstvo STASIL - Stane Jenko (064) 422-084 in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, Ljubljana, tel.: (064) 172-12-00 NEDELJA, 29. junija 15.00 26. tekmovanje harmonikarjev Cerklje 97 pod pokroviteljstvom mesarije KEPIC 17.00 Ples z ansamblom NAGELJ in humoristom Kondijem PIŽORNOM 22.00 Žrebanje vstopnic. Prva nagrada avtomobil RENAULT TVVINGO za samo 600 SIT, druga: Potovanje v LURD za dve osebi, tretja: LETNA KARTA ZA SMUČIŠČE KRVAVEC pokrovitelj dneva Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Sekretariat za turizem sopokrovitelj dneva Alpetour Prevozništvo Kranj (064) 242-011, Pizzerija BOTANA Lahovče (064) 421-714 in Gozdno gospodarstvo Kranj (064)241-511 ' Vsak dan prikaz domače in umetne obrti od 17. do 21. ure. Cerklje in Gorenjski glas Dre vi bo Naj, Naj, Naj v Cerkljah Nocoj bo v okviru letošnjega jubilejnega praznika cvetja v Cerkljah prireditev, kjer se bodo Cerklje predstavile z nekaterimi posebnostmi. drugim popestrili s karaokami tudi župani. i Cerklje, 27. junija - Letošnja jubilejna razstava cvetja, lovstva, ribištva, čebelarstva in umetne obrti je še posebej praznična. Pa ne le zgolj zaradi okrogle tradicije dosedanjih razstav, marveč tudi zaradi pomembne pridobitve. V Cerkljah so namreč včeraj odprli tudi prenovljeno cesto z urjeno komunalno infrastrukturo ob njej. Pa še po nečem je letošnji praznik cvetja nenavaden. Toliko prireditev med praznikom cvetja že dolgo ni bilo. Že zato, zaradi vseh poseb- kot na primer za najlepši gorenjski nagelj, za najbolj urejeno vas, za kmetijo in stanovanjski objekt. Izbirali bodo Naj izbranko za Kraljico in imeli bodo pod vodstvom Mita Trefalta Naj igre brez meja. In, seveda, srečnež bo dobil Naj avto - tvvingo. Prireditev v organizaciji prireditvenega odbora in občine ob letošnji razstavi z Gorenjskim glasom pod naslovni Naj, Naj, Naj se bo začela drevi ob 20. uri. Tudi tokrat bo glavni pokrovitelj srečanja najstarejša in največ- tudi kulturna zaDa^ Program pa bodo ifle športnico. Pa na naj«j!ajJJ folklorno skupino tu (0fr bomo pozabili. Posebnost1 ratne tradicionalne prire kakršnih smo imeli že ^ nekaj z Gorenjskim g,a^t na Gorenjskem, pa bodo gotovo župani. Naj dog0^ bo namreč njihov nastop karaokah. Za razpolo*^ bodo skrbeli poleg ans^. Kalifornije še naš tradic'0^-ni glasbeni spremljevaleca sambel Blegoš z Ron»ay Fortuno. Prepričani pa \ k da bo "vžgala" tudi zdaj A poznana skupina Zafl"3 Posebna komisija z Janezom Kuharjem (Cerklje) in članoma iz Kokrice ter Šenčurja je pred letošnjo razstavo ocenjevala vasi, zelenice, nasade cvetja pri stanovanjskih hišah in kmetije. Ocenili so trideset vasi v občini. Rezultate bodo objavili jutri, 28. junija, ob 19. uri. Loma nad Tržičem. ^)( Tako. Razkrili smo v*jj| skoraj vse. Seveda pa Qim skupaj s pokroviteljem P f beli tudi za to, da J nekateri srečneži na Prl ■ I vi dobili nagrade. ^.°C%i torej dobimo na pri.re JA nem prostoru letošnje J J lejne razstave v Cerk'J\ do zdaj Naj Naj Cerkljani in Gorenjskih SOm, • A. Žalar Narodne noše, umetna obrt, pa lovci, ribiči in vse skupaj okrašeno s cvetjem. To je letošnja razstava. nosti, so tokrat Cerklje upravičeno ta trenutek med tistimi kraji na Gorenjskem, kjer utemeljeno lahko rečemo, da so Naj. V sredo so odprli Naj prireditev, občina je zabeležila Naj dogodek z novo cesto, podelili bodo kar nekaj Naj priznanj na letošnji razstavi ja zavarovalna hiša v Sloveniji - Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj. V programu kulturno zabavne prireditve bodo tudi župan Franc Čebulj, pa dobitnik letošnjega občinskega priznanja. Predstavili bomo tudi izdelovalko narodnih noš in Kot JjVtfENIE POTHEBUIE VARNOST Nmmmaam > CD I BHSflMBHi (TJ «/n\C» NUJEJO PRILOGA GORENJSKEGA GLASA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Župan občine Železniki Alojz Čufar Cas sprememb in narava nam ne prizanašata ^ar štiri naravne ujme in zaostrene gospodarske razmere so občino postavlile pred resne preizkušnje. Za prihodnost je potrebno vlagati za mlade. Želea v"1 dve leti in po1 bi za °bčino HaCrtni lahko rekli, da je mirno in nej. j10 zastavila svoj razvoj, da pa ji Hg^l eFe razmere niso bile posebno v u^ene- Kar štiri naravne ujme smo Sjtt času ^Plflvp ui •1 — —J—J — ---- pa s v e> ml je tudi snegolom in žled, lani p0 a/. Občina je zlasti kmetom skušala toCa močeh pomagati, vendar tudi ^a~.Pretekli teden v delu Davče, »ara vrna in P°toka kaže> da nam tej Va ne prizanaša. Če k temu dodamo ofcitnVen gospodarski položaj, ki bo i Poseh P0večal nezaposlenost osnov za y j optimizem ni. M» Času res nismo delali kakšnih da 80ročnih planov, kar pa ne pomeni, Itavjj ^° Pospešeno izvajali nalog zas-jna.Jenih že v prejšnji občini. Naša n0J ečJa investicija, lahko rečemo izred-W^teven investicijski podvig za žfad Usian°vljeno novo občino, je bila I je nJa novega vrtca ob osnovni šoli, ki ^Prostorske možnosti razširil do te iJeve' da bo mogoče začeti tudi z "ost etno osnovno šolo. Skupna vred-to|a .mvesticije je bila 128 milijonov OeV' ^ iin seveda ni bilo lahko ' %t Viti- Sodelovalo je Ministrstvo za in šport, ki nam je sicer za to Prj|30§e nekaj dolžno, vendar denar že v la in bo v kratkem njihov prispevek '^av Poravnan. Kljub terminskim *a$0arn s plačili, lahko sedaj ministru ^Hvai Vo m šPort Javno izrazimo svojo občme ostaja v ki je tudi sredi saj smo pridobili resnično lep ^r°stor k' dolgoročno rešuje problem rV 0v za varstvo otrok. ie^fl v'a8anJ je bilo v tem času tudi v j ^stak . 9 rnetrov ceste v Golico, ki bo Vrjj a lokalna cesta, ki povezuje Ojstri 1 °bČirfreko Sv- Lenarta s škofjeloško cestenu- asfaltirali smo 1100 metrov ;|W Pf°ti Zabrekvam, uredili cesto v 1 Ma«; ' dva odseka proti Ravnam in v flvejj"}J vrhu. Skupaj je bilo v preteklih *tiik etih nanovo urejenih in asfaltir eč kot 11 'les «i " --------»»■ ~~—■, «. $o|0 luŽijo varnejšemu prevozu otrok I ^dite ko pomeni tudi prepotrebna W\\ V kanalizacije na Plavžu v Želez urejenih in kilometrov cest, ki vse alih hkrati °8oii naPelJav, s čimer -1p„ . da klikov ureditev (v tleh) vseh s čimer so dani vsi se začne tudi stari del urejevati in obnavljati. Re- ^ik'^0 'anko> °"a so sedaJ na vrst* M st ' "is, da popravijo svoje objekte in j \T del Železnikov bi lahko postal I ^irtiiv*30 ureJenega starega naselja, ega tudi za turiste. S tem sicer ni rešen problem prometa, saj bo morala Direkcija za ceste prej ali slej le začeti z gradnjo obvoznice, sicer se utegne zgoditi, zlasti pozimi, ko se tu vijejo kolone smučarjev proti smučiščem Črnega vrha in Soriške planine, da pride do zapore. To pa ne pomeni, da smo v tem času pozabili na nova naselja, saj smo v tem obdobju dokončali tudi urejanje najnovejšega naselja Železnikov - Dašn-jice, kjer gradnja hiš sicer še ni zaključena, urejena pa je vsa potrebna komunalna infrastruktura. Ob vrsti manjših del, vlaganj in posegov pa je potrebno tudi povedati, da smo v teh dveh letih tudi poplačali vrsto dolgov kar precej zadolženih krajevnih skupnosti katerih dolgovi so presegali 17 milijonov tolarjev. Ker je eden najpomembnejših virov vlaganj v komunalo prav nadomestilo za stavbno zemljišče, je potrebno omeniti, da je bilo pri zbiranju tega kar nekaj težav. Zlasti podjetje Alples svojih obveznosti ni poravnavalo, zato smo v zameno za te dolgove dobili v poslovni hiši 445 kvadratnih metrov občinskih prostorov. Znano je, da je občina sedaj najemnik v objektu, ki je bil denacionaliziran, pri čemer se naša pričakovanja, da se bomo lahko sporazumeli za odkup, niso uresničila. Zato se bo občinska uprava v približno dveh mesecih preselila v prostore na Češnjici in ob tem velja zaradi pomislekov nekaterih le poudariti, da sedež občinskem središču, občine. Če so imela vlaganja v družbene dejavnosti, ceste in komunalne naprave prednost v dosedanjem delu občine, bo tako tudi v prihodnje. Najprej kaže omeniti, da se na nekaterih šolskih objektih kažejo nujne potrebe po temel-jitejših in dragih popravilih, pri čemer mislim na zamenjavo plošče v šoli v Železnikih in sanacijo strehe podružnične šole v Selcih. Na področju šolstva pa smo zastavili tudi dva nova projekta: izgradnjo športne dvorane, ki bo hkrati tudi telovadnica za osnovno šolo v Železnikih, ter dograditev šole v Selcih, za katero želimo, da postane popolna osemletka. Povem lahko, da je bil investicijski elaborat za gradnjo športne dvorane na Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije že potrjen, medtem ko za elaborat o dograditvi šole V Selcih temu Še ni tako. Nadaljevali bomo tudi z izgradnjami kanalizacije in priključevanjem oziroma izgradnjo novih čistilnih naprav. To velja za del Železnikov, kar precejšen zalogaj bo izgradnja kanalizacije iz Rudnega, nadaljevalo se bo v Zalem Logu, ureditev kanalizacije in čistilne naprave je tudi nujno potrebna v Selcih in Dolenji vasi. Na področju cest seveda želimo, da se dokonča rekonstrukcija ceste v Selško dolino, še letos skozi Dolenjo vas, prihodnje leto pa zastavi v Selcih. Nadaljevati bo potrebno izgradnjo opornega zidu ceste od Žumra do Trnja ter urediti trg pred cerkvijo Sv. Antona, na lokalnih in krajevnih cestah pa se pozna, da so bile v preteklosti grajene in asfaltirane na skromno utrjeno podlago, zato bodo potrebna številna popravila. Pred nami so tudi spremembe prostorskega plana, čeprav menim, da smo tudi ob sedanjem za vse potrebe in želje uspeli najti rešitve. Letos praznuje naša občina svoj občinski praznik prvikrat, ker je bil določen sorazmerno pozno morda tokratno praznovanje ne bo tako široko, kot bi sicer to tak praznik zaslužil. To je tudi vzrok za to, da letos še ne bomo podeljevali občinskih priznanj, saj ni bilo časa za razpis in potrebni postopek izbire, pa tudi plakete bi želeli oblikovati tako, da bi res nekaj pomenile. Našim občanom k prazniku iskreno čestitam z željo, da preizkušnje tega zahtevnega časa čim-bolje in hitreje uspešno prestanemo." Program prireditev Dan državnosti, Občinski praznik, obletnice in tradicionalne entnografsko turistične prireditve. V petek, 20. junija, je bila v Osnovni šoli Železniki Predstavitev raziskovalne naloge POGLED V ZDRAVSTVENO PRETEKLOST SELŠKE DOLINE; v soboto, 21. junija, je bil v Selcih SLAVNOSTNI KONCERT V POČASTITEV 35-LETNICETURISTIČ. NEGA DRUŠTVA; v nedeljo, 22. junija, se je v Sorici začel 10. GROHARJEV TEDEN, ki bo zaključen v nedeljo, 29. junija; v torek, 24. junija, je bila v počastitev dneva državnosti MAŠA ZA DOMOVINO; v torek, 24. junija, je bila občinska proslava ob dnevu državnosti po naslovom "LEPA NAŠA DOMOVINA**; v ponedeljek, 30. junija, bo ob 19. uri v Kulturnem domu v Železnikih SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽELEZNIKI; v nedeljo, 13. julija, pripravlja Turistično društvo Selca tradicionalno etnografsko prireditev "KOSEC VABI'*; od sobote, 12. julija, do nedelje, 20. julija, bodo v Železnikih tradicionalne prireditve pod naslovom 35. ČIPKARSKI DAN; v nedeljo, 27. julija, bo na Ratitovcu OSREDNJA PROSLAVA OB 90-LETNICI PLANINSKEGA DRUŠTVA ZA SELŠKO DOLINO. (Ink oUatiM 1Q I ,,W Janez Lotrič ,e/'t20' 4228 Železnik VeliLa i/Liru ofroil iz domače delavnice, lii »e meJ »enoj Lir v no dopolnil ji-jo. Za «|ofovin*lti nalfup na d 8.000,00 »ti U64/67 272, fax:064/67 046 10% popu«!, i JšRFR OBČINA ŽELEZNIKI Občanom občine Železniki želimo ob občinskem prazniku prijetno praznovanje in Vas vabimo, da se udeležite vseh prireditev Lojze Čufar, župan občine Železniki (J Primož Bernik ,0('/firsfvo in slro/iio ^učmučmlv !H 4227 Selca, tel.:064/66-092, fax:064/M-092 Marko Lotrič s.p. MT Labor Selca 120, 4227 Selca tel.:064/66 941, 67 252; fax:064/66 941 METLER-TOLEDO MARKO LOTRIČ SERVIS direktor Gostišče ,pri ZaloSarju Košnielj ± Janez s.p. Dolenja ras la 4227 Selca Telefon:064/64 083 Odprto vsak dan od 10. do 23. ure, torek, sreda - zaprto Miha Prevc, predsednik občinskega sveta Občine Železniki Država nam je prepustila le malo pristojnosti Za delo občinskega sveta v Železnikih je mogoče reči, da dela dobro pripravljen in temelj**0' Gospodarske težave pa odpirajo vprašanje o njegovih pristojnostih. MONTAŽA, CENTRIRANJE IN PRODAJA GUM J@ŽE BEMBBDOK s.p., Studeno 2, Železniki, tel.: 064/66-553 VULKANIZERSTVO BENEDIK Nudimo Vam: • AVTOPLAŠČE za osebna vozila Sava, Fulda, Dunlop, Bandag. Matador, Michelin • AVTOPLAŠČE za tovorna vozila in traktorje • MENJAVA KONČNIKOV • MENJAVA IN PRODAJA IZPUŠNIH LONCEV • MENJAVA IN PRODAJA MOTORNIH OLJ Castrol, Valvoline, VVestol, Aral, Pennasol • MENJAVA IN PRODAJA FILTROV • PRODAJA OLJA ZA MOTORNE ŽAGE • MENJAVA IN PRODAJA HLADILNE TEKOČINE • AVTOOPTIKA Pri nakupu avtoplaščev in motornega olja za osebna vozila je menjava brezplačna! h X; ■ v — > %...... A,. vv Največja pridobitev nove občine Železniki je zagotovo nov vrtec za 100 otrok. V lepih prostorih se seveda predvsem igrajo, marsikaj tudi naučijo, pa tudi počivajo... "V dveh letih in pol je občinski svet zasedal na 23 rednih in 9 izrednih sejah, kar je morda v primerjavi z nekaterimi drugimi občinskimi sveti nekoliko manj, vendar lahko rečem, da nikdar ni prišla na dnevni red kakšna zadeva nepripravljena. Zelo dosledni smo tudi pri delu odborov občinskega sveta, saj mora vsak problem najprej skozi to raven strokovne obdelave, to pa je tudi zagotovilo, da ni kasneje na občinskem svetu problemov z obveščenostjo niti stališči stroke, kako se zadeve lotiti. Ker smo člani prvega občinskega sveta nove občine, se je bilo seveda potrebno najprej lotiti osnovnih aktov, in tega ni bilo tako malo, zato se nekateri svetniki celo pritožujejo nad tem, da se preveč ukvarjamo s formalnostmi. Sicer pa je bila spre-jeta vrsta pomembnih odlokov, kot na primer o komunalnih taksah, o javnih prometnih površinah, o taksah za obremenjevanje okolja, itd., pomembnih za urejanje našega okolja in hkrati kot vir občinskega proračuna. Tak sistem dela, ko se dosledno zagotavlja najprej strokovno obravnavo in šele nato tudi politično presojo na občinskem svetu, je seveda zelo zahteven: najprej časovno, predvsem pa v pogledu dela občinske uprave, ki mora zagotoviti vse potrebne postopke in zapisnike. Pohvalim lahko delo tajnice občine in sekretarke občinskega sveta, brez katerega vse to ne bi bilo mogoče. Ne gre le za sklicevanje, pripravo gradiv in zapisnikov, pač pa tudi zahtevno koordinacijo kar številnih organov. Ko govorim o odločanju občinskega sveta, je vsekakor potrebno omeniti kar precej Jernej Prevc, predsednik OŠ Železniki omejene pristojnosti in možnosti odločanja, saj je znano, da je država lokalnim skupnostim prepustila skromen delež odločanja. Zlasti ob sedanjih gospodarskih težavah se vedno bolj odpira vprašanje, koliko naj občina posega na to področje. Jasno je, da se občina ne more vmešavati v poslovne odločitve in politiko podjetij, vprašanje pa je, ko nastopijo težave, ko so ogrožena delovna mesta in grozi brezposelnost, kaj lahko občina ukrene pri tem. V našem občinskem svetu se med svetniki o tem kar pošteno krešejo mnenja in postavlja vprašanje, ali morda ne bi bilo potrebno, da se vsaj župan s svojo avtoriteto resneje ne vključi v reševanje teh težav. Namesto iskanja krivcev bomo na občinskem svetu morali resneje spregovoriti o tem, kako ljudem, katerih eksistenca je resno ogrožena, pomagati. Sicer pa bi za delo občinskega sveta lahko ocenil, da niso v ospredju politični nastopi in politični način odločanja, kar je morda posledica dejstva, da v svetu nimamo ljudi, ki bi se s politiko dalj časa in morda celo poklicno ukvarjali - kot je to primer zlasti v mestih, hkrati pa je med nami tudi kar lepo število svetnikov, ki celo niso člani strank. Resno sicer deluje koalicija strank SLS, SKD in SDS, ki se sestaja pred vsako sejo sveta, vendar je zelo redko potrebno, da uveljavlja svoje mnenje preglasovanjem. . Posebne omembe je P mojem mnenju vredno doM sodelovanje občine in kraj^' nih skupnosti, ki razurnej finančno stanje občine, Pjj letos, ko je zaradi preteki' aganj notrebn? 'zajeti sapo". Če se precejšnjih vlaganj potres "zajeti sapo". Ce se morda primeru KS Železniki še f javlja strah pred "občino občini", pa je potrebno P11* nati, da je na primer #• krajevne skupnosti DavČa n precenljivo. Za konec naj omenim, fl smo imeli v občini ŽelezJJJ kar nekaj težav, pa tudi očit*0 z določanjem občinskega gj nika. Slednjič smo se odI A^ednjih letih. Čisti dobiček za leta 1994 v znesku r-io2.072 SIT in iz leta 1995 v znesku 33.151.452 SIT se sporedi v rezerve družbe. ' J£tr>o poročilo za leto 1996 ŠESTOG SKLEPA: ^ejme se letno poročilo družbe za leto 1996. ^»Poreditev čistega dobička za leto 1996 fiSPLOG SKLEPA: ra>i' dobiček družbe za leto 1996 v višini 90.009.291 SIT se -sporedi na: B*erve družbe v višini 43.756.131 SIT in tjffalvidende delničarjev v višini 46.253.160 SIT ^einxnde v znesku 40 SIT bruto na delnico se izplačajo Seip ariem, ki so vpisani v delniško knjigo družbe na dan Je skupščine najkasneje do 30. 9. 1997. kvorfrešitev clanov začasnega nadzornega sveta in Utev noveaa nadzorneaa sveta novega nadzornega sveta 5,'j^lOG SKLEPA: 5.2 | Grešijo se člani začasnega nadzornega sveta ■ l2voli se nov nadzorni svet po predlogu začasnega nadzornega sveta: ' Jože Šturm, dipl. ing., zaposlen v Domelu " Ciril Markelj, ing., zaposlen v Domelu, Sv " primož Pegam. oec.; zaposlen v Jelovici * Mi ?e,avcov Domela je imenoval naslednje člane: lnka Benedičič, dipl. oec, Ciril Šinkovec in Franc Žaberl PRt>t'tev na9rad članom nadzornega sveta 2a ,?L0G SKLEPA: UEM nadzornega sveta se določi sejnina v višini 400 n6o: ne*o v tolarski protivrednosti, za predsednika nadzornim SVeta Pa 500 DEM net0 v tolarski protivrednosti. V Član* D02it'vnega poslovanja družbe se določi nagrada za Upra^ nadzornega sveta v višini do ene mesečne neto plače Rovanje revizorja za leto 1997 S"!*3 SKLEPA: r6Vj ev'zorja družbe za poslovno leto 1997 se imenuje Js^a družba Coopers & Lvbrant iz Ljubljane. SJH v »i.23 skupščino družbe bo na razpolago vsem delničarja nln,štvu družbe vsak delovni dan med 9. in 13. uro od " Oblavft Hali« lave dalje. hJ&u Se 'anko udeležijo delničarji oziroma njihovi ''^Ho al' zakoniti zastopniki, ki se najkasneje do ^Siije petka. 25. 7. 1997, pisno prijavijo v tajništvu družbe. !?er r,a a osebno ali po pooblaščencu oziroma zastopniku, in -Ho oh*°Pani PreJe|i ob vstopu v dvorano. Pooblastilo za Pojavi na skupščini mora biti pisno in mora biti najkasneje ESmc udo'ežbe predloženo v tajništvu družbe. Nov.Vk 'i6 sklePcna. ce Je prisotno več kot 15 % vseh h? P°novn r V P™6™ sklicu ne bo zagotovljena sklepčnost, Vfii-^astu 2asedanje skupščine družbe istega dne ob 13. uri i^vrio odPfAe^a sklica- Gb ponovljenem sklicu skupščina VSe oioča ne glede na višino zastopanega kapitala. S^HSčinear'e Prosirr,ol da pridejo na sejo pol ure pred sklicem zaradi razdelitve glasovnic. Začasna uprava Rado Šuštar, dipl. oec. ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO vabi k sodelovanju DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA ZA PRAVNO POMOČ NA SEDEŽU OBMOČJA Pogoji: - visoka izobrazba pravne smeri - poznavanje področja delovnih razmerij in varstva pravic delavcev - zaželen je pravosodni izpit Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela je možen s 1. avgustom 1997. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Območna organizacija ZSS Gorenjske, 4220 Škofja Loka, Kidričeva 1. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. VAC - COMMERCE, varjenje, d.o.o., RADOVLJICA Gorenjska cesta 19/a 4240 RADOVLJICA objavlja prosto delovno mesto: VODENJE PROIZVODNJE Pogoji za sprejem: - V. stopnja strokovne usposobljenosti strojne smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj ali - VI. stopnja strokovne usposobljenosti strojne smeri - najmanj 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za določen čas za dobo treh mesecev s kasnejšo možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Delo je možno nastopiti takoj. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od dneva oglasa na naslov: VAC-COMMERCE RADOVLJICA, d.o.o., Gorenjska c. 19, RADOVLJICA 4240. CENTER ZA DOPISNO IZOBRAŽEVANJE "UNIVERZUM" LJUBLJANA razpisuje PRI DELAVSKI UNIVERZI VIKTORJA STRAŽIŠARJA JESENICE VPIS V: GIMNAZIJO (V. stopnja) POGOJI ZA VPIS: - uspešno zaključena osnovna šola s pozitivno oceno iz tujega jezika po progamu osnovne šole = Gjlasbcnd fola = U 4270 JCSCniCC TEl IN VIKTOIJA KfJŽAljA 22 4270 J C 3 C II I C TEl IN FAX. - 064 II 050 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - 4 UČITEUE KLAVIRJA s polnim delovnim časom, v katerega je všteto korepetitorstvo, za nedoločen čas - 1 UČITELJA HARMONIKE s polnim delovnim časom, za nedoločen čas - 1 UČITELJA KLJUNASTE FLAVTE s polnim delovnim časom, za nedoločen čas - 2 UČITELJA KITARE s polnim delovnim časom, za nedoločen čas - 1 UČITELJA KLARINETA s polnim delovnim časom, za nedoločen čas - 1 UČITELJA FLAVTE s polnim delovnim časom, za nedoločen čas Začetek dela 1. 9. 1997. Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po roku za prijavo. lip bled Začasna uprava družbe LIP lesne industrije Bled, d.d. v skladu z 288. členom Zakona o gospodarskih družbah objavlja nasprotni predlog k dnevnemu redu Skupščine, ki bo 18. 7. 1997 Nasprotni predlog je posredoval delničar Janez Skalič, ki predlaga spremembo v 9. točki dnevnega reda 1. redne skupščine družbe, ki naj se po novem glasi: - Del dobička 219.783.389,17 SIT, ki je naveden pod točko 9 (namenjen za rezerve) naj se izplača kot dividenda delničarjem LIP Bled d.d. (vsoto naj določi začasna uprava in začasni nadzorni svet). Obrazložitev: Sem lastnik 540 glasovalnih delnic. Predlagam simbolno izplačilo dividend, tako da bi se že na začetku uveljavil princip delničarstva. Družba bo pridobivala na ugledu, delničarji pa bodo zadovoljni. Stališče uprave: 1. V letih 1993 in 1994 je bil ustvarjen revalorizirani nerazporejeni dobiček v vrednosti 219.158.000,00 SIT, medtem ko je bil v letu 1995 dosežen le v revalorizirani višini 625.389,17 SIT. V letu 1996 so bili doseženi rezultati poslovanja bistveno slabši od predhodnih treh let, saj kljub oblikovanju izrednih prihodkov zaradi črpanja dolgoročnih rezervacij iz naslova precenjenosti sredstev v vrednosti 650.000.000,00 SIT znaša nepokrita izguba 30.827.122,66 SIT. 2. Investicijska dejavnost je bila v letu 1996 v primerjavi s predhodnimi leti največja, saj je bila zaključena ena največjih investicij v lesni panogi v Sloveniji - to je proizvodna linija za robno obdelavo vratnih kril. Zahteve po obnovi stare opreme so bile prisotne že nekaj let. Na obstoječih tujih trgih je bila zahteva po furniranem zgornjem robu vrat vse bolj prisotna, oz. je bila ta izboljšava na izdelku celo pogoj za vstop na nove trge. Poraba sredstev za investicijsko dejavnost v letih 1993 -1996 (v nominalni višini) je bila naslednja: 1. lastna sredstva 578.615.000,00 SIT 2. krediti 698.082.000,00 SIT skupaj 1.276.697.000,00 SIT 3. Izredno slabi rezultati poslovanja v letu 1996 kot tudi nujna investicijska vlaganja lastnih sredstev v posodobitev proizvodnih naprav kažejo na realnost razporeditve celotnega nerazporejenega dobička v rezerve. Uprava iz navedenih vzrokov izraža nestrinjanje z nasprotnim predlogom predlagatelja in bo poskušala delničarje prepričati, da bodo zavrnili nasprotni predlog. S tem stališčem začasne uprave soglaša tudi nadzorni svet. Bled, 24. junij 1997 LIP Bled d.d. začasna uprava Uprava delniške družbe sklicuje na podlagi 283. člena zakona o gospodarskih družbah ter 38. člena statuta tretjo skupščino delniške družbe PEKO Tržič ki bo v ponedeljek, dne 28. julija 1997, ob 11. uri v sejni sobi na sedežu družbe v Tržiču, Cesta Ste Marie aux Mineš 5. DNEVNI RED: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti, izvolitev predsednika in preštevalca glasov ter imenovanje notarja Predlog sklepov: - ugotovi se sklepčnost skupščine - izvoli se predlagani predsednik skupščine in dva preštevalca glasov - za sestavo notarskega zapisa se imenuje predlagani notar 2. Konverzija terjatev Gorenjske banke delniške družbe Kranj in SKB banke, d.d., Ljubljana v lastniške deleže Predlog sklepov: - sprejmejo se predlagani sklepi v zvezi s konverzijo bank v lastniške deleže 3. Sprejem sprememb in dopolnitev statuta delniške družbe Peko Predlog sklepa: - Sprejmejo se predlagane spremembe in dopolnitve statuta delniške družbe Peko. 4. Razrešitev in imenovanje članov nadzornega sveta Predlog sklepov: - Potrdi se predlagana razrešitev člana nadzornega sveta delniške družbe. - V nadzorni svet imenuje Gorenjska banka, d.d., Kranj dva člana, SKB banka, d.d., Ljubljana pa enega člana Navodila delničarjem: Z gradivom za skupščino se delničarji lahko seznanijo na sedežu družbe v Tržiču, Cesta Ste Marie aux Mineš 5, v tajništvu predsednika uprave vsak delovni dan od 8. do 12. ure. O vseh sklepih se glasuje javno z glasovnicami. Sklepe sprejmejo delničarji z navadno večino oddanih glasov, razen za sklepe pod točko 2. in 3. dnevnega reda, ko je za sprejem potrebna večina 3/4 pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Vsaka delnica ima 1 glas. Skupščine se lahko udeležijo delničarji družbe, njihovi pooblaščenci ali zastopniki, ki se morajo pred skupščino izkazati s pismenim pooblastilom. Prostor za zasedanje skupščine bo odprt 15 minut pred začetkom zasedanja. če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo ponovno istega dne, to je 28. julija 1997 ob 12. uri v istem prostoru. Na ponovnem zasedanju se veljavno odloča ne glede na udeležbo delničarjev. dd Peko, tovarna obutve d.d., Tržič Predsednik uprave Janez Bedina, dipl. oec. DEŽURNE NOVIČKE Nezgode tenetiške šole Trstenik • V teh dneh zaključujejo gradbena dela na podružnični šoli Simona Jenka v Trsteniku, ki naj bi prvega septembra po devetindvajsetih letih ponovno sprejela učence. Obnove osnovne šole se ljudje ponavadi veselijo, na Trsteniku pa tega, vsaj v začetku tega tedna, ko so se straši bodočih trsteniških šolarjev srečali z ravnateljico Nevenko Škrlj, nismo ravno občutili. Trsteniška šola je bila zadnjih devetindvajset let podružnica Osnovne šole Simona Jenka v mirovanju. Šolarji so se po znanje odpravljali v Kranj, kar je postal že kar nekakšen običaj. Dokler niso v Trsteniku odprli vrtca, saj se je takrat ponovno porodila ideja o obnovi podružnice. Ideja je tako dobila podporo na Ministrstvu za šolstvo in Mestni občini Kranj, ki sta obnovo podprli vsaka s polovičnim deležem. Dva meseca pred začetkom pouka oziroma teden dni pred iztekom roka za vpis pa so se na Trsteniku začele dogajati zelo zanimive stvari. Krajevna skupnost je na skupni sestanek povabila ravnateljico osnovne šole, vodjo oddelka za javne službe pri Mestni občini Kranj ter starše otrok, ki naj bi prvega septembra prestopili prag osnovne šole. Trste-niškim šolarjem naj bi se pridružili tudi tenetiški, saj prvih ni bilo dovolj za vzpostavitev podružnične šole. To je bil, kot se je izkazalo na sestanku, prvi kamen spot-,ike. Starši so namreč večkrat ponavljali, da še do pred kratkim niso vedeli, kam bodo njihovi otroci hodili v šolo. Tenetiški starši se z odločitvijo o prešolanju njihovih otrok praviloma sploh niso strinjali, nekoliko bolj odprto pa so jo sprejeli domačini. Njihovi argumenti so bili oprti na dvom o kvaliteti poučevanja v podružničnih šolah, še zlasti v tistih s kombiniranim poukom. Trenutna sistemizacija dela, ki jo je pripravila ravnateljica, namreč predvideva samostojni prvi in četrti razred, pouk v drugem in tretjem razredu pa naj bi bil kombiniran. Argumenti in zatrjevanja ravnateljice so bolj malo zalegla. K selitvi na podružnično šolo so precej nasprotovali tudi starši bodočih četrtošolcev, saj naj bi v Trsteniku preživeli le eno šolsko leto, nato pa naj bi se, ponovno vrnili na svojo dosedanjo šolo. To pa bi na otroke slabo vplivalo. Med pozitivnimi argumeti za šolanje na Trsteniku je prevladovala bližina, domačnost okolja ter nenazadnje šolsko delo v manjših skupinah, v katerih je učni uspeh bistveno večji. Na podružnično šolo se bo praviloma selilo večje število otrok, tako da ti ne bodo izgubili prijateljev. Šola naj bi kraju vdahnikla tudi več kulturnega življenja, pa še kaj bi našli. Kratek povzetek zadnjega sestanka pa bi na kratko lahko povzeli takole: kakor koli polgedamo - starši so postavljeni pred dejstvo, kljub zagotovilom nekaterih, da njihovi otroci znanja ne bodo iskali v Trsteniku, je uresničitev njihove odločitve bolj malo verjetna, saj bi le te na Osnovni šoli Simona Jenka povzročilo nemalo organizacijskih težav. In prav tako verjetna ostaja možnost o kombiniranem pouku drugega in tretjega razreda. Če se le kje ne bo še našel kakšen Trsteničan ali Tenetišan, ki je doslej obiskoval kakšno drugo osnovno šolo. to ja je slab teden do vpisa prav tako zelo malo verjetno. • U.Š. Lambergar se je vrnil na grad Kamen Begunje, 27. junija - Na gradu Kamen v Begunjah so v torek, na kresni večer, s klepetom ob soju sveč in v najskrivnostnejši noči proslavili dan državnosti. Že popoldne so v domu društva upokojencev odprli razstavo izdelkov iz keramike ter vezenih izdelkov, igrala je leska godba na pihala, slišati je bilo pritrkovalce z Brezij in streljanje z možnarji, po maši na gradu Kamen pa so igralci radovljiškega Linhartovega odra med ruševinami gradu, ki si ga je priboril Lambergar, uprizorili igro Pegam in Lambergar. Pod noč pa so prižgali še kres in niti dež ni pregnal presenetljive množice vseh, ki so se spomnili stare tradicije kresovanja. In komur je te večer v čevelj zašlo praprotno seme, je samo to noč razumel govorico živali... • U. P. Veselo v domu starejših občanov Preddvor Preddvor, 21. junija - V soboto so se na grajskem vrtu ob '1 urim zbrali oskrbovanci doma starejših občanov. Vodstvo doma je na tradicionalni piknik povabilo tudi svojce, vsi skupaj pa so preživeli kar nekaj prijetnih uric. Za glasbo in veselje sta poskrbela Trio Storžič in folklorna skupina Sava. Ob tej priložnosti so v domu odprli tudi razstavo, na kateri so oskrbovanci predstavili prav vse, s čimer se sicer ukvarjajo. • T.K. Ob 50-letnici Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku Spomini so oživeli S srečanjem nekdanjih oskrbovancev in delavcev je Zavod za usposabljanje invalidne mladi11' v Kamniku proslavil svoj jubilej. Kamnik, 25. junija - Pokroviteljica srečanja je bila soproga predsednika republike Štefka Kučan, ki je v pozdravnem nagovoru izrazila občudovanje volje, ki jo imajo invalidi za premagovanje ovir v življenju, spregovorila o dosežkih zavoda, kjer strokovnjaki ne opravljajo zgolj svojega dela, temveč plemenito človeško poslanstvo ter pohvalila njihove navdušujoče načrte, ki dokazujejo zaupanje v sposobnost in znanje teh ljudi. Toplim uvodnim besedam Štefke Kučan se je pridružil tudi kamniški župan Tone Smolnikar. Dejal je, da so imeli v Kamniku vselej posluh za potrebe zavoda in delu je spregovoril s^da direktor Davorin Voral^ zvrstili pa se je še n govorcev, pevcev in recu Štefka Kučan med kamniškimi dijaki njegovih prebivalcev in da je s sedanjo ekipo občinskih mož skušal tudi sam prisluhniti jev. Med nastopajočimi. . so vedrili kamniško srečaflj je bila igralka in pevka Jerj Mrzel, humoristični pr°grJ je izvajala ekipa Moped sj wa, program je p°veZ.°li' m**e* ^a 15. julij Je sklicana skupščina Obrtnika, ki je utovan kot delniška družba, nekatere stvari bodo dotlej že ^žaer' ^ret*vsem pa bodo delničarji dobro seznanjeni z Jk°ijeloško podjetje za nrkdbeno Ubnnik obrtne storitve je staro 32 let, z 9S!?»njem je aprila 1995 ^ta)° delniška družba. Se-jerjr Jtxa v starem mestnem Ulic} l fiQ Loke v Blažev* gracjL kJer ima trgovino in lavni 0 enoto> mizarsko de-5teHC°,ima v Starem dvoru, goroxarsko Pa v Puštalu. Dol-Slah rt načrtuJeJ° preselitev v ^mi,Sor' kier imaJ° dovolj seda ■ Še za en obJekt-deia"J? prostore steklarske tiajemniCe imajo namreč v Wci Za Prostore v Blaževi ^ciicu3 -ie vl°žen denacionali-0J*Kl zahtevek uršulink. ttiilii°rtnik je imel lani 335 2aJ^nov tolarjev prometa, Ne Cnih ^e 50, v nčerskem Itli«ninUcna,>upravlJanJe nepre' tiajh SP0 Pa R Za tako yanje ° P°djetje preobliko-bilo V delniško družbo ni &jen naJb°lj pametno, saj je sitw».de'°vanje drago, samo ttij|jj^Ina i'h denimo stane 1,5 str0ji.na tolarjev, skupaj s liti) nadzornega sveta pa l mil - tno povroča približno V'l'Jona tolarjev stroškov. k JJe seveda prepozno, toda \tt na Za^etku poskusili Vb' S Preoblikovanjem v "o$tj 0 2 omejeno odgovor-Pr^v '.bi morda uspeli, če- Notranji lastniki zdaj nimajo večinskega deleža, čeprav bi bili lahko. Pri notranjem odkupu namreč skladu za razvoj niso plačali prvega in drugega obroka. Sklad jih je opozoril, da tega niso napravili, ker odziva ni bilo, je Obrtnikove delnice prodal pidom. Preostala dva obroka bomo vsekakor vplačali, saj smo se odločili, da bomo v ta namen varčevali in tako bodo notranji lastniki lahko imeli 51-odstotni, torej večinski delei, pravi Vid Liebhart. vseh področjih, nekateri ukrepi za zaposlene verjetno ne bodo prijetni, toda le tako se jim obetajo boljši časi oziroma boljše plače, ki zdaj 20-odstotno zaostajajo za povprečjem gospodarstva. Delovne pogodbe so te dni podpisali vsi, čeprav vsebuje klavzulo o delu na črno, pred dvema letoma vrgli proč, kar najbolje pove, kakšne so bile razmere v podjetju. Dopovedujem jim, naj več delajo v podjetju, saj imamo zdaj do-volj naročil, Novi direktor škofjeloškega Obrtni- razpolagamo s prostori ka Vid Liebhart pravi, d! so poleg in 92** ho¥ *>°*° urejenosti podjetja zelo pomembni ^sluzih kasneje bodo tudi medsebojni odnosi. Zaupanje imeh vtfl° Pokojnino, zaooslenih nemara skuša nridohlti navsezadnje pa so tudi zaposlenih nemara skuša pridobiti tudi tako, da nosi kar modro delovno haljo in je zato bolj podoben poslovodji zahodnega tipa kot pa našim mobitel managerjem. edej delničarjev 120. sem namreč, da je i Vin x Podjetju Kranj to i farjev' prav imaJ° 90 delni-\tn;\ pravi novi direktor Venn'ka Vid Liebhart Qar je to le ena od pomanjkljivosti in napak, ki jih je odkril, odkar je 10. marca letos prevzel vodenje Obrtnika. Še večja je bila namreč storjena pri ustanovitvi hčers-kega podjetja SPO, saj je bil notarski zapis oziroma akt o njegovi ustanovitvi napačno zapisan, poleg tega pa delničarji o tem sploh niso bili obveščeni. Ustanovljeno je bilo januarja lani, potem ko je bil konec leta 1995 ukinjen račun skupnosti stanovalcev, prek katerega je prej poslovala Obrtnikova enota za gospo-darjenje z družbenimi stanovanji, ki je bila vedno čuden privesek Obrtnika. Drugačno je bilo finančno stanje, saj je Liebhart kmalu ugotovil, da glavni podatki niso točni. Izkazalo se je, da izguba delničarji in zanimati jih mora dobiček, pravi Liebhart. Nova metla se že pozna pri rezultatih po-ne znaša le nekaj milijonov slovama, ki jih zdaj mesečno tolarjev, temveč se je ob koncu spremljajo. Maja se je realiza-lanskega leta povzpela na 24 cija povečala kar za 280 od milijonov tolarjev, kar predstavlja približno mesečno realizacijo. Lani je bilo za 14,3 milijone tolarjev izgube, ostalo je nepokrita iz preteklih let. stotkov, dela imajo dovolj, medtem ko so morali v mizarski delavnici v letošnjih prvih' mesecih prisilno na dopust. Tudi v gradbeni enoti se Zanimivo pa je, da je imela je povečala za petino, podnob- hčerska firma SPO lani kar 9 no v steklarski delavnici. Le- milijonov tolarjev dobička, kar tošnji poslovni rezultat bo v konsolidirani bilanci pomeni, boljši, če jim bo uspelo izterja- da Obrtnikova izguba znaša 15 ti dolgove, saj jim SCT Ljub- milijonov tolarjev. Dobiček bi lahko porabili za potrebe Obrtnika, saj je v težavah, toda nisem za to, da bi ga komu jemali, naj ga ima tisti, ki ga je ustvaril, le pravilno naj ga razporedi. Poskrbel pa bom, da bodo odnosi s hčersko firmo poslej urejeni, je dejal direktor Liebhart. Novi direktor uvaja red na ljana za posle v Rusiji dolguje 15 milijonov tolarjev, zanje so lani najeli posojilo. V Obrtniku je zdaj petdeset zaposlenih, nekateri zdaj kot tehnološki presežek odhajajo na zavod za zaposlovanje. Potrebujejo pa mizarje, trgovce, vodje priprave del, delovodje, razpis za trinajst delovnih mest so le objavili, odmev pa je zelo velik. Pozna se predvsem stečaj Alples Pohištva v Železnikih. ?S<> h-podJc,ia v B,»ževi ulici so preuredili trgovino, kjer bodo kupci lahko dobili vse za ve|jH|",;Se'. bkrati jim bodo ponudili tudi storitve in kasneje celotni inženiring. Preureditev !o,»ko kot pred samo arhitektov projekt, ki pa ni bil nikoli uresničen. Pri ureditvi Blaževe ulice (označitev parkirišč, hidran-tov itd.) so trčili na nerazumevanje občine, češ da so njihovi prostori v denacionalizacijs-kem postopku. Vendar kljub temu postaja poslovna ulica, saj je tam vse več poslovnih lokalov, zato bi bila njena večja prehodnost vsekakor dobrodošla. Tudi za kupce, ki bodo prihajali v preurejeno Obrtniko trgovino, ki bo po novem odprta do štirih popoldne in ne več samo do dveh. Jeseni naj bi zamik delovnega časa za eno uro veljal za vse. • M. Volčjak H-adnjih javnih prodaj negotova tu otel Jelovica verjetno brez javne prodaj 2jr če bi uspela, bi trajala samo en dan - v ponedeljek, saj se izteče rok veljavnosti certifikatov H 26 J*lov- Pr°daje v blejskem hotelu Kot nam je ]e za trg Kušar, bi se moral sestati strokovni Wni"jjeneije, da bi potrdil prospekt k *>o ig,,JjJdaJ'' a se t« najverjetneje ne Pt0SasJe agencije za privatizacijo k NtalTU laslmnJenja hotela Jelovica je Cei^om pravnornočno včeraj. Pred za-n Javne prodaje vsako podjetje S« ia?JUn'Ja * Kol kaže, napove->viCa pr«daje v blejske f°veda, v«n ^ jo je vsaj še enkrat toliko shranjene iz prejšnjih let v uPa\Ltje boljše čase. Do pred kratkim je volno odkupovalo p° Sukno iz Zapuž, trenutno pa slovenski ponudniki j skorajda nimajo odjemalcev. Rejci ugotavljajo, da s ^ države za njihove probleme ni posluha, prav tako pa ne 0 j nikakršne finančne pomoči. V tem za volno sorazmerno črnem času so se ne^,|jat! posamezniki že ukvarjali z mislijo, da bi volno začeli upor ^ kot izolacijski material, kar pa bi volno še dodatno razvr ,!!oV Iz volne namreč lahko izdelamo cel spekter različnih izdelK >j obleke, prešitih odej, umetniških tapiserij do raznih podlog' ^ in nenazadnje spominkov. Spodbude k večji uporabi v0^|[a $ rejce ne bodo več nujno zlo, pač pa dodaten vir dohoo ^ j io ti v M predelave pa, razen kakšnega zares osamljenega Preusi.0'K"jjianf Pred časom smo že pisali o jezerskih prizadevanjih o izho»J rejce ne oodo vec nujno zlo, pac pa dodaten vir u"""*- ^ \ kmetiji. Na Gorenjskem volno trenutno predelujejo u družinski predilnici Koširjevih v Mostah pri Medvodah, o $ es osamljenega predstavnijAjj turistične ponudbe z volnenimi izdelki. AVT0SERVIS AMBROZ LAHOVCE POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVIS nudimo Vam široko izbiro osebnih in dostavnih vozil FIAT in LANCIA X dodatno opremo/popravilo avtomobilov /kleparske in ličarske usluge /originalne rezervne dele in ostali potrošniški material ženja poslovnih šol in je priznana v Ameriki, pri nas pa študentje lahko vložijo prošnjo za nostrifikacijo študija kot magistrski študij me-nedžmenta. In kdo so študentje tretje generacije? Skupino sestavljajo posamezniki na vodilnih in odgovornih mestih iz Agencije za privatizacijo, Kompas Hotelov Bled, Dela Revij, Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo, Papirnice Goričane, Mediopharmacije, Izo-lirke, EC Plus, Inštituta za biologijo in Sklada za razvoj. Pogoji za vpis v študij so, kot pravi Mojca Vrečar, dokaj zahtevni, saj je potrebna viso- VEDEŽEVANJE 090 44 69 l'kl/SAM VI I 1P /( V MM r\M-\ l\ MAKI! A košolska izobrazba katerekoli smeri, dve leti delovnih izkušenj, znanje angleščine in uspešno opravljen GMAT test. • U. Peternel 3ž*^3 Kaposi dobava umorni Jezerska cesta 121,4000 Kranj, 064/241-35* prodaja avtomobilov: 064/421-141, fax: 064/421-119 servis in trgovina: 064/421-193, fax: 064/421-021 Č/MĆI 33, KRANJ, 331-44* AVTO KADI VEC, Šenčur pri Kranju, 064/411-573 1 HYUnOfll PRED NOVIM DAVKOM 1 UGODNO RABUENA VOZILA TEL: 064/411-860 non-stop, 411-573 HY LANTRA I. 92 12.900 HY PONY I. 90 6.500 FORD FIESTA 1.3 I. 93 10.900 FORD ESCORT 1.3 I. 88 7.000 MAZDA 323 KAR. I. 90 9.600 CITROEN AX I. 92 7.900 CITROEN AX I. 88 4.500 R-5 FIVE I. 95 10.400 R-CLI0 1.2 I. 93 10.200 R-19 TS I. 89 8.200 R-9 GTL I. 89 5.700 SUBARU LEGACY I. 93 14.900 SUBARU LEONE I. 90 10.700 SUBARU JUSTY 1.0 I. 88 5.700 SUBARU JUSTY 1.0 I. 86 3.700 LADA NIVA 1.6 I. 92 5.900 VSA VOZILA SO TEHNIČNO PREGLEDANA HYUNDAIjev KREDIT T + 4.5 % 3% POPUST PRI NAKUPU LANTRE, ACCENTA HITRE SERVISNE, KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE Porsche Sloven lja. ekskluzivni uvoznik in zastop"1 za vozila blagovne znamke Volksvvagen, zaradi večanja obšel? prodaje išče partnerja v Radovljici. Pričakujemo <** ste uspešno in ambiciozno podjetje /. izkušnjami iz. avtomobilizma Imeli morate možnost izgradnje ekskluzivni'1 pi odajno-sei visnega centra, s površino zemljišča od 4()()0 111 v Radovljici na ustrezni lokaciji oz. ob bodočih priključkih z avKX-cslt bodoči prodajno servisni center bo pokrival območje Radovljice, Bled-' in Bohinja. Vaš«- cenjene ponudbe sprejemamo na naslov: I'immIk' Sloveniju d.o.o., Hhispiek.TJcva (> v Ljubljani, s roke i> Rok 1'ivver. iliivklor 55/ k« vi koi i"1* VREME Danes bo po napovedih vremenoslovcev spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi Plohami, temperature se bodo gibale od 20. do 26 stopinj Celzija. Jutri in v nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno k° deževalo, več padavin pa lahko Pričakujemo v nedeljo. LUNINE SPREMEMBE ^■nesje (bo) zadnji krajec nastopil ob 14.42, kpa nam glede na Herschlov vremenski ključ naPoveduje spremenljivo vreme. ODLGA" Planet in, planet out - -— t* C w ?USB£NA DELAVMCA - ROG Če 2e {,er. t Ustvarjamo glasbeno oddajo in pišemo glasbene Članke, ne ^° škodilo, če od časa do časa razložimo - po svoje Sip a ' iUiil kakšen glasbeni izraz. hi?e *e vPrašali> kaj je to rog? oj: ROG zbudi v glavi povprečnega Slovenca več asociacij Postav. in!,' fa^°/ pomislijo na roževinasto tvorbo mogočnih jelenov j »ig, ln gamsov, razočaranim soprogom tudi v prispodobi rog \hty0nieni kakšnega posebnega zadovoljstva, biciklisti takoj ^ telijo na kolesarski klub, funkcionarji pa na Zanoškarja, ^W^C' na hribovito planoto, ki še vedno buri duhove, samo na inštrument in to večkrat. večkrat? Zato, ker je tudi rogov več. I \o°^ meC^ *ro^a m Je neP°grešljiv inštrument v vsakem j P^iČnem orkestru, pa tudi že skoraj pri vsaki pleh godbi. %il-ni0 a'Ps^' ro8' vendar ga v Alpskem kvintetu ne boste 4 LPotem imamo ventilni rog, baritonski rog, krilni rog, pa it*kš"ega bi našli. ^PoS Se ^ Za W^ ud°mačH izraz horn, glasbeniku, ki igra na Pravirno rogist, hornist. Najbolj znan slovenski rogist je znani Jože Falout, ki ima v slovenščini tudi več °v. J\je g0Sp0d rogist, ampak njegov priimek. Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slopan za naravno mineralno vodo EDINA. So mati trdili, da z EIDNO bomo bolje se učili, saj EDINA osveži in duha zbistri. Slavica Zbičajnik, Slovenj Gradec Hja, tako je to, enim je oddaja Planet in zares "in", kar bi v prevodu pomenilo noter, jim sede, se jim zdi fina..., enim pa je Planet in bolj "out", kar bi pomenil, da je mem, zgrešena, jajca... Kaj naj ob tem rečem, sto ljudi, sto značajev, sto oddaj sto različnosti. Sicer niti ne vem, ali je zadeva že pri koncu za to sezono ali ne, tudi okrog zaključne prireditve sem se zanimal manj, kot bi se iahko. Ja, kaj čem, če je pa toliko enih dogodkov, koncertov in podobnih azdev, poleg tega bi pa človek imel če kakšen dan za zabušavanje - recimo na morju. Sicer pa saj je poletje že "in", kadar je dež je pa "out", a ne. Največja novost zadnjih dni je vsekakor ta, da bo konec avgusta, torej tik pred začetkom šole, na taglavnem stadionu v Ljubljani veliki odprti koncert skupine Kelly Familj Več o tem boste lahko razbrali iz rubrike novosti, ki sledi. Zadeva bo vsekakor ravno pravšnja in ravno ob pravem času. Skratka d' best. Ker imamo danes še marsikaj za napisat', kar prelistajte cajtng, pa boste videli, koliko sem napisal, bom preskočil kar k žrebanju. Nagrado tokrat dobi Nataša Bevk, Sovodenj 16,4225 Sovodenj. Čestitam. Pa še eno opozorilo, vsi, ki še niste dobili dopisov za nagrade, jih boste dobili v teh dneh. Obljubim. Na nobenega nismo pozabili. TOP 3 1. Joyas de dos siglos -Ana Gabriel 2. Homework - Daft Punk 3. Destination anywhere -Jon Bon Jovi NOVOSTI No pa dajmo. Metalci starejše generacije Mot!ey Crue imajo novo ploščo "Genera-tion swine", mlajši in bolj death metalci Megadeath imajo "Cryptic vvritings", Hanson (prvič slišim zanj ah zanje??) pa "Midle of nowhere" (aha, baje, da os to trije bratje - lepi dečki pa to), kompilaciji sta najmaj dve in sicer Just The Best 12 in pa Radio Hit vol. 2, Plošča in kaseta Avia banda se imenuje "Dve sonci", Supergrass pravijo "In If For The Money", Radio-head "OK Computer" in My-day - rave kompilacija. Še par besed o vstopnicah. Že so naprodaj vstopnice za Kellv Family 27. 8. na centralnem stadionu za Bežigradom v Ljubljani. Cena vstopnic otroci do 14 let 1950, odrasli pa 2950. V Križankah bodo 3.7. nastopili Prljavo Kazalište (1800 sitov), dva dni zatem, 5. 7. bo Zuc-chero nstopil v Trstu (4400 stiov), 13. 7. Sting v Puli (4000 sitov), U2 pa 16.8. v VViener Neustadt (4400 sitov + prevoz 9500 sitov). Vse o tem seveda vedo Aligatorji... IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 268: Ja, še nagradno vprašanje. V katerem koncu Slovenije, nekje med Ljubljano in Kranjem, se nahaja sedež Radia HIT. No, a uganete? Dopisnice čakam do srede, 2. julija, na dan ko moj kolega odpotuje na "turizem" v Tadžikistan, Kirgizistan... Naš naslov je seveda Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, j a pripis "Jodlgator". Urška tanova od C.I.T.A. se mi zdi, da še ni zunaj, no saj še tazadna ni stara eno leto, Urška iz Žirov novega komada od Vilija Re-snika še nisem slišal (ploščo pa bo posnel pri kranjski založbi Panika), Mojca valda ti spadaš med stalne, tle sploh ni kaj kva, K.A. iz Bleda pa sporočam, da sem osvojil Prisojnik po plezalni smeri, da sem ponosen na to in crknjen kot motor od fičota, ki ima za sabo že 300.000 km. ^STVICA RADIA KRANJ w. z Lattello ,a: fcOR ŠTEFANČIČ PETEK, 27. 6. 1997, ob 18.30 H* i 1. VILI RESNIK: RAD BI BIL S TEBOJ 2. POWER DANCERS: NE ŽELI SI ME 3. D.A.Z.: PODOBNE SEM ZMAJU 4. ČUKI: POLETNA 5. DOMINIK DAVERO: OSTANI TAKŠNA, KOT SI 6. KINGSTON: KINGSTON TVVIST 7. SOUND ATTACK: LE TEBE HOČEM 8. AVIA BAND: TEBE SI 2ELIM l' g- J. BOBO: ITS MY LIFE S «EORGE MICHAEL: EVERYTHING SHE VVANTS I' JON BON JOV!: MIDNIGHT IN CHELSEA l T'C TAC TOE: WARUM? P WET WET WET: STRANGE f CAUGHT IN THE ACT: DO IT FOR LOVE I NANA: LONELY • BEE GEES: I COULD NOT LOVE YOU MORE l»atteUa =MDsO 913 Ffl ON ŠTEVILKA 33 Včost, iJ°ŠT, NASLOV: Nedeljski klepet ob kavi Pojutrišnjem, v nedeljo, 29. junija, ob 9. uri dopoldne, bo spet na sporedu Radia Kranj "Nedeljski klepet ob kavi", ki ga pripravlja in vodi Jana Debeljak. ftADiO 97.3 Fm Gost oddaje bo Primož Zevnik, absolvent slovenščine in primerjalne književnosti, sodelavec kulture redakcije slovenske TV, prof. slovenščine na gimnaziji Poljane v Ljubljani, redaktor univerzitetnega bloka v Novi reviji, Žublicist, esejist... ivi razpet med Drulovko in Ljubljano. Njegova misel: "Pravijo, da življenje doživljamo v nizkih legah, da je vse temačno in nima osnove s svetom, ki je bil pred tem. Sam pa mislim, da je zgodovina tista, ki nas uči biti tudi v temačnih legah. Te so namreč zdravilo za prihodnost. TRGOVINSKO PODJETJE d.d. ŠKOFJA LOKA LOKA KAVA - ZDRAMI IN PREMAMI Kupon: Predlagam gosta v oddaji "Nedeljski klepet ob kavi" Moje ime in naslov: 24 III? OOBM 6UKBEM od 30. 6. 1997 do 5. 7. 1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. HANSON - MMM BEP 2. BELLINI - SAMBA DE JANIERO 3. NANA - LONELY 4. C BLOCK - TIME IS TICKIN' AWAY 5. NEVV/PUFF DADDY -. ILL BE MISSING YOU 6. NEVV/ETERNAL + BEBE WINANS -1 VVANNA BE.. 7. DJ BOBO - IT'S MY LEIF 8. JAM AND SPOON - KALEIDOSCOPE SKIES 9. TONY BRAXTON -1 DONT WANT TO 10. NEK - LAURA NON C'E 11. JON BON JOVI - MIDNIGHT IN CHELSEA 12. ANJA RUPEL - BREZ LJUBEZNI 13. 'N SWYNC - HERE WE GO ♦ 14. NEVVA/ILI RESNIK -R AD BI BIL S TEBOJ 15. NEVV/SKUNK ANANSIE - HEDONISM LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1 SASH feat. RODRIGEZ - ECUADOR 2. ALEXIA - UH LA LA LA 3. SVVAUENTIAL ONE -1 WANNA MAKE... 4. BROOKLYN BOUNCE - GET READY TO BOUNCE 5. ALMA HARIS feat TANJA SEGURA - MUŠICA ELEKTRICA 6. DJ OUICKSILVER - FREE 7. DJ ZUUL - IT'S THE DAY AFTER THE PARTY 8. KATRINA AND THE VVAVES - LOVE SHINE A LIGHT 9. CELVIN ROTANE - THEME FROM MAGNUM / BACK AGAIN ME 10. FINAL-VETER SI 11. NEVV/2 EIVISSA - OH LA LA LA 12. SOUD ATTACK - LE TEBE ŠE HOČEM 13. DISCO NATION - ROČK THE JAM NIGHT 14. DJ CERLA - THE DJ IT'S SATURDAY NIGHT 15. ALLY AND JO - NASTY GIRL 16. NEVV/DOUBLE YOU - SOMEBODY 17. NEW/THE SIGH - WORDS 18. NEVV/PUMA DO IT PIGH19. RED 5 . LIFT ME UP 20. M.R. - USTEN TO YOUR HEART 21. SIMONE JAY - VVANNA BE UKE A MAN 22. ALWX PARTY - SIMPLE THINGS 23. MARIO PIU + MAURO PICOTTO - NO NAME 24. NEVV/DISCO CITIZENS - FOOTPRINT 25. NEW/FREESTYLE - KO MINE TA NOČ 26. NEVV/DJ DON AND SVENSON - MY BEAT SHOOT BACK 27. NEVV/CAZZERO . I DONT VVANNA MAKE YOU CRY 28. BRAINBOX - GET READY 29. ENTER - LOAD AND SAVE 30. REGINA - DAY BY DAY TRZISKI HIT LESTVICA NAJ GLASBE RADIA TRŽIČ vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Nagrajenec oddaje je bil Andrej šunkar iz Preddvora. Andrej, v PODJETJU CEGRAM KAVČIČ te čaka prijetno presenečenje. Tudi vas čaka veliko presenečenj: od dobre glasbe do prijetnih nagrad in še kaj prijetnega se bo našlo. Na vse to pa morate še malo počakati in sicer do ponedeljka, 30. junija, ko boste lahko glasovali v živo za svojo naj melodijo, ne samo danes preko kupona. Lepo vas pozdravljava in vam želiva prijetne počitnice oz. dopustovanje. Skratka prijetno poletje ob Tržiškem hitu. Vesna & Dušan Lestvica: 1. It's my life - DJ. BOBO (1) 2. Sonce je zašlo - POP DESIGN (2) 3. Fire - SCOOTER (3) 4. Jagode in čokolada - ROK'N'BAND (12) 5. Brez ljubezni - ANJA RUPEL (6) 6. Ne želi si me - POVVER DANCERS (4) 7. Furz - TIC TAC TOE (7) 8. Tebe si želim - AVIA BAND (9) 9. Time is tickin away - C-BLOCK (novo) 10. Uh la la la - ALEXIA (10) 11. Crazy for you - DAVID HASSELHOFF (old) 12. Nur getraumt - BLUMCHEN (5) 13. It's my party - CRAZY LITTLE THING (13) 14. Too late too son - JON 3ECADA (novo) 15. Your woman - VVHITE TOWN (novo) 16. I wanna make you - SEOUENtlAL ONE (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite na Raido Tržič, Balos 4, Tržič, do 30. junija. KUPON TRZISKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: , RADIO jV BLEJSKO A ^ POLETJE BLED DANES, v PETEK, 27. 6. Ob 21.00 uri bo v sklopu Valvasorjeve fundacije v cerkvi na Blejskem otoku nastopil Duo Jubilet: tenorist Marjan Trček ter Boris Šinigoj na arhilutnji. Pletne vozijo z Mlinega. JUTRI, v SOBOTO, 28. 6. V sklopu občinskih prireditev v trgovskem centru bo od 20. ure naprej popularna glasba D. J.-ja iz diskoteke Royal, dinamična modna revija in koncert popularne skupine iz Zagreba SOULFIN-GERS. V primeru slabega vremena se vidimo v plesni dvorani KAZINA. V cerkvi Sv. Martina na Bledu bo ob 20.30 uri Otvoritveni koncert POLETNEGA GLASBENEGA FESTIVALA - VIOLINA 997, na katerem bo nastopil Celjski godalni orkester z dirigentom Nenadom Firštom. Solista večera bosta Dejan Bravničar in Jernej Brence. Poletni glasbeni festival bo trajal vse do 12. julija. POJUTRIŠNJEM, v NEDELJO, 29. 6. Nedelja bo v znamenju 90. obletnice Pihalne godbe Gorje. V trgovskem centru bo ob 13. uri velika revija gostujočih pihalnih orkestrov iz vse Slovenije. Vse informacije v zvezi s pnreditami dobite na Turističnem društvu Bled, tel. št.: 064 741-122 Od 27- junija do naslednjič «—» OVEN j \ g I Kot kaze jo boste odrajžaii na morje, če pa že ne to, % m t M pa vsaj na kakšno jezersko ali bazensko sceno. 11 Hmmm... lavorji pa že tako ali tako niso več moderni. V Sicer niti niste kaj preveč načrtovali, kam boste odšli na dopust. No, vi ste sploh taki, da ne načrtujete sto 1-■-' let naprej, kar je po svoje čisto v redu. Kakšna krajša --mm časovna točka bo čisto v redu, Je pa res, da tudi z ^W neba ni padlo. Dobra soseščina, kajne. BIK m A Hiteli boste v trgovino in namesto, da bi tam lepo z l M užitkom kupovali, boste tam z veliko hitrico ^^mmf^ i opravili in jo šibali nazaj domov. Že veste zakaj. Nočna scena bo tako kot v zadnjih dneh tudi vnaprej precej pestra, zvoki, ki bodo kalili nočni mir, vam pa spanec, pa bodo še vedno precej enolični. V enem in istem akordu. Če gledate risanko Gasilec Samo, potem že veste. DVOJČEK Vam se je zgodilo nekaj neverjetnega. Podvojil se vam je horoskop iz prejšnjega meseca in ker so tipkarice v astrološki pisarni po jutranji kavici ugotovile, da zadeve, ki je bila že napisana, nima smisla pisati še enkrat. Bile pa so toliko uvidevne, da so zabeležile datum in številko časopisa, v katerem je vaš podvojeni astrolajf bil objavljen prvič: Gorenjski glas, št. 38, 31. maja 1997. RAK V prihodnjih dneh se vam bodo dogajale olimpijske igre. Vse vaše zvezde so bile v kritičnem trenutku, ko astrologi razbiramo informacije z njih, kratko in malo OKROGLE. Zvezdni peterec je recimo izgledal kot olimpijski krogi. Tudi vam se bo svet zdel blazno okrogel. Spraševali boste znance in prijatelje, če je z vami kaj narobe, Nasvet: Poglejte v kakšno enciklopedijo -Kopernik je že zdavnaj ugotovil, da je zemlja okrogla. LEV Precej boste delali. Eni bodo odšli na dopust, vam, ki boste ostali na poziciji, ki jo držite že od novega leta sem, pa bodo naprtili še tisto dodatno, kar um, ki bodo šli na dopust ta čas ne bodo delali. Kot vidite je vaš horoskop za prihodnje dni precej zapleten. A ne tako kot pri tehtnici, kjer so zvezdne silnice zapletale še bolj. DEVICA Prijetnih uric bo v prihodnje vse več. Ugotovili ste namreč, da nima smisla tiščati z glavo skozi zid, ki so ga že dolgo tega izzumili kitajci. Ta je trd kot kamen kost. Ob koncu meseca se vam obeta zanimivo potovanje, kar je precej več vredno kot vsak odstotek k povišanju penzije, vsak tolar pri žepnini ali vsako napredovanje v službi. TEHTNICA Vaše zvezdne silnice so res zapletene. Zato vam svetujemo, da si čimprej priskrbite strokovnjakinjo pletilske stroke ali pa kakšnega, ki sto na uro pozna vozle, da bo skupaj z nami vse skupaj odpletel. Omenjeni osebi kupite vozno karto do našega astrološkega združenja, mi ga bomo nudili prenočišče. Ker ste to ravno vi, boste imeli popust, pa še na obroke bo. A ni to fajn. ŠKORPIJON Tudi vi si boste privoščili dopust. Zagotovo pa ta dopust ne bo imel nobene zveze s planinarjenjem. Slučajno ste namreč pred kratkim malo preveč gibali v višino. To ali ste se basali v kakšne visoke na češnjo je sicer, tega mi ne moremo predvideti, Sto ljudi, dvesto oči, malal bo pa sveti Peter. STRELEC A ste verjeli, da boste prišli na letalonosilko, ki je bila pred par dnevi na ogled v Koprskem pristanišču? Niste verjeli? Potem pa tudi astrolajfu ne verjamete čisto nič, zakaj bi se potem mi trudili s pisanjem, Poboljšajte se do prihodnjega meseca. KOZOROG Kaj če bi se vselili v novo hišo. Če jo že imate vam svetujemo, da vse, omare, kanarčka, stole, cunje, sliko od starega ata, ki je bil delavec v tekstilni tovarni... skratka vse, znosite ven in potem začnete nositi nazaj noter. Tako se boste namreč vselili v hišo. Če boste nad vrata napisali še nova, bo to nova hiša. Če živite v bloku, to za vas ne velja. VODNAR Da je tale astrolajf včasih tudi precej delikatna stvar smo astrologi izvedeli ob tem ko smo brali i vaš zvezdni zapis. Takole je pisalo. Jaz ozvezdje \/^\a^\m^W vodnarla sem tokrat uspelo proizvesti le napoved w v T \ za vse, ki imate v steklenem kozarcu zlato ribico. Ker mi astrologi, ki smo vedno z mislimi na zemlji, dobro vemo, da vsakdo nima doma zlate ribice, smo se tokrat odločili, da se prepisovanja napovedi za vašo prihodnost tokrat vzdržimo. RIBI Vodenje projekta letošnji dopust trdno držite v svojih rokah. Tako kot ste se odločili pač bo in brez pardona. Vkolikor boste odšli na morje, se nikar preveč ne nastavljajte soncu, namreč živo rdeča farba bolj kot na vas fris in kožo v celoti, spada na paradajz, rdeče banane, jonatan rosa in podobno sadje in zelenjava. Predlog. Namesto da se vi nastavljate soncu, dajte na sonce raje katerega od zgoraj omenjenih sadežev oz. zelenjave. gore ali pa po lojtri velja namreč tista Alfi in njegovi muzikantje Veseli Štajerc s svojimi fanti Abrahama je že srečal, saj bi drugače težko letos praznoval 35-Ietnico poklicnega dela p11 glasbi in z glasbo. Med jubilejnimi nastopi bo imel najmanj dva tudi na Gorenjskem in s»ce na Jesenicah in v Kranju. Kar pa zadeva njegovo pot v zadnjih letih, ko je sklenil boga*0 Avsenikovo obdobje, je poznan kot veseli Štajerc, ki s svojimi fanti, kjerkoli nastopi. i& poskrbeti za razpoloženje. kakšnih 150 popevk. Zlate ki povsod tudi prispeva)0' plošče in nr—A-sodijo zraven. Letos Alfi Nipič beleži 35 let dela pri glasbi oziroma bolje rečeno z glasbo. Alfi je namreč vsa leta, od začetka, ko je postal tekstilni tehnik in je že kmalu na začetku po končanem šolanju tekstilni poklic zamenjal z glasbo in poklicnim nastopanjem, s srcem in dušu bil poklicni glasbenik. Ne bi bilo pošteno presojati, kdaj je bilo njegovo delo bolj poklicno. Na začetku, ali danes po 35 letih. Za Alfija je namreč značilno le eno: Vedno je garaško z glasbo. Alfi Nipič, rojen v Mariboru pred skoraj 53 leti, je prepeval že v Tekstilni šoli. Po šoli pa je poklicno delo nadaljeval v Slaviji v Mariboru. Spominja se, da je bilo to garaško delo, ki pa se je tudi obrestovalo. Fantje so postali namreč kmalu poznani, kot najboljši "kavarniški band" pri nas oziroma na Štajerskem. Živel za muziko "Živel sem za muziko,4' pripoveduje Alfi Nipič, ki po 35 letih tega, kot pravi, tudi zelo trdega dela, ne kaže ne let, ne utrujenosti. "Takrat, v Slaviji, ko smo bili najboljši kavarniški band, smo peli vse, kar je bilo takrat popularno; od Beatlesov do črnskih duhovnih pesmi. Peli smo štir-iglasno in potovali sm o iz kraja. Bili so to časi, ko smo peli v živo, ko si nisi mogel privoščiti plajbakovskih napak oziroma zgolj sinhro odpiranja ust. Zadnje čase se živa glasba spet vse bolj vrača nazaj na glasbene deske. Mislim, da je prav tako, saj je trg postal precej zasičen z raznovrstnimi glasbenimi skupinami. Sicer pa resno: Glasba, narodna ali zabavna, je resno delo. Jaz sem imel vedno takšen odnos do tega dela in delovanja. Tudi takrat, ko so nekateri pevci znali tri, štiri pesmi in so nastopali po festivalih, mi pa smo jih en večer zapeli petdeset in več." Alfijevo tako imenovano prvo, recimo kavarniško obdobje - pozimi v Mariboru, poleti pa po takratni Jugoslaviji, predvsem na morju, je trajalo dvanajst let. Potem pa je prišla Vesela jesen in prejšnjo publiko je nenadoma zamenjal z novo. Vesela jesen ga ni samo preoblekla, začrtala je prelomnico, ko je sklenil, da izstopi in se poda plošče in nagrade seveda Veseli Štajerc deluje resnlLj veselo in da je tudi druz | kjer nastopa, potem za Alfi in njegovi muzikantje vesela. Po izteku Avsenikove poti je Alfi ostal to, kar je bil skoraj tri desetletja: Muzikant. In to je poudaril in tudi potrdil z melodijo Ostal bom muzikant in s svojim ansamblom. Zdaj že osmo Harmonikar je — Greif doma iz Radizel: n* i moniko igra že od ČetrU leta, star pa je 30 let. J poklicu je profesor gla* pj ansamblom Alfija Nip*8 L Alfi Nipič, vodja ansambla na pot narodne, domače glasbe. Seveda pa poklicno delo ne dovoljuje le eno zvrst. 1\idi zabavna glasba je obvezna v repertoarju. Po Veseli jeseni, ko je Alfi postal Veseli Štajerc,. so prišli festivali in nastopi, potem pa se je začelo 18-letno Avsenikovo obdobje. Iz tega časa je 250 popevk oziroma pesmi v slovenščini in prav toliko tudi v nemščini. Sicer pa ima Alfi na kasetah in zgoščenkah že je tri leta. Glasba je nje poklic in hoby. ^ Trobento igra Danilo doma iz Kidričevega: poklicu je električar, troNJ, to pa igra od drugega raS* j osnovne šole. Star je 28W> ansamblu pa je šest let. obiskuje tudi orgelsko šolo poldrugo leto igra tudi orgij cerkvi. O hobiju pravi P posebnega. t Klarinetist Zdenko Konjak je iz Maribora: Petdeset let je star, klarinet p^ začel igrati v drugem raz^ osnovne šole. Ko je bil 5 pet let, je že igral. Pro^ glasbe je na srednji &®r # šoli v Mariboru. Želi si, j tako ostane še naprej' j prostem času pa neguje p13,, tažo viljamovk. Sicer Pai njegov delavnik družina, si ba, ansambel. w Alen Ojcinger iz SloveBj Bistrice je basist: Lesarj tehnik je po poklicu, vej« se ukvarja z glasbo. Tri \&\ pri Alfijevem ansambl0\ prostem času pa je w° konjiček avtomobilizem-, j, Kitarist Zoran PerB^ Sevnice ob Dravi: Po Pjjf cuje klučavničar, ima s ^ firmo, kitaro pa igra <*» , leta že 30 let. Tri leta žeJgj,. ansamblu in upša, da b° naprej. Kakršna vprašanja takšni odgovori . :d Kar precej vpraSad jj nam poslali v uredni'1 ^ ko smo jih zastavili v s $\ imenu Alfiju in člano«V sambla, so bili pri nfk v kar malo presenečeni, I rečem v zadregi. Mtfif Na vprašanje, kako on V Alfi mladostni videz, ^ zahvalil za kompliment strinjal, da je to pač £ e f Za petje, pravi Alfi- .i, V odločil tudi po Avseni*1lU je sklenil Ostal bom kant. Da pa je glasbeni V A podoben trgovskemu, , ^ tudi njihove družine. v^M je Alfi v 35 letih lu, » Zoran Pernuš, kitara leto to svojo odločitev tudi uspešno potrjuje. "Uresničil pa bom šc eno dolgoletno željo. Letos, ko bomo 35-letno delo proslavil s 35 koncerti po Sloveniji, bom odprl tudi svoj studio. To sem si vedno želel. Tudi zato, da bom lahko snemal takrat, ko bom najbolje in najbolj ustvarjalno razpoložen. Konec bo nenehnega tekmovanja s časom in pri- bi povedal točno števil^' A pa se podal letos tu !• Gorenjsko. AvseniK0 Alfi velikokrat spoinmr, je bil z njimi 18 let. Res V da ni nič večno in kvintetih se nadaljuje- J pa je lažje delati samo*'* kot pa skrbeti za "ce $ ansambel. Kar pa 1 „d nenavadno j J| ' J. njegovo ganje" glave, pravi ima vsakdo pač nekaj | ga. Kdor pa misli, Alfi z muzikanti - kjerkoli nastopijo, poskrbijo za "ta pravo" veselo razpoloženje. Jeseni bodo tudi na Gorenjskem. leKmovanja s časom m pn- ~ zaifirnivosti oj ganjanj. Mislim da bo to pJQ *ebnosli lahko mM* pripomoglo tudi k obogatitvi pridno va(jj napfej-^ ln še eno je r.eS*,£d^ njegovi muzikantje imenu veselih Sl«Jcl* ^ naprej skrbeli za doj* in rapoloženje po ' • A. Žalar ustvarjalnega dela." i Veseli fantje ob veselem Štajercu Prav je, da malo pobliže predstavimo te Alfijeve fante, Prvih sedem let Radia Kranj in frekvence 97,3 Devet direktorjev, sedem let in tri "stenge" Če ste se spraševali, zakaj v kinu Center v Kranju ni bilo torkove večerne filmske predstave, se od tega trenutka ne boste več. Kranjski radijci so skupaj z nami, ki smo prišli gledat, kako to zgleda, praznovali sedmo obletnico oddajanja. In ker smo bili v kinu, kjer ponavadi vrtijo filme, vsak film pa poleg slikovnega vsebuje tudi dialoge, je oni večer nastalo tole. Za torkovo prireditev je veljal sistem vstopnic, kot kinu sicer tudi pristoja, pristoja Pa tudi velikim prireditvam, tipa podeljevanje asih in drugačnih nagrad, obletnice, otvor-lVe- , skrakta vsem "pasjim procesijam", kot e Je njega dni slikovito izrazil nesrečnež, ki ni smel zraven. Publika je bila pestra, cela "rišta" adijcev, da sem se že spraševal, kdo vraga je akrat na radiu sploh delal, ljudje iz vrst glaševalcev, podjetniki in gospodarstveniki, glasbe" .. teniki, za vzorec radijskih poslušalcev, Prelji in prijateljice in kakopak mi, predniki medijev. rvi del prireditve je bil kar simpatičen, tudi tj Uslugi povezovalke programa, šarmantne Jte Mravlje in nastopajočih od Alenke odec in Damjane Golavšek, ki sta začeli in z P fl^Snerjev, ki so uradni program, skupaj radijci in njihovo uspešnico Zatreskan sem b..le kot raketa, končali. Drugi banketni del je di ,v znamenju polnih miz, treh tort in iaiogoV) trilogov, štirlogov, petlogov... Neka-,r.e smo uspeli zabeležiti in jih tokrat tudi .javljamo. RS.: Če ima kdo kaj proti, naj kar VoH!-Saj' se je tudi na tistih treh stopnicah, ki _aiJo v in iz prostorov Radia Kranj, že ^sikdo zložil. • Igor K. Posn ed ali mladec na sredi Je tehnik Aleš Kozina, ki marljivo l*Hi k V'Ja vse°in0 s krožnika, medtem ko se dami, moderatorki %e ■ an in Andreja Rekar pogovarjata o vremenu, pletiljskih ^^sta^i^ dve 'eve' °"ve densne> najnovejših lakih za nohte... in yljata iskrive očke fotografskemu aparatu, (zgoraj) Marjan Potrata, direktor radia Kranj(na levi): "Peter, kako si pa ti imel "poštimano" s puncami na radiu? Peter Čolnar, bivši bivši direktor in prvi odkar se je Radio leta 1995 lastninil (v sredini): "Če ti čisto po pravici povem, sem bil ponavadi kar tiho. Sem samo gledal." Brigita Potočnik, novinarka (levo):" Kaj pa se imata vidva za menit' takole na samem." (zgoraj) Še dva Škofjeloča-na glasbenik Jan Plestenjak ter moderator in referent za kulturne zadeve sicer zaposlen v ZKO Škofja Loka Marko Črta-lič sta svojo bazo imela pred vhodom v žensko toaleto. Bistro, po dosedaj znanih statistikah gre vsaka gostja banketa med večerom vsaj enkrat mimo. Marko Črtalič: "Lepo pozdravljen, pa prosim, če se umakneš, razgled zakrivaš." Jan Plestenjak: "Ha,ha,ha..." Pravijo, da je polovica radijcev iz Škofje Loke, druga polovica pa iz Tržiča. Vmes pa se najde tudi kateri iz Kranja, Radovljice, Ljubljane. Škofjeločanka Brigita Potočnik, novinarka (na levi) in Tržičanka Ljuba Nadišar, tajnica (na levi) soglasno: "Z rezanjem te torte uradno obznanjava, da je najin shujševalni mesec za leto '97 ta trenutek prešel v zaključno fazo. Prva dva kosa sta že oddana." (spodaj) %id £ .na Gorenjski televiziji Tele TV, Kranj, edini * G0re^ 'nilcov, ki so se naslednji dan, v sredo torej, ^rišit , 8las°m peljali v Koper, uspel priti na V" '^alonosilko. Drago Papler šepetajoč: "Se rzvedeli, se je Drago Papler, električar in > dob Prebitj'nU?r° naJesti< Jutri se bom v Kopru poskušal "^ree v Pta,onosilko- v D°JU izletnik na izletnika Saka kumarica prav pride." (zgoraj) Rockovski žur v Stražišču pri Kranju Živ žav - Ročk Open Air Kranj - V organizaciji Open Your Mind Promotions se bo v soboto, 5. julija, v Stražišču pri Kranju dogajal prvi Živ žav - Ročk Open Air. Da best so rekli mnogi rockerji in poslušalci drugačne glasbe, kar seveda tudi velja, saj se bo na Gorenjskem na področju tovrstne glasbe po dolgem času, izjema so seveda koncerti v okviru Rockowanja in Tedna mladih, dogajalo nekaj da se reče. Še posebej pohvalno je, da se bodo predstavih predvsem domači bandi. Zadeva se bo začela že ob 11. uri dopoldan, saj se bo na odru zvrstilo kar 15 novejših kranjskih skupin oziroma skupin, ki delujejo na območju Kranja, nastopili pa bodo še gostje Srečna mladina iz Ljubljane. Poleg njih pa bodo še nastopil kranjske skupine God Scard (progresivni metal), Stratus (jazzy - ročk), U.F.O. (orto punk), Free Špirit (biues ročk), The Mi (punk ročk), Pocarji (HC metal rap), 3Necroscopy (trash metal), TNT (orto Punk) Flegmatiki (grunge) in Gromska strela (ska punk). Škofjeloške barve bodo zastopali Melodka (hard ročk) in Hubbus (punk -grunge), skupine Mokre sanje (post HC), Potshot (HC metal) in Tvvilight (death metal) pa prihajajo z Bleda. Organizatorji so se odločili, da bo letošnji program bolj ali manj v lokalnih okvirjih, vkolikor bo projekt uspel pa v prihodnje načrtujejo festival zastaviti v vseslovenskem obsegu, mogoče tudi s tujimi gosti. Seveda je ponavadi vsak naslednji festival tudi že tradicionalni. In še to -VSTOPNINE NI. • LK. Nova muzika Disney in 40 raz... Pa niti ne razbojnikov ampak "Absolutelv Disnev" se imenuje zbirka štiridesetih glasbenih umetnin iz Disnevjevih risank in filmov. To je glasba, ki že skoraj šestdeset let, od risanke Sneguljčica in sedem palčkov pa do najnovejše risanke Pocahontas, navdušuje mlado in staro. Že sam Walt Disney je vedel, kakšen je pomen glasbe pri risankah: "Lahko na filmskem platnu vrtiš ne vem kakšne sličice, pa so te še vedno dolgočasne, če jih ne podložiš z glasbo. Glasba jim daje življenje in vitalnost, ki je ne morejo dobiti nikjer drugje." Prav zato gre za kvalitetno glasbo, tokrat zbrano na dveh cedejih, ki jih pri nas distribuira Svet glasbe, ki je tako rekoč nepogrešljiva tako za otroke, kot za slehernega poznavalca glasbe, ki ve kaj mu lahko in kaj ne sme manjkati v njegovi lastni glasbeni zbirki. Na dveh cedejih boste našli glasbo iz "evergreen" risanih filmov Knjiga o džungli, Sneguljčica in sedem palčkov, Ostržek, Dumbo leteči slonček, Mary Poppins, Lepotica in zver, Pepelka, Aristocats, Levji kralj, Pocahontas.... in glasbenike kot so Jimmy Cliff, Elton John, Andrews Sisters, Louis Armstrong... Skratka, kdo bi si mislil, da je tudi glasba iz risank lahko še kako zanimiva. • I.K. Koncert "Prljavci" v Križankah Ljubljana - Pestra poletna koncertna sezona v ljubljanskih Križankah se bo po nedavnem koncertu Bajage s skupino Instruktori, v četrtek, 3. julija, nadaljevala s hrvaško skupino Prijavo kazalište. Danes že legendarno hrvaško pop ročk skupino sta davnega leta 1977 ustanovila vodja skupine, tekstopisec in skladatelj vseh pesmi, ritem kitarist Jasenko Houra ter bobnar Tihomir Fileš. Njihov prvi hit, ki je izšel takoj naslednje leto v obliki maxi singla je bil komad "Televizori". Njihov debitantski album (1979) je po mnenju kritikov in publike še danes najboljši debi album v zgodovini hrvačkeha ročk and rolla. Sledil je album s hitom "Crno bijeli svijet", ki so ga fantje uspeli prodati v nakladi 200.000 kosov, kar je vsekakor fenomenalni dosežek. Iz skupine je odšel pevec Davorin Bogovič, sledijo pa albumi "Heroj ulice", "Korak do sna", " Zlatne godine", leta 1988 pa je izšel album "Zaustavite zemlju" s kultno pesmijo "Mojoj majci", ki jo je Jasenko Houra napisal v spomin svoji pokojni materi. Še danes bi večina Hrvatov na večno lestvico pesem "Mojoj majci" uvrstilo med prve tri. P R.. L j A l/ O KAZALI S f V odmoru med mnogoštevilnimi nastopi so leta 1990 posneli album "Devedeseta" Album "Lupi petama" je album povojnih spominov in žalosti za izgubljenimi prijatelji, domovino, starši, vsem tistim , kar nam grozovitost vojne lahko vzame. Njihova koncertna pot, ki je potekala 4 leta se je končala z velikim žurom v Zagrebu. Njihova zadnja dva koncerta v Zagrebu je videlo pol milijona ljudi. Tudi za ljubljanski koncert skupine Prljavo kazalište baje vlada precejšnje zanimanje in da slučajno nebi ostali brez vstopnice, bo najboljše, če se oglasite kar pri Aligatorju v Kranju. • LK. TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.00 Včeraj, danes, jutri 9.05 Otroki program 9.05 Radovedni Taček: Škarje 9.25 Taborniki in skavti, 23. ura 9.40 Pravljice iz mavrice 10.00 Sprehodi v naravo 10.15 Zgodbe iz školjke 10.45 Al Andalus, flamenco, 1. del - Evropski mesec kulture 11.10 Tedenski izbor 11.10 Hugo 11.40 Tednik 12.30 TV avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja, ponovitev 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 15.15 Otok otrok, francoski film 17.00 Obzornik 17.10 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija, 4/9 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.35 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 20.00 Utrip 21.40 Za TV kamero 22.00 Poročila, vreme, šport 22.35 Zlata naveza, angleška nadaljevanka Zakon v L.A., ponovitev 16.00 Skrita kamera 16.20 Theatron 18.00 Alpe, Donava, Jadran 18.30 Šri Lanka, neskončno lep otok, dokumentarna serija 19.00 Panorama županij 19.15 Risanka 20.25 Zmeda v Kitajski četrti, ameriški film 22.05 Hišice v cvetju, serija 22.50 Triler 23.50 Zlati gong AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 12.05 Življenje in jaz 12.25 šport: Formula 1, trening 14.05 šport: Tenis 16.25 Melrose Place 17.15 Savannah 18.00 šport 18.30 Zmešnjava 19.00 8aldy Man, angleška humoristična serija 19.30 Čas v sliki, vreme, šport 20.15 Pot v Carigrad, nemški film 21.35 Devet tednov in pol, ameriški film; Mickev Rourke, Kim Basinger 23.30 Nežni poljub smrti, ameriški film; Mariel Hemingway 1.05 Nedotakljivi, ameriški film 2.55 Savanah, ponovitev 3.40 Devet tednov in pol, ponovitev 5.30 Življenje in jaz RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Minute za starše 9.50 EPP 10.00 Gost v studiu župan občine Cerklje Franc Čebulj 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba 24.00 Zaključek programa Radia Kranj NEDELJA, 29. JUNIJA 1997 TVS 2 8.00 Euronevvs 15.10 Tedenski izbor 15.10 Oleana, ameirški film 16.40 Pomp 17.40 Teniški magazin 18.10 EP v košarki: Slovenija - Litva, posnetek iz Girone 19.30 Dnevnik, vreme 19.54 Šport 20.00 Marjanca, 1. del 21.30 Cesarstvo žuželk, angleška poljudnoznanstvena serija 22.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke, nostalgija z Jankom Ropretom 23.00 V vrtincu 23.30 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.40 Vohjač in Mimljač, risana serija 9.00 KaliČopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.30 Nora hiša, ponovitev 10.55 Očka major, ponovitev 11.20 Cooperjeva druščina, ponovitev 11.45 Princ z Bel Aira 12.10 Sobotna matineja: Caroline, film 13.50 Kako je bil osvojen Divji zahod 15.35 Ta čudna znanost, ponovitev 16.00 Alf 16.30 Mupet shovv: Alice Cooper 17.00 Disney predstavlja: Aladin; Račje zgodbe 17.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 18.40 Atlantis, glasbena oddaja 19.25 Dva neumna psa, risana serija 20.00 Sobotni večerni film: Mladi Sherlock Holmes 21.50 Ninjino maščevanje, film 23.25 Vroči pogovori, erotična nanizanka 23.55 Siegried, erotični film POPTV 8.00 Mrčeski, risana serija 8.30 Dogodivščine brenčeče čebelice, risana serija 9.00 Munkci, risana serija 9.30 Mož pajek, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Morska deklica, mladinska serija 11.00 Proti vetru, nemška nadaljevanka 12.00 Samski stan, ameriška nanizanka 12.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 13.00 Formula 1, trening 14.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 15.45 Highlander, ameriška nanizanka 16.30 Robocop, 1. del ameriške akcijske nanizanke 17.45 Herkul, 11. del ameriške nanizanke 18.30 Xena, 11. del ameriške nanizanke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Ozek prehod, ameriški film; Gene Hackman, Anne Archer 21.45 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 22.30 Seksi komedija kresne noči, ameriška komedija 0.30 Playbo: Skrivne izpovedi in sanjarije, erotična serija 0.30 Playboy special 1.30 24 ur 2.00 Obsedeno stanje, film AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 RTV kuhinja 9.30 Rusi prihajajo, ameriški film, 1965; Alan Arkin 11.35 Starša v akciji, ameriški film, 1993 13.00 Čas v sliki 13.10 Velika ljubezen nadvojvode Jo-hanna, avstrijski dilm, 1950 14.45 Ko bi bila vsak dan nedelja, nemški film 16.10 Slikanica Avstrije 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.35 Kdo me vzame? 17.53 Verstva sveta 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Velika nagrada narodno-zabavne glasbe 22.15 Čas v sliki 22.20 Abraham 0.00 Čas v sliki 0.05 Sanje o sreči, ameriški film; Christy Alley 1.30 Pogledi od strani 1.35 Moderni časi 2.05 Schiejok, ponovitev 3.05 Šport 3.35 Velika ljubezen nadvojvode Johanna 5.10 fantastične zgodbe 5.30 Raj za živali TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Poročila Gorenjske 510 (ponovitev) 20.25 Glasbeni videospot 20.30 Marindol - poletni mladinski tabor ob Kolpi 21.10 Sobotna sreča 97 22.05 EPP blok - 3 22.10 Odprti ekran (ponovitev) 22.25 Kamera presenečenja - 83. oddaja: Bohpomagej pri Ladu Srečniku 22.40 Odprti ekran -2. del (v živo) - Ali me poznate? 23.10 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 144. oddaja 00.10 Z vami smo bili... nasvidenje 00.11 pdpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.12 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program; Erotični film: 1.42 Videostrani R TRŽIČ TV 3 8.00 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodaja 14.45 TV prodaja 15.00 Salon, ponovitev 16.00 Tečaj francoščine 16.30 Utrinek 17.00 Videoboom 18.00 Tropska vročica, ponovitev 19.00 TV dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Gimnazija v Alpah, mladinska nadaljevanka 20.30 Tropska vročica, nadaljevanka 21.30 Spletkarjenje, film 23.00 Utrinek 23.30 TV prodaja 23.45 Dnevnik 00.00 Komercialne predstavitve LOKA TV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Novice izpod Ratitovca 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Prebudimo se v čisto reko 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Spoznajmo svojega soseda (Cilka in Vera Mencinger) 20.41 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. Sobotni program iz našega studia bomo začeli ob 13:30. v začetku bomo govorili o tem, kaj sami mimo grede lahko naredimo za boljše po čutje. Ob 14:30 se bo namreč pričela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič. Uro kasneje bomo spremljali in komentirali. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, nto glasbene čestitke in oddaja Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, oddajo je omogočila Stanovanjska zadruga Gorenjske. Seveda bo na vrsti še kakšna zanimivost, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa nismo pozabili, tudi torkat so ga v studiu Zelda pripravili posebej za Radio Tržič. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Ansambel Stratus 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Pogled v jutrišnji dan 17.00 Moja je lepša kot tvoja 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Jutranji servisni program, vreme, ceste, vikend informacije 7.00 2 jutranja kronika 7.55 Skriti mikrofon 8.00 Dobro jutro Slovenija, turistično rekreativna oddaja 11.00 Dober tek Slovenija, oddaja o kuhanju in skrivnostih kulinarike 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.15 RGL - na slovenskih vinskih cestah do 15.00 15.05 Pasji radio 15.15 Novice 15.30 Svetovna zbirka hitov 16.00 Notranjsko kraški mozaik 17.00 S totega konca - štajerski mozaik 18.00 Sobota v Ljubljani 18.25 Skriti mikro fon 19.00 Rick Dees, ameriška glas bena oddaja 22.00 Nočni glasbeni program RGL-a TV SISKA R OGNJIŠČE HTV 1 8.40 Poročila 8.45 Klub D.D., ponovitev 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 11.00 Risanka 11.25Afrika, dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.20 Tri male ninje in izgubljeni zaklad, mladinski film 13.55 Risanke 14.10 Briljantina 15.25 Kažipoti 16.40 Televizija o televiziji 17.10 Poročila 17.30 Razpravljal-nica 18.15 Potujemo po Hrvaški 19.05 Najprej je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.15 Svet zabave 20.55 Melodije Istre in Kvarnerja, prenos 22.45 Opazovalnica 23.20 Polnočna premiera: Frostov pristop ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka, ponovitev 18.25 Kronika, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Odprt ekran 20.50 Video boom 40 21.50 Film 23.20 Top spot 23.25 TV prodaja 23.00 Video strani 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Božje poti na Slovenskem oz. Jaz pa pojdem 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica - otroška oddaja 11.10 Za življenje, za danes in jutri: 1. sobota BESEDE MIČEJO, ZGLEDI VLEČEJO, 2. sobota ODDAJA ZA ZAROČENCE IN ZAKONCE, 3. sobota ODDAJA O ZASVOJENOSTI, 4. sobota DRUŽINSKI CENTER BETANIJ 12.00 Zvonjenje 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Slovenci po svetu in domovini 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in duhovni nagovor pred nedeljo 21.15 Glas miru oz. Naši svetniški kandidati 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program HTV 2 9.25 TV koledar 9.35 Obalna straža, ponovitev ameriške nanizanke 12.35 S knjigo v glavo 13.20 Acapulco - telo in duša, ponovitev nadaljevanke 15.10 KINO CENTER amer akc. thrill ANAKONDA ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer druž. kom. 101 DALMATINEC ob 17. uri, amer. ljub. drama ZELO OSEBNO ob 18.45 in 21. uri ŽELEZAR amer. kom. TI, TI LAŽNIVEC ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij kom METRO ob 18.30 in 20.30 uri BLED amer. drma SKRIVNOSTI IN LAŽI ob 18.30 in 21. uri ŠKOFJA LOKA amer film METRO ob 18 30 uri, amer. film ANGLEŠKI PACIENT ob 20.30 uri ZIRI amer. kom. MICHAEL ob 20.30 uri TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.20 Včeraj, danes, jutri 8.25 Ozare, ponovitev 8.30 Mednarodna izmenjava otrok, nizozemska dokumentarna nanizanka 8.50 Živ žav 9.40 Dodojeve dogodivščine, francoska risana serija 9.45 Na vrtu, ponovitev 10.10 L. Bernstein: Koncerti za mlade, ponovitev 19. oddaje 11.00 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si, oddaja TV Koper CaDodistria 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 13.50 Igre brez meja - Laško, ponovitev 15.20 McHalova mornarica, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, ameriška nanizanka 17.40 Po domače 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Večerni gost: Damjan Ovsec 22.05 Poročila, vreme 22.20 Ameriška norost, ameriški film Melrose Place, ameriška nadaljevanka 19.05 TV fortuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Cheers, serija 21.00 Hvali morje, drži se zemlje 23.00 Opazovalnice 23.35 Zakonski stan, serija 0.00 Težnja za drugačnim ali kako nastajajo modni trendi, dokumentarna oddaja HTV 2 10.20 TV koledar 10.30 Graz: Ekumensko srečanje 12.05 Risanka 12.40 Svet zabave 13.10 Dosjeji C, ameriška serija 13.55 Polnočna premiera 15.40 Dokumentani film 16.25 Zlati gong 17.10 Klasična glasba 18.10 Preiskovalec, dokumentarna serija 19.00 Popaj, risana serija 19.30 Dnevnik 20.15 Aplavz, prosim 21.15 Poročena... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 21.45 J.F.K., ameriški film TVS 2 8.00 Euronevvs 14.50 Mali oglas, slovenska humoristična nanizanka 16.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke, ponovitev 17.00 7. evrovi-zijsko tekmovanje mladih plesalcev 18.30 Smučarski skoki za Interkontinentalni pokal, posnetek iz Velenja 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Goli, avstralska nanizanka 21.00 Svet čudes, avstralska dokumentarna nadaljevanka 21.55 Šport v nedeljo 22.25 Luciano Pavarotti, portret 23.15 Tok noč tok - TNT, ponovitev 0.15 Slovenski magazin, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. AVSTRIJA 1 6.00 Novo iz Suderhofa 6.25Pande 6.50 Otroški program 9.30 Šport, Formula 1, ogrevanje 10.05 Srečni Luka 11.25 Nezaželeni potnik, ameriški film, 1990 13.00.Šport v sliki 13.30 Šport: Formula 1 za VN Francije 16.35 Vitez iz vesolja, ameriški barvni film 18.00 Srček 18.30 Šport ob nedeljah 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Policaj iz Toelza 21.55 Columbo, ameriška TV kriminalka 23.00 Šport 23.05 čas v sliki 23.10 Kraj zločina, nemška TV kriminalka 0.40 Nežen poljub smrti 18.25 Video boom 40 19.40 Topjff. 19.45 TV prodaja 19.50 Spored Z«-' Glasbeni mix 20.30 Potovanja Film 23.00 Top spot 23.05 TV pr°°^ 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna r»' poved 5.50 EPP 6.00 Napove^' programa 6.50 EPP 7.00 Radio nija - Druga jutranja kronika '-p Pregled dnevnega tiska 7.50 v 8.00 Napovednik programa 8.20 vfo amo se 8.30 Hov, ne znam domov » EPP 9.00 Nedeljski klepet ob kavi Primož Zevnik 9.50 EPP 10.00 Prf'eCj Gorenjska - Kamnik 10.50 EPP Po domače na kranjskem radiu v «^ ■ narodnozabavne glasbe H-50^* ' 12.00 Brezplačni mali oglasi 1* Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetip oddaja 12.50 EPP 13.00 Vo$c" 13.50 EPP 14.00 Voščila 14.50 V 15.00 Napovednik programa 1'v.c EPP 15.30 Dogodki in odmevi" 16.50 EPP 17.00 Napovednik progi ma 17.20 Hitro, daleč, visoko i'\^ < EPP 18.20 Nagradni kviz Kina W»\ 18.50 EPP 19.30 Večerni prog^ Glasba po izboru Marijana Kozevj 20.00 Napovednik programa '* Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ AVSTRIJA 2 KANALA 8.00 Video strani 8.40 Vohljač in Momljač, risana serija 9.00 KaliČopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.25 Atlantis, ponovitev glasbene oddaj 11.10 Avtovizija, ponovitev 11.40 Nedeljska matineja: Mladi Sherlock Holmes, film 13.30 Bravo, maestro, ponovitev kuharske oddaje 13.30 Daktari, nanizanka 14.35 Miza za pet, ponovitev 15.20 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka 15.45 Super samuraj, ameriška nanizanka 16.10 Alf, nanizanka 16.40 Muppet show: Raquel VVelch, lutkovna serija 17.10 Disnev predstavlja: Skoraj človek, ameriški barvni film. 2. del 18.00 Korak za korakom, nanizanka 18.25 Kung fu, nanizanka 19.10 Mantis, nanizanka 20.00 Nedeljski večerni film; Willy VVonka in tovarna čokolade, ameriški barvni film; gene VVilder 21.45 W.B.. Blue in Bean, film 23.15 britansko prvenstvo turnih avtomobilov: Donington park 0.15 odklop, ponovitev 0.45 Osumljeni, film 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.15 Tednik 13.40 Domovina, tuja domovina 14.10 Pogledi od strani 14.30 Jezero muh 15.00 Policijska inšpekcija 1, 2. del nemške humoristične serije 15.30 Usoda na Matterhornu, nemški film, 1956 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Sezona v Franciji, avstrijski film, 1961 21.55 Čas v sliki 22.05 K stvari, politična diskusija z zanimivimi temami 23.20 Vizije 23.25 F. Schubert: Lazar ali slavje vstajenja 0.35 Teden kulture, ponovitev 1.05 Hello Austria, hello Vienna 1.30 Pogledi od strani 1.40 Dober dan, Koroška TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Glasbeni top spot 19.10 Sobotna sreča 97 10.10 Glasbeni spot 10.15 Tedenski izbor -župan z vami: Občina Cerklje - župan: Franc Čebulj (ponovitev kontaktne oddaje) 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 510 (ponovitev) 11.15 Izza ozadja: 500. jubilejna poročila Gorenjske - pogovori z ustvarjalci informativne oddaje 11.30 Marindol -poletni maldinski tabor ob Kolpi 12.10 EPP blok - 3 12.15 videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 145. oddaja 13.15 Z vami smo bili... nasvidenje 13.16 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.17 Videostrani Oddajamo od 10.00 do 15.30 na ^ stereo 88,9 in 95.0 Mhz. . .m Pozdravu iz studia ob 10:00 bo sie" j Klepetalnica, tokrat zadnjič PJJJJ novim Šolskim letom. i°JJ'fl opoldne, torej ob 12:00, se 00»,^ sprehodili po Tedenskem mozaik" pregledali vse pomembnejše ° godke, ki so se v naši okolici i9°°L. preteklem tednu. Ob 12:10 vas va^ mo, da prisluhnete Nedeljski ,ni misli. Sledil bo pogovor o akt"8' temi. Obvestilom boste lahko pn^L nili ob 12:50. 13:10 je čas za Osw> niče in zahvale. Sledile oo» glasbene čestitke. Za prijeten kor' delovnega tedna bomo ob "'j poskrbeli tako, da bomo zavn Kolovrat domačih. R TRIGLAV 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga juJgK kronika 7.50 OKC 8.00 Mirin vtotjjj 9.30 Uvod 11.00 Mali oglasi i" Osmrtnice, BBC, voščila 13-w.%(fl mo na morje z radiom Morje > Voščila 15.30 Dogodki in odmevi LgO Voščila 17.00 Nedeljska tema 'g3%.1» deljsko jutro 8.35 Skriti mikrofon ^ Novice 9.30 Kam danes v 10.05 Duhovna misel 11.00 Ne°|> pogovor 12.00 Dvoglavi levji car Xp kviz 13.00 Mali RGL 15.00 informacije 15.15 Novice 15.3« tovna zbirka hitov 16.00 Neo«'«-reportaža 17.15 Novice 17.25 Neujrf ka dežurstva 17.45 Dee Jay time ' j5 Skriti mikrofon 19.15 Novic« l^fi Vreme 20.00 Naj bo rockl, vodi Pire 21.00 Nočni program TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 18.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Ura pravljic R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 DU^jfl misel, svetnik dneva 7.30 Porof^tf Kmetijska oddaja 8.30 Dop. W'Z W. 9.00 Prenos svete maše 12* deljska reportaža 11.00 Poro*''8 fi/fi Zvonjenje 12.15 Naši poslušalci «s tajo in pozdravljajo 15.00 Dop°*' 0sM' informativna oddaja 15.30 NaSi v^fl šalci Čestitajo in pozdravljajo " jtfj jevanje 18.30 Večerna inform^jJ oddaja 20.15 Radio Vatikan Sakralna glasba 21.35 Radij««« '^jrf 22.00 Ponovitev verske oddaje ^ nih radijskih postaj 22.30 NoCn' » benl program KINO HTV 1 9.40 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Plodovi zemlje 13.10 Folklorna oddaja 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.50 Oprah Show 15.40 Bolje mrtev, ameriški film 17.15 Poročila 17.25 Bevertv Hills, ameriška nadaljevanka 18.15 CENTER amer. akcij, thrill. ANAKONDA OB 17., 19. in 21. uri amer. druž. igrani film OSTRŽEK ob 17. uri, amer. ljub. drama *$ OSEBNO ob 18.45 in 21. uri ŽELEZAR amer. kom. TI, TI LAŽNlVt^ 18.30 In 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer 0'$ SKRIVNOSTI IN LAŽI ob 18.30 in 21. uri BLED akcij. kom. METRO ob JJj 45 In 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film ANGLEŠKI PACIENT obv 18-|P k*"11 url DOVJE amer. kom. JERRY MAGUIRE ob 20 ui MICHAEL ob 18. uri, amer. kom. ZVERINE ob 20.30 uri ŽIRI amer Odprte strani- Stroji v tovarni pohištva Alples Pohištvo Železniki so utihnili, delavci so brez dela in ugibajo, če jih bo stečajni upravitelj poklical nazaj. Glede na dosedanje izkušnje se bo stečaj vlekel najmanj dve leti. POGLEDI GORENJSKEGA JUGA "V x Pre^. n<*Ši drlavi je kmečki stan srečno de/ l^el fevdalno gospodstvo in ni propa-l84$akor laški in angleški. Leto slobode het)Je videlo avstrijske kmete še trdne in lQkr e' v^asti v goratih krajih je Uvelo W. Mogočno in premožno kmetsko .- °d leta 1860> odkar ie iela etq .Postno liberalna sapa pri nas, gre od ^aji^° ^eta odločno na slabše. V gorskih ^Qnje. Se ie preje polagoma širilo naselje- Prirf' na pustih rovtah so se naseljevale %„e dr*žinice aZa ^deloval in so v potu svojega rnarljivo trebile zapuščeno zemljo e. To je ponehalo. Delavnih k manjka; obdelana polja se popuščajo Po[je, n°vo se ne izpreminjajo več rovte v •^b^i* *se vedno bolj izsekavajo, da se naraščajoči primanjkljej v gospo- k. VU; Hi,,];„ — ;___/.■..:„•„ _ j„x„i~ .. ljudje se izseljujejo z delele ln velika posestva naraščajo. Oj ta stečajni boben ... Vfifco'* d0U"ah planinah ni nič bolje. Nekdaj tako veselo Nijtoj ° ljudstvo stoka pod kruto butaro davkov in dolgov. Čez Posest^e za(lolženo; boben poje dan za dnem smrtno pesem ^ečif^L71' ^ so st°le(Ja prehranjala jeden rod; nesrečni potomci veljakov pa tavajo brez doma in brez posestva mej S{ri' l° mn°žico za smeri odločenih ljudij - proletarcev. l°VQfiŠe a kmeta je torej jednaka njegovim posestva me] Pot tujezemskim o te€fn: Pot pogina, pot v - proletarijat... " 1tt$f P dramatično ubranimi besedami je J. Sovran (beri: dr. te trajali v povprečju postopki, kjjli- vodili?" bit GORENJSKI GLAS / 36. stran / Kranj, 2Z junija 1997 "Ne nisem. Dve prisilni poravnavi sta narejeni v pol leta, ena je tekla skoraj leti. En stečaj pa zdaj teče že peto leto- "Zakaj se tako vleče?" .. —- jrjjC "Se vedno so tožbe in nepremičnina. ^ morda sploh ne bo moč vnočiti. Že leta..-^o je bila vložena tožba, da se vpiše v zemU ^. knjigo. Lastnik je namreč na svojem % jišču zgadil poslovni objekt z defl*^ stečajnega dolžnika, brez gradbenega »° \ jenja. Zdaj se izogiva vpisu nepremi&V p zemljiško knjigo, pri zemljišču pa l6^ solastnik. Primer je skoraj brezupe1- .^0 če bo nepremičnina vpisana v zem'J knjigo, je vprašanje, koliko bo vre(*na'ft;i je zgrajena na Črno. Vmes je na^erjj nastopil zakon o legalizaciji črnih gra $< lastnik pa ni bil zainteresiran, da legalizira." "Kaj lahko storite v takem prim*^ "Stečajnemu senatu lahko predlagaj premoženje prevzame največji stečaj^1 nik, če bo hotel, soglasje zadaj imam- "Stečajni upravitelji torej nistej^ pogrebniki?" "Sploh ne." . "Se kot nekakšni managerji k^Lfri^ tujete med seboj, izmenjujete izkušnja "Ne, pa ne bi bilo slabo." "Ostanejo zapisane v arhivu?^ ^ "Arhiv ima sodišče, drugega ni. ®sXZtJ\ korespondenca, dokumentacija, s sK jjjH je treba urediti, kje ostane. Majhna t& i jo bilo treba urediti, nanjo doslej pomislil." I N T E R V J U Renata Horvat Stečaj se vleče najmanj dve leti Renata Horvat je vodja gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Kranju, ki pokriva vso Gorenjsko. Na gospodarskem oddelku, ki °°sega gospodarske spore, stečaje in sodni register, dela osem sodnikov. Posebej so nas zanimali stečaji, predvsem, zakaj se postopki tako vlečejo in s kakšnimi problemi se srečujejo sodniki. &>dnUa ste pravniki, na gospodars- ^i^elku potrebujete tudi ekonomsko Znanje?**--- "Dod£ »atno se izobražujemo na raznih marjih, ki jih organizira ministrstvo za odrUSO£^e' bodisi Pre^ našega evidenčnega dv h na vrnovnem sodišču. V zadnjih g n> treh letih kar precej pozornosti posve-J° dodatnemu izobraževanju, ki smo ga karJHP°greŠali' moram iin pohvaliti, da je zdaj dobro poskrbljeno. Vsekakor je to nujno itase.delo, saj je problematika specifična, atna ekonomska znanja so nujno potreb-kot ~rl° na področju gospodarskih sporov Pa se sPori stečajev in sodnega registra, medsebojno Prepleta. Zdaj denimo prihajajo novi je - po zakonu o gospodarskih družbah iz * 1993, prakse je na tem področju zelo , *'°> včasih pa je težko, saj se je treba pri barskih sporih hitro obrniti." L.J&foi register gospodarskih družb je •^Uwčajčasa zelo oblegan, je še tako?" . *• dokapitalizacijami še nismo na čistem, M'3]110 ^e nekaj čez tisoč nerešenih zadev. (T• m> da bodo rešene v pol do tričetrt leta. ^ nJih smo bili deležni očitkov, da je sodišče , ^brižno, da šele po dveh, treh letih izdaja s ePe- Toda, na registru delajo trije in dva t. n'ka, vlog pa je bilo nekaj tisoč, skoncen- ltale so se decembra 1994, ko je rok ytekel, pošto smo komaj sproti sortirali, aka vloga pa potrebuje nekaj časa, da jo 8'edaš in popravo pošlješ." gospodarskih sporov je tudi zaradi •^i^^iosti v 'gospodarstvu verjetno So"PriPad je bil največji leta 1991 in 1992, ko množično vlagali tudi izvršilne predloge, Per izvršilne naloge pa je bilo precej *adV°r°v Vključno zaradi zavlačevanja. Te ^ eve smo precej 'popucali', pripad je zdaj Vsyi, novi pa so po letu 1994 in 1995 r. lnsko drugačni. Gre za tipična sporna Sod^erJa, kakršna naj bi se reševala na tad • ne Pa' da nadomeščamo organe, ki 2lfajo plačevanje in zagrožajo." vas pri tem ovira procesna Zalito *"^Žgg§/«7 da bi bili učinkovitejši?' ^8rornno bi se dalo narediti, naši predlogi el° malo uslišani. Nov zakon, ki se Hj£ aylja, bo prinesel nekaj sprememb, toda njeJ"evolucionarnega, pa toliko se govori o Porj ' ^arediti bi se dalo veliko, zlasti na 0prr°^u gospodarskih zadev, kjer imamo Srtft k8 Z odvetniki oziroma pravniki v naj A » ki so strokovno usposobljeni in ki J bl obvladovali..." -^tovlačevanja?" \----■-._J._ Prel \° ODvladajo. Mislim, da bi se zaradi g0 a^anja obravnav dalo določiti, da sta za P°darsko zadevo dve ali tri dovolj." 'Nič redo v nedogled? °e moreš." od^^Hsl^1 delež imajo na vašem ^^sleJali?*- "D '-- v*el elala sem že preračune, za osnovo sem $0^ Pričakovan obseg dela, ki naj bi ga Nor °Pravil v enem mesecu oziroma letu. SvetITatiVi SO sPreJeti v Ljubljani na sodnem Potr h" P° nnn sodeč bi pri nas za stečaJe vseh dva sodnika' ki Di delala samo to. dya ■ s°dnikov je osem, na registru delava •rnava pa še druge zadeve, kar praktično [>eni, ***** da eden dela za register, dva za Pet pa jih ostane za gospodarske "Koliko jih uspe obdelati letno?" "Razrešil naj bi 210 sporov." "Štejejo samo zaključene zadeve?" "Seveda, ne upošteva se, koliko obravnav je bilo." "Zaradi 'umetnikov* zavlačevanja je to nepravično do vašega dela?" "Težko je. Večkrat imaš občutek, da ti stranke priganjaš, čeprav naj bi bilo v njihovem interesu, da se zadeva razreši." "Kako je z vročanjem?" "Na registru je lažje, ker je bila sprejeta zakonska sprememba, po kateri se nabije na oglasno desko, če stranki ni moč vročiti. Pri sporih pa je še vse po starem, probleme imamo predvsem z zasebnimi d.o.o., ki jim vročamo po večkrat, iščemo podatke o zakonitih zastopnikih. Tako si pomagamo, čeprav moramo praviloma vročiti pravni osebi na njenem sedežu, toda, dogaja se, da table sploh ni. Ugotavljamo, kdo je direktor in mu skušamo vročiti, če se izogiba, nič ne moremo in zgodba se konča." "Ne morete denimo vročiti direktorjevi Ženi?" "Ne, ker je podjetnik. Že pet, šest let opozarjamo na to problematiko, pa ni bilo Še nič narejeno." "Zadoščal bi samo predpis?" "Da. Nabili bi na oglasno desko, če na sedežu podjetja ne bi bilo nikogar." "Za vročanje imate svoje kurirje?" "Prvenstveno se vroča po pošti, nato pošljemo sodnega kurirja. Toda imamo samo enega, zato vroča le v bližini. V oddaljenih krajih si pomagamo s sodnimi izvršitelji, toda to ni njihovo delo, temveč le dobra volja." "S stečaji se ukvarjate dobrih sedem let^lčateri je najstaresi?" "Najstarejši nerešeni stečaj je še vedno Elanov, prepričana sem, da se bo vlekel še nekaj let, saj ga brez rešenih stečajnih pravd ne moremo zaključiti. To so tožbe na izpodbijanje pravnih dejanj, za upnike imamo rezervirana sredstva, moramo jih imeti, če so bile tožbe pravočasno vložene." "Kaj lahko storite, če stečajni upravitelj slabo skrbi za ta sredstva?" "Stečajni upravitelj mora po zakonu vestno opravljati svojo dolžnost, za sredstva ali stečajno maso in posle mora skrbeti kot dober gospodar. Če svoje dolžnosti ne opravlja vestno, ga stečajni senat lahko odstavi, na predlog predsednika stečajnega senata, ki je zadolžen za nadzor njegovega dela." "Ali predsednik stečajnega senata lahko nadzira, v kateri banki je denar nalo- zent "Lahko. Stečajni upravitelji poročajo o svojem delu, nekateri bolj, drugi manj podrobno, nekateri pošiljajo vso dokumentacijo, drugi poročajo predvsem ustno." stečajev je bilo v zadnjih "Koliko "Po spremembah zakona, ki so začele veljati z letom 1994, je bilo tega leta na novo spisanih 23 stečajev in likvidacij. Iz leta 1*993 je bilo prenesenih še 108 stečajev, ki jih je predlagala bivša SDK, ker po novem ni več predlagatelj, smo jih zavrgli. Prijavljala jih je avtomatično, ko je v podjetju nastopila nelikvidnost. Po novem lahko stečaj predlagajo upniki ali lastnik. V zadnjih letih je vse več stečajev, ki jih predlagajo upniki, ki drugače ne morejo priti do svojega denarja. Dolžni pa so do začetka stečaja vložiti sredstva, če gre za večje terjatve, se jim to splača. Leta 1995 je bilo na novo vpisanih 19 stečajev, lani 15 in letos doslej osem. Skupaj imamo tako v delu 45 zadev, predvsem stečaje, le nekaj je likvidacij. Prisilne poravnave v te podatke niso vključene, saj je po zakonu postopek hiter, končan mora biti v nekaj mesecih. Ni jih veliko, izvedli so jih v BPT Tržič, Orodjarni Kranj, Zarji Jesenice." "Koliko časa se stečaj vleče?" "Najmanj dve leti. Zelo hitro se zaključijo le stečaji, pri katerih ugotovimo, da ni premoženja. Včasih ga ni niti za stroške stečajnega postopka, v takih primerih se stečaj hkrati začne in zaključi." "Kdo plača stroške?" "Država. Kar nekaj sto tisoč tolarjev jo to stane." "Kaj pa, če podjetja nihče ne prijavi?" "Životari naprej. Po zakonu o gospodarskih družbah je za podjetja, ki se niso dokapitalizirala, predvidena likvidacija po uradni dolžnosti. Gre predvsem za privatne družbe, ki ne delajo ali jih zaradi nelikvidnosti nihče ne predlaga v stečaj. Teh postopkov zaenkrat še ne izvajamo, jih je pa precej, kar blizu tisoč. Najprej moramo končati uskladitve, šele potem bodo na vrsti likvidacije. Problem bo tudi zaradi sredstev, po zakonu je za likvidacijo zadolžen družbenik oziroma ustanovitelj, toda dogajalo se bo, da je ne bo predlagal, češ da nima sredstev. Zaenkrat nam v proračunu sredstva v ta namen še nisc Hila zagotovljena." "Kaj je po Vašem mnenju največja ovira, da se stečaji ne odvijajo hitreje, saj se na Zahodu v pol leta, pri nas pa kot pravite potrebujete najmanj ave Teti?* "Tam imajo drugačen način dela, na seminarjih smo nekoliko bolje spoznali ameriškega, tam je veliko manj formalnosti, stečajni upravitelj pa ima veliko več pooblastil. Pri nas je za vsako prodajo in podobno dejanje potreben sklep stečajnega senata, medtem ko v ZDA stečajni upravitelj stečajnega sodnika samo obvešča o svoji dejavnosti. Pri nas je bilo prej še slabše, saj je naprej odločal stečajni sodnik in nato še stečajni senat, vsaj to podvajanje je bilo odpravljeno." "Ne zaupamo stečajnim upravitel- jem "V novem predlogu zakona je predvideno, da bodo opravljali poseben strokovni izpit, poudarek bo na ekonomskem znanju, imeti bodo morali vsaj sedmo stopnjo strokovne izobrazbe." "Kdo so zdaj stečajni upravitelji?" "Računovodje, ekonomisti, tudi nekaj odvetnikov." "Kako jih najdete?" "Ko smo začenjali, je bilo težko, zdaj že imamo neformalne sezname." "Jih težko dobite, saj nekateri vodijo več stečajev?" "Moram priznati, da je včasih kar problem, nekateri jih imajo že toliko, da si ne upajo vzeti novega." "Kaj še upoštevate poleg njihove strokovnosti?" "Nepristranost pomembna." in poštenost je seveda delimonUtn0 ^e nerešenih 2-8°0 zadev, če jih s Pet, jih na enega sodnika pride 550." GORENJSKI GLAS / 37, "Pri Alples Pohištvu sodišče ni določilo stečajnega upravitelja, ki so ga predlagalTsam i? " "Sama nikoli še nisem sledila predlogu, iz čisto preventivnih razlogov. Stečajna problematika je zelo občutljiva, z delavske, upniške pa tudi s strani javnosti. Očitki se pojavijo celo, če stečajni upravitelji vestno in pošteno opravljajo svoje delo, zato moramo biti toliko bolj previdni." "Govori se, da so dobro plačani?" "Obstajajo merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, nagrada je odvisna od vrednosti razdelitvene mase. Menim, da to ni čisto pravo merilo, ker imamo zelo zapletene stečaje z malo premoženja, pa tudi take z veliko premoženja in brez posebne problematike, nagrada pa je pri slednjih lahko ogromna." "Lahko nagrado popravite?" "Takšne prakse, da bi imeli odločbo višjega sodišča, še nimamo, sama takšnega primera tudi še nisem imela. Predlagala sem, da bi take primere formalno rešili tako, da bi stečajni upravitelj predlagal nagrado, mi bi jo zavrnili, nakar bi se pritožil na višje sodišče, da vidimo, kaj bo." "Kaj poleg manjših pristojnosti stečajnih upraviteljev še ovira hitrejši potek stečajev?" "Nerešene stečajne pravde, nekatere so zelo težke, odprtih je kar 300. Drugi problem je težko prodajljivo premoženje. Takšen primer je Sky west, ki ima kopico drobnega premoženja, ki ga nihče noče. Stečaj Unitela je odprt že od leta 1990, ker ne moremo prodati zasedenega stanovanja itd. Prodaje se ponavljajo, vsaka zahteva vsaj tri mesece, saj se mora sestati upniški odbor, stečajni senat, tudi sama objava ima rok. Skoraj vsako prodajo ponavljamo tri do petkrat. Problem so tudi ocenjene vrednosti, že iz izkušenj vemo, da bo premoženje prodano samo za 40 do 50 odstotkov ocenjene vrednosti, vendar vrednosti premoženja prvič ne smemo znižati za več kot polovico. Res pa je tržne razmere težko predvideti, zgodilo se mi je že, da na pni dražbi ni bilo nikogar, ceno smo znižali na 10 do 20 odstotkov in na drugi dražbi se je pojavilo šest dražiteljev, tako da je bila končna cena 100 odstotkov višja od izklicne na prvi dražbi." "Kaj bi še lahko skrajšalo postopke?" "Poseben problem so denacionalizacijski zahtevki, ki jih je kar precej, tega premoženja seveda na moremo prodati. Zaradi tega denimo ne moremo zaključiti Tekstilinduso-vega stečaja." "Kaj pa vpisi v zemljiško knjigo?" "Pri nepremičninah je to poseben problem, ki je prišel posebej do izraza pri stečaju Iskre Inženiring. Stečajnemu upravitelju so očitali, da v petih letih ni nič naredil, toda zadeva se je vlekla, ker se Iskre nekaj let med sabo niso mogle dogovoriti, čigavo je kaj." GORENJSKI GLAS • 38. STRAN Petek, 27. junija 1997 997 ATRIJA d.o.o. KIROPRAKTIKA CE VAS BOLI -TU SMO Ml! Vas pestijo bolečine v hrbtu? Vas "daje" križ? Kaj pa glavobol in nespečnost? ODGOVOR JE: ATRIJA! Kiropraktika se ukvarja z nameščanjem premaknjenih hrbteničnih vretenc in sklepov v pravilni naravni položaj s poudarkom na aktiviranju živčnega sistema. OD ZDAJ TUDI PRI NAS - V KRANJU! Vrhunski zdravnik iz ZDA, dr. Mark L. La Rue je diplomiral na fakulteti v Kaliforniji, mi pa smo ga sklenili predstaviti Sloveniji. Petnajst let že lajša bolečine in uspešno pomaga stotinam pacientov. ATRIJA vas torej vabi v ordinacijo pri Kokrškem mostu, v vogalno stavbo pri križišču - med Oldhamsko in C. Staneta Žagarja. Morda vam bomo lahko pomagali pri "teniškem komolcu", morda ramenskem artritisu, sko-liozi (pri otrocih) - PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! POKLIČITE: 362-680 Pridite vsak dan od 10. do 13. ure ali od 15. do 19. ure, sobota 9. do 12. ure. Pomladno-poletna akcija: HUJŠAJ MO SKUPAJ Samozavestna dama poletja 1997 in studia Ma se imenuje gospa MONIKA Je že tako, da je vsake stvari enkrat konec in tudi naša akcija je dokaz za to. Gospa Monika, ki je že po naravi drobna, je želela učvrstiti telo, se znebiti nekaj kile in nezaželenih dlačic, celulit pa je že tako večno neželeni spremljevalec žena. Vse želje je izpolnila dobra vila (Studio Ma) in tako so odšli 3 kilogrami, telo pa je lepše in čvrstejše za eno konfekcijsko številko (4 cm, 2 cm). Čeprav se je akcija končala, KRANJSKI NEBOTIČNIK še stoji in v njem kraljuje Studio Ma. Dobrodošli vsi, ki želite z našo pomočjo doseči večjo samozavest in pritegniti tudi kak občudujoči pogled (Čeprav tega ne boste vedeli). Lep dopust in mnogo samozavesti vam želi Mojca Zaplotnik. Drugo leto pa nasvidenje! mM Studio za nego obraza in telesa NEBOTIČNIK IU. HADST. LBlilUlEISODfl 6. HROHJ. Tel.: 226-794x Danny, Kanal A in (MBKMH1GLAS Kontaktna oddaja Dannyjeve zvezde je na sporedu televizije Kanal A v iivo dvakrat tedensko:vsak ponedeljek in četrtek ob 15.00 uri. Oddaji, namenjeni vedeževanju, potekata v iivo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna irebanja.v oddaji Dannyjeve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom. Kako sodelovati v žrebanju? Poslati morate izpolnjen kupon iz Gorenjskega glasa, vanj vpišite, koga predlagate za najpopularnejše - in ne pozabite dodati Vaših podatkov, če Danny izmed prispelih kuponov izžreba prav Vašega. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak ponedeljek in četrtek ob tren popoldan.-vklopiti Televizijo Kanal A in pogledati Dannvjeve zvezde, se pogovarjati v iivo na meji mogočega. Če je ob 15.00 uri Danny na sporedu še prezgodaj, si ponovitev Dannyjevih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v ponedeljek ponoči ob 0.05 uri, pet minut čez polnoč, ob četrtkih pa pet minut pred polnočjo. KUPON JUNIJ 1997 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Moj predlog:_ Ime, priimek, naslov:_ Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana Junija izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA MAJA 1997 Tanja in Ivo = 262 proti 246 Že četrto leto na Gorenjskem poteka NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV Kranj ter kabelske televizije ATM Kranjska Gora. Le še danes, jutri in v ponedeljek, 30. junija, traja izbor GORE-NJKE/GORENJCA za mesec MAJ (1997). Glasujete lahko - tako kot doslej - ob petkih neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorko Lija-no TROINTELJ; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderato rkama Mojco GROS in Andrejo MEGLIC: popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodita Bojana PIVK ali Jože BRUS. Televizijski glasovanji: vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure ŠINK; na kranjskogorsko-je-seniški televiziji ATM Kranjs-ka Gora, ki jo lahko spremljate na "Gorenjskem kablu", lahko glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel GOMBOC. Najbolj enostavno glasovanje, ki je možno do vključno ponedeljka (poštni žig!),pa je z dopisni- co, resda od tega tedna naprej z dražjo znamko. Nanjo vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodelujemo, pa privarčujete tudi znamko. Oziroma več znamk, če oddate več glasov. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Meridian Jesenice in Veronika Kamnik. Vse vaše glasove, ki jih boste oddali pri njih do ponedeljka, bomo seveda pravočasno prejeli in upoštevali pri končnem rezultatu. Zadnji dan za glasovanje za GORENJKO/ GORENJCA meseca MAJA 1997 je torej ponedeljek, 30. junija /za gledalce ATM Kranjska Gora pa tudi torek, 1. julija/, glasove pa preštevamo - in objavljamo začasne rezultate - vsak teden. Za GORENJKO/GORENJCA meseca MAJA 1997 sta predlagana: 1/ TANJA POLAJNAR iz Železnikov, najboljša, najiz-kušenejša igralka in kapetan-ka rokometne ekipe Krim Electa Ljubljana, letošnjih državnih in pokalnih prvakinj Slovenije - Tanja je bila tudi kapetanka slovenske državne ženske ekipe, ki je prejšnji teden osvojila bronasto medaljo na Sredozems- Trije znani Slovenci v Fotoejga objektivu: Tone Smolnikar, televizijski novinar in župan občine Kamnik prepričuje o izjemno ugodnih pogojih za razvoj podjetništva v kamniški občini Toneta Vanna, nekdanjega RTV-jevca, zdaj uspešnega podjetnika. Seveda si tudi občina Kamnik, kot vsaka druga gorenjska občina, želi čimveč uspešnih podjetij na svojem območju. O tem, kolikokrat po desettisoč obratov je Tone naštel Tonetu, največ ve Stane Grah, odgovorni urednik Pop TV, na sliki v sredini. Hotelsko podjetje jHjjjJ GRAND HOTEL TOPLICE BLED, p.o. grand HoTu toplici Bled, Cesta svobode 12 objavlja prosto delovno mesto VODJE PRODAJNO RECEPCIJSKE SLUŽBE V GRAND HOTELU TOPLICE BLED Od kandidata pričakujemo: - višjo ali visoko strokovno izobrazbo hotelsko turistične ali druge smeri, - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, - govorno in pisno znanje dveh tujih jezikov (AN, NE, FR, IT), - sposobnost organiziranja in vodenja Pisne prijave z dokazili o izobrazbi, delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom bomo sprejemali 8 dni po objavi na gornji naslov. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po končanem izbirnem postopku. Do včeraj smo po tretjem krogu junijskega glasovanja prejeli že 508 glasovnic (147 v tem krogu, 202 v drugetjh 159 v prvem). Športnici TANJI POLAJNAR ste dali 74 novih glasov (85 v prvem in 103 v drugem krogu); igrale* IVU GODNICU pa ste k 74 glasovom iz prv%a glasovalnega tedna dodali 99 glasovnic v drugem in 'f v tretjem krogu! Tretji vmesni rezultat: Tanja 262, Ivo 246 glasov. Sodeč po izenačenosti se v izboru GORENJK& GORENJCA MESECA MAJA 1997 čisto do konca glasovanja obeta zelo napeto glasovanje! Vsem, ki jih uredništvo Gorenjskega glasa, gorenji radijci in gorenjci ttlevizijci uvrščamo v akcijo popularnosti GORENJKA/GORENJEC MESECA, enkrat letnf podelimo lepe knjižne nagrade (torej so nagrade priprav'' jene ZA VSE, o katerih glasujete). Tistim, ki jim 9° posameznih mesecih namenite več glasov, pa podelimf unikame 2,5-litrske LIČNE MAJOLKE S POSVETILOM, namenjenim izključno izbranim Gorenjkam j* Gorenjcem po mesecih. Majolke so izdelali v LONCA*? KEM PODJETJU KOMENDA, Mlaka 4. Komenda, telefon/fax 061/814-015 in so od letos tradicionalni nagrade v naši skupni akciji popularnosti - zato, ker so zelo lepe, poleg tega pa nadvse praktične za razlik priložnosti. kih igrah v Bariju 2. IVO GODNIČ, kranjski dramski igralec, ki - med drugim - navdušuje z likom Maršala Tita; prav prejšnji mesec je bil zanj še posebej mladostniško delaven, saj je Ivo v vlogi maršala začel "Teden mladih" v Kranju; redno sodeluje tudi v priljubljenem Caffe teatru, ki je 31. maja sklenil svojo tretjo uspešno sezono Po tretjem junijskem glasovalnem krogu smo z žrebom spet razdelili deset nagrad. Vrednostne bone po tisoč tolarjev prejmejo: 1. Bernar- da Pogačar, Tenetiše 5, ^ nik; 2. Irena Meg»'" Snakovška c. 14, Križ*** Petra Gracar, Janeza P«"? ja 1, Kranj in 5. Irena Skerj nec, Mošnje 51, RadovV1™ Glasove reklamne majic? P; i pošti pošiljamo naslednji.V terici srečnih: 1. Ljudi* sivomu. »• —j ja Škalič, Selo 31a, Pr°s*?£ kovci; 2. Nuša Lapajne, -va 76a, Jesenice; 3. ^ . Puhar, Gotska 5, Ljublj»n* Dravlje; 4. Jelka FurjJ' Center slepih in slabovij"'^ Stara Loka 31, Škofja Loka 5. Jože Bešter, Hrastje *w fite Kranj. V ponedeljek, 30. junija, naj bi se iztekla veljavnost P^^fjflM dovoljenja za fička z registrsko številko KR 58-27 M | ^ljenja za fička z registrsko Franca Berceta iz Mojstrane. Verjamemo, da fičko g- gltP [0| tehničnem pregledu v Integralu na Jesenicah ne bo imel težav t>^0 \ tehnične brezhibnosti in se bo lastnik z njim tudi ^'f/'Ljfc''jjj k] pripeljal na naslednje srečanje lastnikov fičkov! Bercetov 'J1 ^ & i,[ bil namreč že letos izbran za najstarejšega na prvem sloveti'1 .vji j, gorenjskem srečanju fičkov, ki ga je Gorenjski glas Pr "0 ^ prejšnji mesec pri Bojanu Pančurju v firmi Pančur, d0^^ Blejski Dobravi. Če ste v Gorenjskem glasu prebrali zap's Špeharja, ki je odlično organiziral prvo srečanje lastnikov I^C in obljubil, da bodo srečanja odslej tradicionalna, potem tO M nagradno vprašanje ne bo preteiko: KDO oziroma KAJ*gf 0$ JE STAREJŠE - ali Bercetov zloščeni FIČKO ALI DlRt%$ Gorenjskega glasa, ki je smel sesti vanj? Ko boste pisali ne spreglejte, Kateri tip fička je to (najbolj nazorna razlik*1' trf&% odpiranja vrat - fički kasnejših letnikov nimajo več vrat r*a +*L \ Naslov za pošiljanje odgovorov: GORENJSKI GLAS, P- PSZM 001 Kranj. Odgovore na dopisnicah sprejemamo do v J petka, II. julija. I Spet fotoejga s psom: "V Glasu piše, da imajo ta vc^ *J ^ vsi klime. Tako je vroče, da si moram enega take& začetka pasjih dni nujno zagotoviti!" Pripis glede P^jjija 1 vseh pratikah piše, da se "Pasji dnevi" začno > končajo 23. avgusta. Jjjfck. 27. junija 1997 39. STRAN • GORENJSKI GLAS PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1997 ||fcen^apan0rama 10 3SCAroški svet' ameriška nanizanka (jbj ameriška norost, ameriški film ,d5&JV kamero I3taircal0t®dna er dan, koroška 05 m — U!oo 2oom ponovitev w 'S1"106 i 15.5s nurni 90St; Damjan Ovsec 17.00 g*8'dar ' 17.25 V?dovedni Taček: Lok S^rtkai ' nemška dokumentarna feLllake in debeluh, ameriška l9:iSkifl9o i« iu Risanka in okolju tokrat nekoliko 38S anie 3x3 20.05 5nevnik. vreme, šport ^ali«wP?lk za 10 tednov, angleška «2.00 Konferenca 22.45 c°l6tna noč narii2anarollne v velemestu, ameriška ^anka naveza, angleška nadalje- 8.00 p, s0omin,,rOnews 1325 Na P°teP P° MH« ^esec kulture 15.55 V krvi °b?orj- dokumentarna seriia 16.4J mentarna serija 16.45 rotti, ' S'i8driiha 1715 L Pavarotu, ? 19qo d <^oii' avstralska nanizan-'■3o'hn RecePt za zdravo življenje La?VQdriVevn'k- vreme 20.00 Karaoke, S mi 2 0ddaia 21 10 Peter in ?dJt6vana ski film 22 05 Hongkong: Sn j,!?, francoska dokumentarna "'^Rec Brane Rončel lzza odra % TV oPt za zdravo življenje, pono-sPr6m enila si pridržuje pravico "nernbe programa. --- W'deo strani 9.00 TV prodaja 9.20 %>« ani 1000 TV prodaja 10.20 \» ani 10.45 Vohjač in Momljač. Neti^'ia 11.05 Prosim, ne jejte No'c.' nanizanka 11.35 Ta čudna \l*< nanizanka 12.00 Korak za %h ponovitev 12.25 Oprah ^ AP,0n°vitev 13.10 TV prodaja Wa,Cf? Ponovitev 14.00 Kung fu, SZV 14-50 TV prodaja 15.10 i Don zvezde 16.10 Rajska oba-N>vilVlteV 16.35 Drzni in lepi, Sfe,17-00 0pra ,2-40 S Raiska ob r°$C les ie glavni, nanizanka l«B ^°°Per|eva druščina, nanizanka ?0Qp;Orak za korakom, nanizanka \J'nc z Bel Aira, nanizanka 20.30 iVin''^a filmska uspešnica: Otro-S'10Aia 2235 Osumljeni, nanizanka Naria ' al0' nanizanka 23.40 Vražja t^iia "anizanka 0.30 Klic dolžnosti^*3 1-20 Dannyjeve zvezde, h Show: Jason in lepi. nanizan-obala, ponovitev prodaja blovenija, jutranji Sf SanaaM^TV. Tele 59 In TV Robin ^»u^D ♦ ,arbara, ponovitev 10.50 jC^ivria , ;elevizijska prodaja 11.00 ^jC 12.00jua SorT|mer, nemška nani-HS Na Sg a )u9. kanadska nanizanka \\ j Sp0r1 ver„ kanadska nanizanka 1 dJs,ralski °9 I4-3« Morska dekli-53rj!^eriSL^'zanka 15.00 Varuška, Si arnice 17 oris,lčne nanizanke hSt nani>a'„2 • del ameriške humor-WS nBHke16-°0 Zaliv ljubezni, V2K naddal)evanka 17.00 Santa %ameri4kJ|evanka 18.00 Zlatolaski, I O'9. arr,«,nanizanke 18.30 Umor je K 1*3Ci o!i, a nanizanka 19.20 Nn* pOdrrv, ur 20 00 Poslastica Kamena'^nemški film 22.30 SS?K« 0%S3,?° Partnerja, nemška RS* SŽS Ve£eri z Jean-Paul \ r?Xao oT lz Ria' 'seoska ko-n°vit«„ ur. Ponovitev 3.00 POP fe'fefe Postavitve 13.00 TV ^T>rOdaja 16 iw 1,5-30 U,rinek KHi^ 'rancniA 5 Z 9lasbo v srcu K?> 17 3o°r '?£ Ponovitev 17.15 lj br<% 18 rSiGraSc|na pustolovščin, •>Cđala Ponovitev 18.50 l'X *Ho G? JV dnevnik I«-3« Khuadai|evsnL8ć,n" Pustolovščin, Kft8* &R»*a 20-30 Sirene, na-'Sni&^k 23 ^evalna P°8taia. '»m V:0-00Kom TV prodaia 0.50 ^mercialne predstavitve ' ?Ca a evanka Barbafa. amer^ K S Q,l4-05 | J3"5? R|sanka 14.00 ^ tt^in:0^8^ r ^esta 19 Ihk *ka rtn„ 48 G|as domovine ?nan?ff1 18.00 Koto 2*2 Kl? I* ^'nska l ac'la BiH 19.05 SSin'^l^T Dnevnik UlPlom« h° d°k^«"tarna ^.5on'a> odSlai,v,,*k» danosti. 7 N,rFQ>ka S" f2^5 Opazovalni: HTV 2 13.20 TV koledar 13.30 Neznane roke, ameriški film 15.00 Aplavz, prosim, ponovitev 16.00 Pesteče Pevton, ameriška nadaljevanka 16.50 Acapul-co - Telo in duša, nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.05 Pol ure kulture, ponovitev 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.35 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 21.05 Divjina, dokumentarna oddaja 22.05 Belgijska žalost, nadaljevanka 23.05 Rhino & Co., dokumentarni film AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 10.15 Policaj iz Toelza 1255 Šport: Tenis 16.25 Airowolf 17.15Prijatelji za vse življenje 18.05 Alf 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Caro-line v velemestu 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Vikend pri berniju, aeriška komedija; Andrew McCarthv 22.00 krik obupa, ameriški film, 1994 23.30 Ukradeno zlato, ameriški film, 1958 0.50 Dolgo, vroče poletje, ameriški film, 1958 2.40 Ob dotiku smrtna nevarnost, ameriški film, 1991; Martm Sheen 5.45 Čebelica Maja AVSTRIJA 2 6.00 Aktualni teletekst 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Udoda na Matterhornu 10.30 Bogati in lepi, ponovitev 11.15 Spori, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija, ponovitev 12.35 Slika Avstrije, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Luč pravičnih, francoska serija 14.45 Lipova ulica, Občudovalec 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, nemška dolžinska serija 21.05 Tema 22.40 čas v sliki 2 22.30 Srečanje - kultura 1.30 Pogledi od strani, ponovitev 1.35 Čas v sliki 2.00 Slika Doriana Gravja, ameriški film, 1945 3.50 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.35 Caroline v velemestu TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 511. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.10 Začetek kopalne sezone v Kranju 20.35 Šport: Balinanje na Gorenjskem (voditelj: Nenad Antonič, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 511 21.25 EPP blok - 3 21.30 Servis in prodajalna koles Valy Žagar 21.37 Vroča kolesa -oddaja o avtomobilizmu 22.07 Tuji diplomati v škofji Loki 22.25 30. mednarodna dirka za veliko nagrado Kranja - 2. memorial Filipa Majcna 23.05 Kolesarska dirka v Škotji Loki 23.35 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.40 Poročila Gorenjske 511 23.55 Z vami smo bili... nasvidenje 23.56 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.57 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.00 EPP blok 21.05 Oddaja iz studia zveze gluhih in naglušnih Slovenije, ponovitev 21.46 Nedeljski film, ponovitev TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokasetl ob 18., 19.20 in 21. url. 19.00 Razstava v OŠ Železniki 20.00 Glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Zaključna prireditev počitnice v naši vasi 18.56 Risanke 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO -otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 18.30 Potovanja, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.50 Oddaja za gluhe in naglušne 22.50 Top spot 22.55 TV prodaja 23.00 Videostrani KINO RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zavarovalnica Triglav, kontaktna oddaja 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa; Vprašanja za župana mestne občine Kranj 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa; Gost v studiu župan mestne občine Kranj 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Robertom Baumanom 19.50 EPP 20.00 Napovednik programa 21.00 Vedeževanje 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Ponedeljek začenjamo z oddajo, posvečeno zanimivostim iz fonoteke. Nato bo sledila oddaja, v kateri bomo govorili o eni izmed aktualnih tem. Spremljamo in komentiramo bomo ob pol štirih popoldne. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanje političen dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Ob 17:30 se bo začela oddaja Tržiški hit. Dobre glasbe ne bo manjkalo, pokrovitlej pa bo poskrbel tudi za nagrado. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro. 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.00 Aktualno 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 12.45 Šport - novice o nastopih gorenjskih športnikov 13.30 Na gorenjskih cestah 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila 19.30 Zaključek R SORA 5.30 Prv jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 18.00 Otroški program 19.30Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro z Jeleno Stepanovič 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.50 Vreme 7.00 2. jutanja kronika 8.00 Skriti mlkroton 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 10.30 Kontaknti program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.15 Ponedeljkov šport 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča - komentira, informativna oddaja 15.30 Svetovna hrt lestvica 16.20 Spoznajmo se ♦ uganke za poslušalce 16.40 Modni bla, bla 17.30 Odaja o avtomobilizmu, nasveti, gostje, inforamcije 18.30 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Vreme 20.00 Labirint znaja 21.00 Sršenovo gnezdo 23.00 Nočni program RGL-a R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - možnost tudi za komercialno predstavitev podjetij 8.30 Dopoldanska informativna oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 11.10 Predstavljamo vam: ... (komercialna oddaja, namenjena predstavitvam podjetij,...) 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbeni odmor 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.30 Izbiramo Vašo pesem - glasbena oddaja s predlogi pesmi za vašo pesem tedna 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 19.40 Otorška pesme tredna in Pravljica 20.15 Radio Vatikan 20.35 Pnjatleji radia Ognjišče - oddaja za poslušalce, člane PRO (podporni člani radia) 22.00 Poročila 22.10 Poezija za lahko noč 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. akcij, thrill. ANAKONDA ob 18. in 20. uri STORŽlf^! amer. ljub drama ZELO OSEBNO ob 18.45 ln 21. uri ŽELEZAR amer. kom. TI, TI LAŽNIVEC ob 18.30 in 20.30 uri TOREK, 1. JULIJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 10.10 Včeraj, danes, jutri 10.15 Videoring 10.45 Jake in debeluh, ameriška nanizanka 11.35 Vrč, iranski film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 13.30 Po domače 15.05 TV konferenca 15.55 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti, 24. oddaja 17.50 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Ločutvene vojne, ameriški film 21.40 Homo turisticus, oddaja o turizmu 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 23.05 Zlata naveza, angleška nadaljevanka 23.55 Včeraj, danes, jutri 0.00 Videoring TVS 2 12.55 Sobotna noč 14.55 VVimbledon: Tenis - Grand Slam, četrtfinale (m), prenos 16.30 tedenski izbor 16.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper Capodistria 17.00 Recept za zdravo življenje 17.30 Poletna noč - Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 17.50 Slovenski magazin 18.35 Župnik za 10 tednov, angleška nadaljevanka 19.30 Dnevnik vreme 20.00 Razgaljeni Holly-wood, angleška dokumentarna nanizanka 21.05 Duh velkih jezer, dokumentarna oddaja 22.35 Berlin Alexanderplatz, zadnji del nemške nadaljevanke 0.25 Svet poroča 0.55 Tenis - Grand Slam, četrfinale (m)a, posnetek iz VVimbledona TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 8.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Video strani 10.45 Vohljač in Momljač, risana serija 11.05 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.35 Ta čudna znanost, nanizanka 12.00 Korak za korakom, ponovitev 12.25 Oprah Show, ponovitev 13.30 Alo, aio, ponovitev 14.00 Osumljeni, ponovitev 14.50 TV prodaja 15.10 Atlantis 16.10 rajska obala 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah Show: Tiger Woods 17.45 Drzni in lepi, nadaljevanka 18.10 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.40 Charles je glavni, nanizanka 19.05 Cooperjeva druščina, nanizanka 19.35 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Družinske zadeve, nanizanka 20.30 Strašilo in goispa King, nanizanka 21.20 Odklop: Mag, serija 21.55 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 22.40 Alo, alo, nanizanka 23.10 Vročica noči, nanizanka 0.00 Bergerac, nanizanka 0.50 Jezero pri Podpeči, dokumentarna oddaja 1.20 TV prodaja POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Partnerja, ponovitev 2. dela nemške nanizanke 12.00 Zaliv ljubezni, ponovitev 13.00 Kritik, risana serija 13.30 Športna scena, ponovitev 14.30 Zlatolaski, ponovitev 15.00 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 15.30 Mamice, ameriška humoristična nanizanka 16.00 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.00 Zlatolaski, ameriška nanizanka 18.30 Umor je napisala, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Postelja laži, film 21.40 Bolnišnica upanja (Chicago Hope), 18. del ameriške nanizanke 22.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.00 Partnerja, nemška nanizanka 0.00 Večeri z Jean-Paul Belmondom: Do ušes, itali-jansko-francoska komedija 1.30 24 ur, ponovitev 2.00 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodaja 13.15 Videokolaž 15.30 Utrinek 16.00 TV prodaja 16.15 Videoboom 40, ponovitev 17.15 TV prodaja 17.30 Graščina pustolovščin, ponovitev 18.00 Sirene, ponovitev 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Utrinek 20.00 Graščina pustolovščin, otroška nadaljevanka 20.30 Sirene, 8. del nadaljevanke 21.30 Vera In čas, tedenski pregled verskega dogajanja doma in po svetu 22.30 Šport -Mednarodni športni dogodek 23.00 Utrinek 23.30 TV prodaja 23.45 Dnevnik 0.00 Komercialne predstavitve HTV 1 7.50 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Izobraževalni program 11.30 Otroški in mladinski program 12.00 Poročila 12.25 Marisol, mehiška serija 13.10 Santa Barbara, serija 13.55 Poročila 14.00 Izobraževalni proaram 15.00 Otroški program 15.55 Prizma, multinacionalna oddaja 18.45 Pazi, steklo 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Turistični magazin 19.30 Dnevnik 20.15 V iskanju izginulega časa, dokumentarna oddaja 20.50 TV parlament 22.20 Opazovalnice 22.45 Moč denarja 23.30 Filmska noč s Samom Shepar-dom: Frances, ameriški film HTV 2 14.45 TV koledar 14.55 Iz dramskega albuma 15.45 Z namenom in razlogom 16.50 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.05 Sofijin mesni tečaj, dokumentarna serija 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.20 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 21.30Črno-belo v barvah: Pustolovščine pametnejšega brata Shertocka Holmesa, ameriški film AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 8.50 Rimske device, francosko-italijanski barvni film 10.30 Vikend pri Barniju, ponovitev ameriškega filma 11.50 Otroški program 12.55 šport: Tenis 16.25 Airvvolf, ameriška serija 17.15 Prijatelji za vse življenje 18.05 Alf 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Varuška 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Kapitan, 1. del nemškega filma 21.45 VValker, teksaški ranger, ameriška nanizanka 22.35 Škarje, ameriški film, 1991; Shar-on Stone 0.15 Moški imajo raje plavo-laske, ameriški film, 1953; Marilyn Monroe 1.45 krik obupa 3.15 Škarje, ponovitev 5.05 Airvvolf 5.55 Čebelica Maja IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 OtroŠKi program 19.05 Ponovitve 19.40 Top spot 20.10 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Predstavitev 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovečdnik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 1250 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Predstavitev 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Dvorec na Vrbskem jezeru 9.55 Bogati in lepi 11.35 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling 12.35 Dežela in ljudje 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Luč pravičnih, francoska serija 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.10 Reportaža 22.00 Čas v sliki 0.25 Umetnine 1.45 Pogledi od strani 1.50 Čas v sliki 2 2.50 V oblasti hudiča, angleški barvni film, 1967 3.45 Dobrodošla Avstrija 5.35 Raj za živali TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 512. 19.25 Otroški program 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: 2. gorska vožnja moto oldtimerjev na Smarjento goro 97 21.10 Poročila Gorenske 512 21.25 EPP blok - 3 21.30 Stoletnica pobratenj: Srečanje v La Ciotatu 22.10 6. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici 22.30 Gorenjski mega žur 97: Pero Lovšin in magnifico na Bledu 22.55 Poročila Gorenjske 512 23.10 Z vami smo bili... nasvidenje 23.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.12 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz in 95 Mhz. Prvi del programa bo predvsem v znamenju drobnih nasvetov za vrtičk-arje on ljubitelje malih živali. Tudi tokrat bo, ob 14:30 stekla oddaja Na štirih kolesih. Aktualne dogodke iz naše okolice, torje Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravljamo v oddaji S'm Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine v 16. lekciji Vic-tor's Venture. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom, ki se bo začel ob 18:00. R TRIGLAV LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Oddaja iz produkcije HI-FI studia iz Murske Sobote v sklopu sodelovanja z združenjem lokalnih televizij Slovenije 20.50 EPP blok 20.55 Slavnostna seja ob-v činskega sveta občine Škofja Loka ... Videoboom 40, glasbena oddaja -slovenski videospoti TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žlrl. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokasetl ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 100 let PGD Selca - sektroska vaja 20.00 Iz arhiva krajevnih zanimivosti Železnikov ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Gorenjec m Gorenjka meseca (kontaktna oddaja) 18.50 Torkov športni pregled 19.00 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Zaključena prireditev počitnice so v naši vasi, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostra- 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.50 do 9.20 Slušni del maturitetnega izpita iz nemškega jezika (prenos 1. programa radia Slovenija) 9.20 Trgovina Triglav (Fužinar Jesenice) 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Vandrovček 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 13.00 Tečaj angleščine 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 14.50 Akcija Vive "Naj zdavnik" 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Aktualno 18.00 Občinski tednik 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10,30 Moj najljubši zdravnik 11.15 Kozmetični nasveti 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 19.30 Odpoved programa R RGL 6.00 Dobro jutro z Ljerko Bizilj 6.05 Naj naj 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika, prenos RA Slovenija 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje 10.00 Dopoldanski pogovor 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC - novice v slovenščini 12.45 Dnevnikov odmev 13.00 O naših medijih 13.50 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča, komentira 15.30 Svetovna hit lestvica 16.20 Spoznajmo se 16.35 Kozmetika Kahne 17.15 Novice 17.30 Okrogla miza RGL-a 16.25 Skriti mikrofon 18.15 Novice 19.00 Radijski dnenvik 19.25 Vreme 20.00 Zaprta vrata 21.00 Nočni program RGL-a R OGNJIŠČE TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2,1 GREMO - oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani KINO 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam -bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -namenjena kulturi 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Nedeljska reportaža 10.15 Predstavljamo vam... - komercialne predstavitve podjetij,... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... - predsetavi-tev novih projektov glasbenikov 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja namenjena študentom 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. akcij, thrill. ANAKONDA ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer ljub. drama ZELO OSEBNO ob 18.45 in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ' GORENJSKI GLAS • 40. STRAN KONJIČKI RAČUMLNiŠKE IGRE tA ti fc* Računalniško tehnična trgovina MIŠKA MR.CD-ROM ŠUMI Electronics d.o.o. Glavni trg 16, 4000 Kranj Tel.: 064/360-350, fax: 064/360-355 LESTVICA NAJBOLJE PRODAJANIH IGER: NOVOSTI V JUNIJU: Naslov. 1. NEED FOR SPEED 2 (Electronic Arts) 2 X-WING vs TIE - FIGHTER (Lucas Arts) 3. M.D.K. (Shinv) 4. DIABLO (Blizzard) 5. TOP GUN (Microprose) 6. NBA 96 Classic (EA Sports) 7. GRAND PRIX 2 (Microprose) 8. RED ALERT (VVestvvood) 9. VVARCRAFT It Deluxe (Blizzard) 10. MOTORACER (Electronic Arts) Naslov ocena: REDNECK RAMPAGE (Interplav) 81 % STAR TREK: GENERATIONS Ma.) 89 % MEGAPAK 7 95% X-COM 3 (Microprose) 93 % BLOOD (MonoHth) 87 % DUKE NUKEM 3D ATOMIC (3D R.) 83 % PREMIER MANAGER 97 Gremlin Ocena: 85 % Cena: 5990.00 Moje prve tri stvari v življenju so: sadni jogurt, domače žganje ter nogomet. Zato lahko verjamete, da je bil zame velik izziv preizkusiti najnovejšo poslovno simulacijo kraljevskega nogometa z imenom Premier Manager 97. Igro lahko igrate na štiri načine. Razlika med načini je samo v tem, koliko računalnikove pomoči potrebujete. Igrate lahko izključno v angleški ligi, vendar lahko pred sezono igrate prijateljske tekme pravzaprav s katerim koli klubom iz Evrope ter Južne Amerike (Slovenija ima tri predstavnike: Maribor Branik, Muro ter Olimpijo). Če boste dovolj uspešni, vam je omogočeno igranje tudi v evropskih pokalih. Pohvaliti je treba široko bazo igralcev, uporabniški vmesnik ter gledanje tekme. Manjka le statistika, ki smo jo bili nekateri vajeni prt Championship managerju). 2elim vam veliko prijetnih uric ob igranju ter čim manj avtogolov vašega moštva. Minimalna konfiguracija: 486-66 Mhz, 8 MB spomina, VVIN 95 Igralna palica: BLACKHAWK Gravis Ocena: **** (4/5) Cena: 5900.00 Po končanem testiranju Game Pad Pro ploščice je naša Mrs. CD - ROM dobila nov izziv. Ker je bila sita nekvalitetnih VVingmanov ter še slabših Quikshotov,smo ji na testiranje dali novo Gravisovo igralno palico BlackHawk. Že na začetku je pohvalila lep izgled palice, nato še 4 kvalitetne gumbe ter oprijemljivost roke na palico. Toda to ji še ni bilo dovolj, hotela je še opraviti tako imenovani Decathloni test. Po nekajkratnem opravljenem testu v vseh atletskih disciplinah, je dobila pričakovane rezultate. Najvažnejše pa je, da je palica zdržala. Mrs. CD-ROM vam priporoča, da Black Havvka uvrstite v svoj nakupovalni program, še pred plavutkami, kijih kot kaže vreme, letos ne boste potrebovali. Minimalna konfiguracija: katerikoli PC, Game port MEGAPAK 7 Megamedia Ocena: 95 % Cena: 8990.00 Končno pravi Megapak, sem si rekel, ko sem prebiral naslove iger na zadnji Megapak kompilaciji. Na 11 zgoščenkah je naslednjih 10 iger: 3D Ultra Pinball 2 (Sierrin fliper), Caesar II (strategija), Earthvvorm Jim (otroška arkada), Road Rash (odlična pretepaška vožnja motorja), Creature Shock (pustolovščina), U. S. Navy Fighters (odlična simulacija vojaških letal), Gene VVars (lanskoletna dobro prodajana strategija), Cyber Storm (strategija), A-10 Cuga (letalska simulacija) ter Heroes of Might & Magic (prvi del strategije). Minimalna konfiguracija: 486-66 Mhz, 8MB spomina, VVIN95 NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: Kar se denarja na svetu tiče, zelo dobro poznate zadeve, kajti vsi ste vedeli, da je najbogatejši človek na svetu Igor Š... (oprostite tiskarski napaki) BiH Gates. Prišlo je ogromo število odgovorov, kar pomeni, da vaše misli v teh časih niso usmerjene samo na sonce, poletje, kalamare.... Novo nagradno vprašanje pa se glasi: Kakšno barvo las ima Mouse Man (prodajalec v trgovini Miška)? Odgovore pošljite na naš zgoraj omenjeni naslov, lahko pa se kar osebno zglasite v naši trgovini. Do naslednjega srečanja v naši rubriki pa lep poletni pozdrav! NAGRADE: 1. Igralna palica GRAVIS Blackhavvk 2. PC CD Igra F-14 Fleet Defender (Microprose) 3. majica F1 grand prix NAGRAJENCI PREJŠNJEGA MESECA: 1. Mušič Tatjana, Kolodvorska 2B, Mengeš, dobi Game pad Pro 2. šifrer Gregor, Sp. Besnica 96, Zg. Besnica, dobi PC igro 3. Rener Luka, Sorska 3, Kranj, dobi majico Za vas pripravil: Mitja Kaitivnik Mouse Man Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, Smledniška 58, 4000 Kranj, tel./fax: 0641320-041 TOP 10 NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOVV PRETEKLEM MESECU 1. STRIPTEASE (Striptease) Demi Moore 2. ALCATRAZ (Alcatraz) Sean Connery 3. ŠKRLATNA PLIMA (Crimson Tide) Gene Hackman 4. ERASER (Eraser) Schvvarzenegger 5 DAN NEODVISNOSTI (Independence Day) VVill Smith 6. POBEG IZ LOS ANGELESA (Escape trom L.A.) Kurt Russell 7 TAJNI AGENT 000 (Spy Hard) Leslie Nielsen 8 KO SI SPAL (VVhile You VVere Sleeping) Sandra Bullock 9. OPERACIJA DUMBO (Operation Dumbo Drop) Danny Glover 10. TVVISTER (Tvvister) Helen Hunt DAN NEODVISNOSTI - akcijsko-fantazijski spektakel Gre za eno največjih filmskih uspešnic vseh časov in hkrati tudi za najbolj gledan film na svetu v preteklem letu. Režiser Rolland Emmerich (avtor uspešnic Univerzalni vojak in Zvezdna v rata) je naredil spektakularan prikaz bližnjega srečanja končne, apokaliptične vrste. Močni nezemljani krenejo v osvajanje našega planeta, s končnim ciljem, da uničijo človeško vrsto. Veliki obračun se začne s pojavom ogromnih vesoljskih plovil nad vsemi največjimi svetovnimi prestolnicami, čudež se spremeni v grozo, ko vesoljske ladje začnejo z močnimi snopi energije uničevati vse pod seboj. Edino upanje za obstanek našega sveta je peščica preživelih, ki so odločni, da prišlekom zadajo smrtonosni udarec. Za to imajo le eno priložnost, in če je ne izkoristijo, bo človeštvo iztrebljeno. Filmski čudež so zabeležili: VVill Smith (Bad Boys), BiH Pullman, Jeff Goldblum... ROKA, KI ZIBLJE ZIBKO (The Hand That Rocks The Cradle) - triler Pripravite se na napetost, ki Vas bo zadržala pred televizorjem! Annabella Sciorra je Claire Bartel, prezaposlena soproga, mama in poslovna ženska, ki svojo družino spravi v veliko nevarnost, ko najame Pevton Flanders (Rebecca De Mornav), navidez popolno varuško, z grozljivimi nameni. Ko pa Claire odkrije niene maščevalne načrte, bi lahko bilo za rešitev že prepozno. Režiser Curtis Hanson (Divja reka) je v filmu od zanimivega začetka do neverjetnega razpleta združeval mešanico napetosti, negotovosti in presenečenj. Pretekli mesec smo vas spraševali, za kakšno vsoto je šlo v \/a§ naslov: filmu Nespodobno povabilo. Odgovor ni bil težak, le kdo bi pozabil ponujenih 1.000.000 $ (milijon dolarjev), ki jih je Robert Redford ponudil Demi Moore. Nagrade prejmejo: 1. nagrada: 14 dni brezplačne izposoje filmov - Nina Oman, Pipanova 18, Šenčur 2. nagrada: en teden brezplačne izposoje filmov - Štefka Teršan, Valburga 42/a, Smlednik 3. nagrada: vpisnina v videoteki Lipa - Monika Jenkole, Kovorska 3, Tržič Naloge, s katero si lahko prislužite nagrado: V kateri televizijski nadaljevanki je igral VVill Smith • glavni igralec filma Dan neodvisnosti? Med pravilne odgovore bomo razdelili naslednje nagrade: 1. 14 dni brezplačne izposoje filmov v videoteki Lipa, 2. en teden brezplačne izposoje filmov v videoteki Lipa, 3. vpisnina v videoteko Lipa. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Rešitev vpišite v kuponček, ga izrežite in pošljite na gornji naslov. REŠITEV:__ Ime in priimek: ORNITOLOGIJA Na mladih svet ostaja PIŠE: BORIS KOZINC Zadnji dan velikega travna so se mladi raziskovalci na kvadratni kilometer. Rezultat je odrazh?eza ptic zbrali na tretjem srečanju mladih ornitologov v gnezdilnih pogojev za obe ptici: brglez Potl?P je Mariboru. Svoje raziskovalne naloge so predstavili uspešno reprodukcijo ustrezna dupla, Ki J' a osnovnošolci z razredne in Dredmetne stoonie ter dovolj predvsem v starih lipah in hrastih, neiwj r tudi v visokodebelnem sadnem drevju; kan'!erjh poleg visokih listavcev in iglavcev, na K«i ^ gnezdi, potrebuje še odprt svet travnikov obdelano polje, kjer lahko ulovi plen. .jd S stališča varovanja narave je bilo tudi z oruy območij Slovenije nekaj poučnih nalog, W Kg na rešitve, ki bi bile aktualne tudi na Gorenjske • Katja Bezjak, Lea Krejan, Senta Nunič. Jasm 5 osnovnošolci ž razredne in predmetne stopnje ter srednješolci. Iz devetnajstih raziskovalnih nalog je bilo razbrati veliko željo mladih po spoznavanju živega sveta, kar precej ugotovljenih dejstev iz ptičjega življenja pa je bilo zanimivo tudi za marsikaterega dobrega poznavalca - starega mačka. To ni nič presenetljivega, saj je pri raziskovanju sodelovalo skupno 82 avtorjev in 22 mentorjev. Z udeležbo z Gorenjskega pa žal ne moremo biti zadovoljni, saj je našo čast reševal le Lojzij Avsenik iz Osnovne šole Frana Šaleškega Finžgarja iz Lesc. V zanimivi, predvsem pa metodološko dovršeni nalogi z naslovom: "Gostota gnezdenja brgleza (Sitta europaea) in navadne kanje (Buteo buteo) v Leškem polju leta 1995" je ugotovil na osnovi beleženja gnezd na območju treh kvadratnih kilometrov naslednje vrednosti: - gostota gnezdenja brgleza je bila leta 1995 v okolici vasi Hraše in Studenčice 5,3 gnezd na kvadratni kilometer, - gostota gnezdenja navadne kanje pa 1,33 gnezd Pinoza, Vesna Novak in Lidija Vinkler iz OŠ Savo Kladnik Sevnica so predstavile problema^ gnezdenja malega deževnika v Posavju m < akumulaciji HE Vrhovo. Ker ta ptica gnezdi najv na prodiščih rek - jajca leže na gola tla - jo nap . ogroža nekontrolirano odvažanje peska z nat>re naših rek, česar pa je tudi pri nas preveč. ^ Srečanje mladih ornitologov Slovenije je priPraL. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slov nije, že tretje leto pa bdi nad organizacijo 9°*23| Andrej Sorgo. Eminentna komisija uveljavljen . ornitologov v sestavi dr. Tomi Trilar, r Janžekovič in Borut Štumberger je kljub jasnin] nalog terens; Samica malega deževnika izbira prostor za gnezdenje (Hraše pri Smledniku, 18. maja, 1997). Foto: Grega Kozinc kriterijem za ocenjevanje (samostojnost avtorja pri "/."nstj kem delu, stopnja samostojno pri obdelavi podatkov, PiSf!!L teksta in izdelavi tabel ter grafiji nov, lastni fotomaterial, riso ' metodološki pristop, pravilno c« . anje avtorjev in navedba litera t;tvj imela težko delo pri razvrsi" nalog osnovnošolcev predrti e stopnje. Komisija je prisodila n grade več kakovostnim nalog* brez vrstnega reda, kar bj ^jj ustrezna rešitev tudi na drufj,^ tekmovanjih - srečanjih rn|a učencev in dijakov.Komisija Je -naslednje leto obljubila P0'", knjižnih nagrad tudi nekaj obrniti pripomočkov za delo na * enu: dvoglede, spekti.v.^ fotoaparate. Kvalitetni optični f delki Svvarovski in Bresser Ka* tudi njihovo servisiranje je 2&| tovljeno tudi v TEHNOOH'1 y Smolnikar na Novem tr9u c Ljubljani. Filatelistične novice XXXIV. Slovenija Ob četrtem srečanju predsednikov srednjeevropskih držav v Piranu 6. in 7. junija je izven programa izšel velik blok z dvema znamkama visoke nomi-nale 100 in 200 sit. Znamki v bloku sta sicer lepi, vendar gre očitek pošti zaradi visoke nomi-nale, ki kaže na zaslužkarski namen. Da bi bil udarec še večji, so samo 14 dni po tem bloku izšle še nove znamke iz serije idrijskih čipk. Nominale so 10, 20, 44 in 100 sit, vendar v parčkih, kar pomeni 348 sit. Pri vsem tem se je v ponedeljek, 23. junija, podražila tudi poštnina v domačem prometu. Ta podraži- tev ni tragična, saj je štanda |g zirana pošiljka (pismo) drafLe, za 1 tolar. Zanimivo pri tem P«"^ da sedaj nimamo znamke z ^ sit in jo bodo verjetno tiska'erij« kmalu. Ali bo to znamka iz s p3 čipk ali druga etnografska, bomo še videli. » ris Sicer pa je ta mesec b0®^ različnih priložnostnih žigif1^ v bo na voljo pojutrisnjejj1'„. nedeljo, 29. junija, tudi v B* jj ju na glavni pošti 4101-posvečen 200-letnici rojstva ,fl derika Ireneja Barage, *"j i služboval v Šmartinski ce7npri Stražišču pri Kranju. ZanirnJJ.^, tem je, da žiga za to obi« ^ niso prijavili niti v Trebnjem a v Metliki, od koder je v® odšel v indijanske misijone^ ^ je pred kratkim izšla nJ%K" znamka, bodo filatelisti Wm kombinirali s posebnim kom, ki ga je narisal aK,,late|ijf Milan Batista, založila pa f"31 Mauritius (23/97). , dj 1 Zanimiv žig so prijavili«• 32^ Gorici pri Slivnici na 9oi\.^ 6. junija. Ta dan namreč njjjf SLOVENIJA okroglo leto, odkar so posebne podhode za žabe-zanimiva tema in dobra PoZ ITESARSTVD p* ^ RUDI CAROTTA, j 9N KRDVSTVD j ■■■ ■■■ ■■■ | JERKDVIC EMIL Zg. Brnik, Cerklje mobitel:0609-631-012 ~ PRAMM5LOV ZA NAKUP GRADBENEGA TRGOVINA DOMZ 4209 ŽABNICA 68 KATERIMA ^APiraji s Nudimo vam širok asortiman ^[fo-nega materiala za gradnjo in obnovo. *opeini ih cinik CZlfiJOH *ktramiint ploščice *ilavbno pphiiho *lalnt in thntke obtoge 'lamelni parkei JAGODNI PLAČILNI POGOJI PRI PLAČILU S ČEKI NA OBROKE IN REDITI DO 2 LET. PREVOZI NA GRADBIŠČE Z AVTODVIGALOM. 3^{£v TRGOVINI ali po Id.: 3113\Z Z66 _ fl obrtnih Škofja Loka d.d. ■ m podjetje za gradbeno obrtne storitve % 9 4220 Škofja Loka, Blaževa u!. 3 UPRAVA, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, GRADBENA ENOTA škofja Loka, Blaževa ul. 3 tel.: 064/620 178, 620 381, 620 390, fax: 064/623 065 MIZARSKI OBRAT Škofja Loka, Kidričeva c. 43 b tel.: 064/632 360, 632 471, fax: 064/632 360 STEKLARSKI OBRAT, Škofja Loka, Puštal tel.: 064/621 534 1 ♦ julija 1997 ponovno odpiramo trgovino obnovljeno in z razširjeno ponudbo gradbenega materiala • gradbeno inštalacijski material • les • sanitarna oprema • keramični in kovinski proizvodi • obloge stropov in podov In še In še Delovni čas od 6, do 16. ure, sob. od 8. do 12. ure TRGOVINA Srednje Bitnje 70, 4209 Žabnica Tel.: 064/312-000, fax: 064/312-331 Šmartinska 152 Hala A 10 - južni vhod, 1000 Ljubljana Tel.: 061/185-16-01 ZASTOPSTVA ZA SLOVENIJO D Mer ten - stikalna tehnika, senzorji o«o*o KAISER podometni program, votli zidni program, program betonske gradnje, kaiser doze J011KGE - vroče zračne pištole s priborom uporabne na vsaj sto načinov (odstranjevanje barv z lesa, varjenje, dezinfekcija, odtalitev, aktiviranje sprijetih lepil, predgretje, preoblikovanje, krčenje, varjenje s prekrivanjem, varjenje plastičnih mas, zrcalno varjenje, rezanje stiropora) DAHL elektro inštalacijski kanali, aluminij, pločevina, PVC + NIGRAM d.o.o. NIZKE iN VISOKE GRADNJE SnakovšJ® 12, 4294 Križe, M: 064/57-490, mor.: 0609/614-827 • NIZKE IN VISOKE GRADNJE, TLAKOVANJE IN ASFALTIRANJE, ZUNANJE UREDITVE - KONTAKTNA OSEBA - JANEZ AUSER - PROJEKTIRANJE IN SVETOVANJE - KONTAKTNA OSEBA - ing. BOJAN PREŠEREN GRADBENIŠTVO Stane Žagar s.p. Senično 60,4294 Križe, Tel.:064/57-214, p.e.Kranj:064/325-258,mob.:0609/643-512 Organizacija in izvajanje zidarskih gradbeno-obrtniških instalacijskih zaključnih in montažnih del od projekta do ključa. V TAP£TNIK TAPETNIH /M1D0L5EK IZDELUJEMO OBLAZIMJEMO POHIŠTVO TEL.:064/874-026 Visoko 7/e, 4214 Visoko pri Kranju teiyfax:064/431-250 * TESARSKA, KROVSKA IN KLEPARSKA DEM * KUVČAmČARSJVO Iti KOVINSKE KONSTRUKCIJE * GRADNJA OBJEKTOV OD TEMELJEV DO STREHE * VIŠINSKA DELA IN DRUGA KRITIČNA DELA * GRADBENI NADZORI m EZE R S E cementni izdelki HOTAVUE 64 4224 GORENJA VAS tel: 064/681-221 Izdelujemo STREŠNIKE in POHODNE ali TALNE PLOŠČE ter TLAKOVCE MABIO Line a. (_š podjetje za gradbeni engineering (jP ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU polaganje keramike, marmoria in granita ter renoviranje kopalnic f.O.O. Golnik 100, 4204 Golnik tel./fax: 064 461-408, mobitel: 0609 646-652 PESKANJE DELA ]%A V 1 ifc I * I Zvone Peteritn s.p. Scstranska vas 16, Qorcnja vas tel./fax: 064/681-257 mobitel: 0609/613-835 Peskanje predmetov ali objektov iz vseh materialov (delo na terenu ali v delavnici) Antikorozijska zaščita vseh speskanih površin JR KRANJ, d.o.o., PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE 4000 KRANJ, GOLNIŠKA C. 30 Nudimo vam: • barve, lake in ves slikopleskarski material ■ vse vrste lepil za keramiko, les, parket in talne obloge - material za fasade ■ pleskarsko orodje • galanterija, čistila in kozmetika - vsa slikopleskarska in fasaderska dela ■ vsa mizarska dela ter izdelava mavčnih pregradnih sten Tel: 064/245-340, ftuc 064/245-340, M OB.: 0609/624-078 ali 620-873 Odprto neprekinjeno vsak dan od 7.00 do 19.00, sobota od 7.00 do 13.00 Za nakup se priporočamo! Vodopivčeva 10, Kranj, tel.: 064/212535 Optika Monokel z Mohorjevega klanca v Kranju je ena izmed mlajših gorenjskih optik. Velika izbira korekcijskih okvirjev, tako za otroke kot za odrasle. Ponudbo dopolnjuje izbor sončnih očal uveljavljenih blagovnih znamk. Zanimiva je ponudba športnih očal Adidas, ki so primerna in uporabna tudi za ljudi z dioptrijo. Adidas je razvil tudi mladinsko kolekcijo korekcijskih očal in v zadnjem času tudi zanimiv izbor klasičnih sončnih očal. Vse to ponujajo v Optiki Monokel na Mohorjevem klancu. V zadnjem času pa v Monoklu zastopajo in prodajajo tudi očala najvišjega cenovnega razreda. S. T. DUPONT, francoska blagovna znamka okvirjev največje kakovosti, zaščite s pozlatami in servisom, tako sončnih kot korekcijskih okvirjev za ženske in moške. V Monoklu poleg bogate izbire okvirjev ponujajo tudi kontaktne leče teh blagovnih znamk. Ker moda narekuje tudi obarvane oči, v zadnjem času lahko s kontaktno barvno lečo spremenite svoj izgled. Da pa se lahko prepričate, če je z vašimi očmi in vidom vse v redu, vas v Monoklu v njihovi okulistični ambulanti zdravnik specialsit pregleda. Pregledi vida v sodobno opremljeni ambulanti, so vsak ponedeljek tako za očala kot za kontaktne leče. Več informacij lahko dobite na telefonski številki 064 212-535. Optika Monokel na Mohorjevem klancu v Kranju je odprta vsak dan od 9. do 18.30 in v soboto od 9. do 12. ure. V tokratni križanki so vam iz optike Monokel pripravili naslednje nagrade: 1. vrednostni bon pri nakupu očal za 18.000 sit 2. vrednostni bon pri nakupu očal Adidas z& 10.000 sit 3. vrednostni bon pri nakupu očal za 7.000 sit 4. in 5. nagrada brezplačni okulistični pregle pri zdravniku specialistu Pravilno rešitev gesla križanke bomo žrebali tudi med tistimi, ki bodo geslo posla« na naš naslov e-pošte (e-mail). Nagrada naj vas preseneti. Pravilno izpolnjene križanke oz. geslo pošljite na naslov Optika Monokel, Vodopiv' čeva 10, Kranj do 9. julija. Žrebanje bo javno pred Optiko Monokel v sredo, 9. julija, ob 18. uri. Oplika saj so naši državljani za potovanja v tujino porabili 113,7 KRANJ 26.6.1997 N AKUTNI/PROD A!NI i KAKUPNI/PROD/UNI MENJALNICA 1 DEM 1ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Jesenice) 89.80 91,30 12,43 12,99 «,75 9,70 AVAL Bled 741- 220 AVAL Kranjska gora •81-039 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 90,20 91,60 12,80 13,00 9,20 9,50 EROS(Staril*ryr),K»n| 90,50 91,00 12M 13,00 920 9,35 GORENJSKA BANKA (vse enote) 89,50 91,50 12,46 13,00 8,79 9,74 HRANILNICA UDN, IdKranj 90,30 9W 12,80 12,95 9,16 9,35 HKSVSgred Medvode 90,30 91,40 12,70 13,00 9,10 9,40 HlOA-tižnica ijubljana 90,40 91,40 12,80 13,00 920 9,45 HRAM ROŽICE Mengeš 90,60 9120 12,82 12,90 9,25 9,33 tURIKA Jesenice 90,20 9120 12,75 12,93 9,15 9,35 INVEST Škofja Loka 90,50 9128 12,68 12,98 9,13 9,43 LEMA Kranj 90,30 91,30 12,70 12,90 9,20 9,35 MIKEL Stražišče 90,20 91,00 12,80 12,95 9,15 9,35 NEP0S(Šk Loka, Trata) 90,60 91,30 12,86 12,93 9,30 9,42 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk Loka 91,28 91,58 12,97 13,14 9,33 9,60 PE& 4.1 (na vseh poštah) 89,00 91,50 11,30 13,00 8,40 9,45 PRIMUS Medvode 90,50 91,00 12,80 13,00 9,20 9,35 R0BS0N Mengeš 90,50 91,20 12,83 12,95 9,15 9,35 SHP-SJov. hran. 'm pos. Kranj 90,30 91,30 12,75 12,97 9,20 9,35 SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) 90,30 91,50 12,59 13,00 9,00 9,35 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 89,50 12,46 • 8,79 SLOVtNOATURIST Jesenice 90,20 9120 12,75 12,93 9,15 9,3$ SZKB Blag. mesto Žiri 90,00 91,50 12,40 12,98 8,75 9,69 SOM Kranj 211« 339 TALONŽai^odaji Trti, Šklola,Zg. Bitnj« 90,60 91,28 12,75 12,97 9,15 9,39 TENTOURS Domžale 90,00 91,30 12,75 12,90 9,00 9.30 TROPICAL Kamnik - Bakovnfc 90,80 91,30 12,85 12,95 9,30 9,39 UBKŠKLoka 90,30 91JS0 12,78 13,00 9,18 9,45 V0LKSBANK Ljubljana 90,70 91,70 12,87 12,09 9,17 9,43 862-696 VvlLFAN Kranj 360-260 mFAN Radovljica, Grajski dvor 714-013 VvlLFAN Tržič 53- 816 pomttm ntu 90,27 91,33 12,68 12,98 9,09 9,43 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS oh nakupu blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije v menjaIntškJh tečajih. v te ameriških dolarjev, kar je bilo za 47 odstotkov več kot lani Pril'11 ^asu< Zanimivo se spreminjajo tudi viri turističnega deviznega 1Vai saj se je odkup gotovine povečal za 6 c so se zmanjšala nakazila \\J*> saj se je odkup gotovine povečal za 6 odstotkov in ima tako ti^Jotni delež. Za 7 odstotkov so ."Cnim podjetjem, kar kaže, da je pri nas vse več gostov, ki tUri: Prid 32 ??PSami- Drastično se je zmanjšala prodaja blaga tujcem, kar za Magne bodo posebej obvestili o novih možnosti, novincem pa informacije daje ljubljanski Magno center. Z Junijem se bo kartica Magno-ETN razširila po Sloveniji, kasneje še v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. VEDEZEVANJE'TAROT iPOCOWRt v stiski- svetovan je INUMTROLOCUA - PARTNERSTVO mu n Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 F.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.:064/714-013 P.E. TRŽIČ klet Veletekstil tel.:53-816 teal odstotk ov. Usiha tudi zanimanje za "lov na srečo" v slovenskih .^ah, saj se je priliv zmanjšal za 8 odstotkov. go$t ? na Porast Števila tujih prjj^v in njihovih prenočitev bi l?ku >al' vety tunsbcni devizni '*'et^>ek" ^u^' zaradi naraščanja pov , ^ega, tranzitnega in nakupiti ga turizam- saJ Je v Sl°-Q)eJ° v letošnjih prvih štirih na tiS PriP°tovalo 22,7 milijo-°dstml P°tmkov' kar je bila 16 otkov več kot lani v tem času. Vse, ka izvedet svoji pr Zaupajte r želite i osebi in ihodnostl. najboljšim'. Možnost osebnega obiska! 090/41-29 090/42-38 PumN^ ARDEN O R L ANE ZANCASTER Laura Biagiotti PUPA OBVESTILO o zapori ceste futridi Prireditve bo danes, v petek, 27. 6., od 19. do 2. ure, Od11 V Soboto> °d l9- do 2- ure in pojutrišnjem, v nedeljo, q,'6. do 24. ure za ves promet zaprto središče Preddvora, sko 02 med Preddvor°m in Belo bo mogoč po lokalni cesti ust ^re9 ob K°kr'- Tako zapora kot obvoz bosta označena z "Qzno prometno signalizacijo. Redni avtobusni promet bo ys na odseku omogočen nemoteno. 6 uporabnike pozivamo k strpnosti in upoštevanju navodil redarjev. PREDDVOR OBČINA PREDDVOR ŽUPAN Miroslav Zadnikar A GUU DUGENA 0CFHZEN Cardini m Biilova Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija Tel.: +386 064 361-300, 361-301 Fax: +386 064 211-889 • nakup in prodaja vrednostnih papirjev • prenosi lastništva delnic v KDD • odkup delnic iz privatizacije, tudi delnic skladov • upravljanje s finančnim premoženjem strank • izjemna priložnost za nakup delnic serije B "VABK0ST, STROKOVNOST, DONOSNOST" SHIATSU MASAŽA KIROPRAKTIKA AKUPUNKTURA VfcfifJJjKl STROKOVNJAK S KITAJSKE DR. U FURU Z " te5o NlMl IZKUŠNJAMI USPEŠNO REŠUJE VAŠE TEŽAVE: " Pošk V hrbtenico * levrn menkega tkiva (mišice, vezi) * preh dePresiia. nespečnost oavne motnje, glavobol, migrena 4s£oSS?Wlh obCan°v Preddvor, Potoče 2, tel.: 458-000 do 14. 30 in popoldan, sobota od 8.00 do 12.00 ure. Zakaj v devizah, če za tolarje dobite več? V S|Cb K In Ti -'lahko več^e zneske v DEM Prodate P° srednjem tečaju Banke Slovenije klav> i Vežete 31 dni do enega leta in en dan, po fiksni obrestni meri z valutno u'o. Obresti so ugodne: od 3,7% do 6,0%, odvisno od dobe vezave. Po zapadlosti depozita vam bo banka prodala DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije. Podrobnejše informacije lahko dobite v vseh poslovalnicah SKB banke ali pa pokličite Zeleni telefon 080 15 15 «0 BANKA M, Za Danes. In za Jutri. CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Maj? (13. del) Kam še lahko vložim prosti certifikat? Javna prodaja delnic za certifikate poteka še 3 dni v Podjetju za vzdrževanje in varstvo cest, Lava 42, 3000 Celje (tel. 063/451-330). Nominalna vrednost delnice je 1.000,00 SIT, prodajna vrednost za certifikat je 1.300,00 sit. Poslujejo z dobičkom. 43,73 % delež prednostnih delnic ima država, ki bo imela tudi zlato delnico, občine imajo 10,57 %, za certifikate bo na voljo 26,24 %, to je 47.123 navadnih delnic oznake G. Vpis je mogoče le na sedežu podjetja. (Informacije pri gospe Leni Korber). Od investicijskih skladov sprejemata certifikate sklad Nacionalne finančne družbe in KBM Infond. Kaj nam povedo bilance? Kaj je nominalna, knjigovodska, tržna vrednost delnice? čez poletje se kar po tekočem traku vrstijo skupščine delniških družb olastninjenih podjetij. V časopisju podjetja objavljajo revidirane bilance in prav je, da spremljamo poslovanje podjetij, katerih delničarji smo. Bistvo delniške družbe je kapital. Vsak pravi delničar ob zato v bilanci najprej poiskal kapital. Če razlago poenostavimo, potem kapital sestavlja ustanovitveni kapital in rezerve. Ob ustanovitvi delniške družbe se osnovni delniški kapital razdeli na določeno število delnic, od katerih ima vsaka neko nominalno vrednost. Pri nas je minimalna vrednost 1.000,00 sit, lahkp pa je tudi večkratnik. Krka ima npr. 4.000,00 sit, Lek 6.000,00, Petrol 10.000,00 sit, Gorenjski tisk 1.000,00, PID-i 1.000.00... Njihov seštevek tvori osnovni kapital. Vsaka delnica pa ima tudi knjigovodsko vrednost. V toku poslovanja se obseg kapitala spreminja, enako se spreminja tudi knjigovodska vrednost in sicer v odvisnosti od kakovosti poslovanja podjetja. Knjigovodsko vrednost izračunamo tako, da osnovnemu kapitalu prištejemo rezerve in seštevek delimo s številom delnic. Tržna vrednost delnice je vrednost, ki jo delnica dosega na trgu vrednostnih papirjev. Ta je lahke organiziran (borza) ali neorganiziran (OTC v klasičnem pomenu te besede). To ceno določi ponudba in povpraševanje po njej. Odvisna je od mnogih dejavnikov, največkrat pa od pričakovanih dobičkov delniške družbe. V Evropi, pri naših sosedih jim je pomembneje od različnih vrednosti delnic to, kaj podjetje z delniškim kapitalom počne in koliko je z njim zaslužilo. Njihova letna poročila zato vsebujejo tudi kazalce, kot npr. kolikšen dobiček je prinesla 1 delnica. Earning per Share (EPS) - dobiček po plačilu davkov / št. delnic Primer: 10 - 100.000 /10.000 Podjetje z 10.000 izdanimi delnicami je ustvarilo 100.000 denarnih enot neto dobička. Dobiček na delnico znaša 10 denarnih enot. O drugih kazalcih, ki nam pomagajo pametno investirati več v nadaljevanju. Vabimo vas, da nam sporočite vaia vprašanja na naslovno temo po pošti na naslov Gorenjskega glasa, s pripisom za rubriko CERTIFIKATI, DELNICE,... ali po telefonu 064/360-600 vsak torek in petek od 14.00 do 14.30 ure. Ani Kiemenčič, borzna posrednica KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaptotnik Srečanje evropskih skupnosti Bled, 27. junija - V blejskem hotelu Golf poteka v teh dneh poteka kongres evropskih skupnosti, ki ga organizira CEA. CEA je organizacija, ki združuje več kot 300 kmečkih organizacij v tridesetih državah. Njeni članici sta tudi dve slovenski organizaciji - Zadružna zveza Slovenije ter Sindikat slovenske kmečke zveze. Danes bo minister upravnemu odboru CEE predstavil slovensko kmetijstvo. Člani upravnega odbora CEA na Bledu pripravljajo program letošnje konference, ki v v Švici, menda pa razmišljajo o tem, da bodo čez dve leti podobno konferenco pripravili prav na Bledu. Predstavitev novih vrst žit Kmetijska svetovalna služba iz Kranja vabi prihodnji petek, 4. julija, ob 10. na ogled novih sort ozimne pšenice in ječmena, ki bo na posestvu KŽK na Trati pri Škofji Loki. Državno tekmovanje v kmečkih igrah Ministrstvo za kmetijstvo ter Zveza podeželske mladine Slovenije prirejata v soboto, 28. junija, v Lokarjih pri Šentjurju pri Celju 11. državno tekmovanje v kmečkih igrah. Dogajanje se bo začelo ob 14. uri, udeležili pa se ga bodo tudi gorenjski tekmovalci. Tekmovalo se bo v košnji, grabljenju, žaganju in v spretnosti z balami, tekmovanje pa bo spremljala razstava izdelkov dijakov srednje vrtnarske, kmetijske in gospodinjske šole v Celju, prav tako pa boste lahko preizkusili trakotrske sedeže. Praznik koscev na Sovodnju Turistično društvo Sovodenj pripravlja v nedeljo, 27. julija, že tradicionalno Pokošnjico, praznik koscev na pobočjih vasi Nova Oselica. Prireditev prikazuje kmečka dela ter običaje predvsem v Času košnje. Letos na Novi Oselici pripravljajo zaključno tekmovanje vseh tovrstnih tekmovanj iz vse Slovenije. Dogajanje bo popestrila tamkajšnja folklorna skupina in domači godci, obiskovalci pa bodo spoznali večino kmečkih del m opravil, ki so že skorajda ušla iz spomina. Slavnostni govornik bo podpredsednik Vlade Marjan Podobnik, za veselje ob obljubljeni bogati gostinski ponudbi pa bodo igrali Gorenjski muzikantje. In če mislite, da bi se tudi vi lahko pomerili z najboljšimi slovenskimi mojstri kose, vas Sovodenjčani izzivajo na dvobolj. Pogoj za sodelovanje na tekmovanju je poleg znaja košnje še spremljevalka grabljica, obilo dobre volje in pa nenazadnje tudi izpolnjen spodnji kupon, ki ga pošljite na Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj. NA pokošnico se prijavljava: KOSEC: Ime in priimek: Naslov: in GRABLJICA: Ime in priimek: Naslov: Kupone pošljite na Gorenjski glas, p.p. 124 4001 Kranj ISKRA PRINS • SERVIS • TRGOVINA • INŽENIRING PARTIZANSKA 7 (SMER PREŠERNOV GAJ, EKONOMSKA ŠOLA) KRANJ Tel. (064) 360-020 PON-PET 8.00- 16.00 SOBOTA 8.30-12.30 TV, RADIO, VIDEO, BELA TEHNIKA, GOSPODINJSKI APARATI, SESALNIKI, BRIVNIKI, EL ROČNO ORODJE, TELEFONIJA, ALARMI, VARILNA TEHNIKA s: S 4-» ^ ST i I tu "C o <4>. o pedus storitve P. DUSSMANN, d.o.o. C. svobode 9 4260 BLED NOVO V KRANJU V MENZI NA CORENJESAVSKI 27 NUDIMO NAJCENEJŠE MALICE IN KOSILA. NAD 10 OBROKOV PRIPELJEMO TUDI NA DOM, DELAVNICE ALI GRADBIŠČE: * MALICA 500,00 SIT + Kozarec pijače * KOSILO 600,00 SIT + Kozarec pijače ZA 15 OBROKOV NUDIMO 15 % POPUST! VABLJENI! telefon: 064/225 158 Ekološko kmetovanje v Sloveniji Nazaj k naravni pridelavi V čas«, ko je večina naših prizadevanj uprtih k poti v evropsko skupnost, v kmetijstvu postaja vse bolj aktualna pridelava biološko neoporečne hrane, ki naj bi slovesnkim kmetom pomagala preživeti na kruti evropski tržnici. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo ocenjuje, da ima v Sloveniji desetina kmetij možnost za razvoj v uspešne tržne kmetijske obrate. Ostale kmetije bodo morale iskati vire dohodka tudi drugje, ena od tovrstnih možnosti pa je ekološka pridelava hrane. Ministrstvo ocenjuje, da za razvoj ekološkega kmetijstva pri nas obstajajo zelo dobre možnosti, z njim pa bi po njihovem mnenju morali povezati tudi dopolnilne in dodatne dejavnosti vseh prebivalcev v nekem okolju, za to pa naj bi potrebovali približno pet let. Da bo pot k biološkemu kmetovanju nekoliko lažja, pa bodo verjetno poskrbela tudi različna združenja, ki združujejo pridelovalce ekološke hrane. V večjem delu Slovenije so še do današnjih dni pridelovalni načini v kmetijstvu ostali sonaravni. Intenzivna kmetijska pridelava je zaradi naravnih pogojev, posestne ter parcelne strukture mogoča le na manjšem delu zemljišč. Do pred kratkim so pridelovalci na trgu lahko ponudili le pridelke enake kakovosti, ponudba se ni delila na kakovostne razrede niti na način prehrane. Posledica tega je, da z redkimi izjemami do danes še nismo uspeli oblikovati blagovnih znamk, kriterijev kakovosti in znakov. In četudi kdorkoli skuša vpeljati kakšno blagovno znamka ali označitev, je njena prihodnost zaradi premajhne promocije običajno že vnaprej obsojena na neuspeh. Ministrstvo bo za zagotovitev trajnega in stabilnega razvoja ekološke pridelave hrane potrebno le to uskladiti s potrošnjo. Najprej je potrebno uveljaviti pravila, ki bi opredeljevala minimalne standarde ekološke pridelave. Prav tako nujna je izdelava zakonske podlage za uvedbo kon-. trolne službe ter označevanje pridelkov in izdelkov tovrstne prehrane, dokončno pa bo potrebno urediti tudi področje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. Zaščitne blagovne znamke bodo hočeš nočeš morale postati nujnost, prav tako pa tudi njihova promocija, ki je bila doslej praviloma vedno zapostavljena. Ekološke oblike pridelave bi morale uvesti v vseh kmetijskih panogah, razširiti pa bo potrebno tudi pridelavo pridelkov na domu. Kot pravijo na Ministrstvu, se vse to že dogaja, strokovno pa se z biološkim kmetovanjem ukvarja strokovna sku; pina za sonaravno kmetovanje prl Kmetijski svetovalni službi. Vanjo sj> vključeni strokovnjaki iz različnih področij kmetijstva, naravovarstveni^ ter predstavniki nevladnih organizacij-Minister Ciril Smrkolj je zagotovil, da bo država še naprej spodbujala tovrstno pridelavo. Subvencije in direktna plačila za spodbujanje sonarav-nejšo rabo prostora ostajajo v njihovem delovnem načrtu, prav tak° si bodo prizadevali za zmanjšano onesnaževanje zemljišč. Na ministrstvu bodo do konca leta pripra0'' uredbo za ekološko kmetovanje, k° rečeno pa si prizadevajo za dokoni sprejem regulative o dopolnilnih 10 dodatnih dejavnostih. • U.Š. Poskus, da bi se za pašo le dogovorili Na Dajnarski planini po pašnem nacrti1 Na Občini Železniki so sklicali sestanek o tem, kaj in kako naj bi se letos paslo na Dajnarski p!**11'1" Železniki, 26. junija • Skušali so zgladiti spor med konjer-ejci in lastniki iz Zgornjih Danj, predvsem pa predstaviti nov pašni red. Lovci bodo ukrepali le, če bo ta pašni red spoštovan. Kot smo že poročali ob zapletih s prodajo Zgornjega Ima na Dajnarski planini, so se ob paši na tej planini lani zaradi medveda, pa tudi brez njega, dogajale čudne reči. Očitno je, da je prišlo tudi do kar nekaj nesporazumov med konjerejci, ki so iz Spodnjih Danj (nekateri tudi iz Lajš, Dražgoš in Podlonka) ter lastniki zemljišč iz Zgornjih Danj ter Zabrda, ki so tudi denacionalizacijski upravičenci na Dajnarski planini, in so se dogovorili s tremi rejci ovac iz zgornjega dela Gorenjske za pašo ovac (torej s tremi in ne 30, kot je bilo napačno zapisano v zapisniku komisije za kmetijstvo Občine Železniki). V torek je župan Občine Železniki Alojz Čufar sklical sestanek o paši na Dajnarski planini, na katerega je poleg naštetih za pašo, povabil tudi predstavnike Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Zavoda za gozdove in Kmetijske pospeševalne službe, da bi se v letošnjem letu izognili nesporazumom. Najprej smo slišali, da se je sklad odločil ta zemljišča predati v upravljanje občini Železniki, hkrati pa velja sklep, da ima pravico do zakupa konjeiejska skupnost. Večji del sestanka je minil v kar precej glasnih protestih lastnikov iz Zgornjih Danj, da namreč konjerejci niso spoštovali zasebne lastnine že pri dostopu na planino, prav tako pa tudi na planini sami. Predstavniki Zavoda za gozdove in Kmetijske pospeševalne službe so predstavili nov pašni red, po katerem je lahko na tej planini 25 konj in 15 žrebcev in do 130 ovac. Za lansko leto so ocenili, da je bila planina z živalmi močno preobremenjena, saj da se je po nekaterih podatkih tam paslo tudi več kot 300 ovac, ki so bile po trditvah nekaterih tudi slabo varovane. Slišali smo celo očitek, da je bilo tako ravnanje nemoralno, saj da so bile ovce v bistvu izpostavljene medvedu tudi zaradi odškodnine, ki je bila v višini dvojne vrednosti na trgu. Župan je vse prisotne pozval k strpnosti in sodelovanju, saj naj bi le z dogovorom lahko uskladili najboljšo možno uporabo Dajnarske planine za pašo. Konjerejci iz Spodnjih Danj so se za dosedanje nesodelovanje z lastniki iz Zgornjih Danj nekako opravičili, končni cilj sestanka pa je bil, da bi se dogovorili za še sprejemljivo število živali, ki naj bi se tam 1^ pasle. Ugotovili so, da I lahko poleg 38 konj in cev konjerejcev iz Sp^jJ Danj in drugih vasi v ,$ | občini ter 55 ovac iz Zabr^ na planino spusti še okoli j ovac od drugod, imenovanj, j so tudi tričlanski pašni od* i Koliko bo to uresnift" bo pokazala že prav bliH prihodnost, in od tega jej odvisno kaj se obeta 0i*J du, ki je še menda na pl*J| Od prisotnega iz vrst , bratovščine smo namreč S šali opozorilo, da so 1° ^ pripravljeni medveda, k! ^ klal med ovcami ustreli" j če bo spoštovan pašni ^ (torej število živali), ce P* bodo ponovile lanske f , mere - preveliko število o in njihovo slabo varstvo, r to ne bi imelo smisla. p bo le ta, je še opozoril. » bodo odškodnine izplačaj v primeru, da se bo paš*11 spoštoval. • Š. Žargi is*0 Dan krompirja v Črnomlju Semenarna Ljubljanna v sodelovanju s KmeuJ ^ svetovalno službo prihodnji četrtek ob pol deseti ■ pred zadružno trgovino v Gribljah, pripravlja preds tev sort semenskega krompirja iz njihove redne P°n,$to-ter sorte, ki so bile letos vpisane na sortno ^ 0 Udeleženci si bodo ogledali poskusno polje ter * novih sortah s predstavniki semenarne tudi pogovon Tretji Olimpijski tek v Kranju TISOČ TEKAČEV ZA OLIMPIJSKO IDEJO , Kranj, 27. junija - Atletski «ab Triglav Kranj je ob pomoči donatorjev že tretjič izvedel olimpijski tek v Kranju. Na «artu je bilo nad 1000 tekačic "i tekačev različnih starosti, ka* je glede na to, da je bil Praznični dan, veliko. Organizatorji so ugotavljali, kdo je med množico nastopajočih naj- starejši in kdo najmlajši, vsak je prejel olimpijski certifikat za udeležbo in posebno majico. Predsednik Atletskega kluba Triglav Jože Hribar je uspel ugotoviti, da je bil najstarejši udeleženec Tone Markuta, ki vstopa v 86. leto življenja. Šport je bil pomemben del njegovega življenja, najljubši AVTOMOBILIZEM v NEDELJO GOLICA '97 Jesenice, 27. junija - V nedeljo bo za vse ljubitelje postnega avtomobilizma pravi gorenjski avtomobilistični ^ aznJk. AMD Integral Jesenice namreč že četrtič organizira grško hitrostno dirko avtomobilistov Golica '97, ki bo štela točke državnega prvenstva. Start dirke bo v nedeljo ob 14. Od Pr?d stavbo jeseniške občine, dopoldne pa bodo vozniki ^Pravili še uradni trening. Na 4000 metrov dolgi progi z 8 do te, °dstotki vzpona se bodo pomerili vsi vodilni slovenski bort °Va'm yozn^h med mim' tudi nekaj voznikov rallvja, ki d° dirko izkoristili za dober trening. • M.G. JI^l TT ^ IE TT18d ^BRA FORMA PRED DURBANOM s'cer°^nJe DuPlJe> 27- JunUa - Dupljanski atlet Bojan Klančnik, Sveto Atletskega kluba Triglav, ki odhaja sredi julija na rePubl v v.eteransko atletsko prvenstvo v Durban v Južnoafriški Pteve • ' Je zadovoljen z rastočo formo. Sedaj pili tehniko in jo Prveri^a na tekmah. Rezultati so dobri. Kopje je na državnem Zacj0sjtVu v Novi Gorici že letelo 56,24 centimetra daleč, kar ie re*ulr a'° za ^ctrto rnesto, v suvanju krogle pa novogoriški PomJat. 12'10 tudi nekaj obeta. Med tiste, ki Klančniku llar> m Mercator Tržič. aj na prvenstvu, so tudi Cestno podjetje Tržič, IBI, Čistilni servis Prosen, Športna oblačila J.Košnjek Tevi« KOLESARSTVO NA JEZERSKO junija - Pred Mesarijo Sodnik v Preddvoru in °lesa a,Zlno na Jezerskem (21 kilometrov) sta bila start in cilj '* pren dlrke Tour d' Jezersko 97 za pokal Caffe A bara Lev ^rnćz V^fa ^ipno je zmagalo moštvo Gorjanca, med kali lub ^.•ok (Kaffe Lev), Riba, kile, Muši, Urko in Raje. Beksl Pre^i62111^! pa je zmagal Tomo (Ostermans), ki je progo (Klub oSa"l v 43 minutah. Sledijo Ečo (Caffe Lev) in George P°rian \ a)' ^' sta kolesarila do cilja 44 minut. Tayson (Klub Vik/ nrt 44,3()' Jaka (Primadona) 44,35, Bauman (Mikel klub), ^UbVfcf . GorJanc), Bitenc (Mini bar klub), Rogelj (Šumi Da Ur' ^l°k (Kaff> 1 <>v^ Rihu Kile M.ifi IlrtoinRair R^l^l Je odst opil. J.K. ^ZNIK JESENIŠKEGA HOKEJA ob 50 uf' ^7« .j unija " Na Jesenicah se začenjajo prireditve Uanpeu c' organiziranega igranja hokeja na Jesenicah. vesH; bo v ledeni dvorani ~ PtSCa- Začel Podmežakla velika hokejska a se bo ob 18. uri, igral pa bo ansambel hok^-^J1 ^ Organizatorji pripravljajo zanimiv program, tudo na koISlll *?a bo.povezoval Dušan Dragojevič. Ob 15,30 bo irveRa arskern igrišču tekma v uličnem hokeju med igralci ^offp. ,m(.)5tva Acronija in navijaškimi skupinami iz Tržiča, ^ Loke in Jesenic. • J.K. Tudi oni so tekli. Od leve: član OKS Dušan Prezelj, alpski smučar Jure Košir in poslanec Jelko Kacin. pa mu je bil nogomet. Še sedaj je navdušen navijač, mlade pa je pred začetkom teka pozval k športnemu udejstvovanju. Za najmlajša udeleženca pa sta bila ugotovljena Polona Cilen-šek iz Hrast j a, stara dve leti in pol, in Blaž Hafner iz Sv. Duha, ki koraka v tretje leto. Med udeleženci je bil tudi še mlajši, vendar je olimpijsko progo premagal na vozičku. Čast startnega strela je doletela Jožeta Hladnika, dolgoletnega atletskega delavca in sodnika, tekače pa sta pospremila na pot član olimpijskega komiteja Dušan Prezelj in predsednik odbora za izvedbo teka Jelko Kacin. Oba sta bila tudi med tekači. S svojo udeležbo so teku dali še večjo veljavo člani naše moške alpske amučarske reprezentance z Juretom Koširjem in Renejem Mlekužem na čelu. Na kranjskem stadionu imajo že nekaj časa kondi-cijske priprave, pri čemer jim svetuje tudi kranjski atletski trener Dobrivoje Vučkovič Jure Košir je povedal, da so vsak dan na stadionu, da delajo prizadevno in da se je sezona tudi glede zdravja dobro začela. Jutri bo na kranjskem stadionu miting mladih, na katerem bo sodelovalo nekaj 100 atletov. • J.Košnjek. slike T. Doki BALINANJE Gorenjske balinarske lige NA BALINIŠČIH NAPETO Kranj, 27. junija - V gorenjski balinarski ligi starejših članov so odigrali 9. krog. Trata veterani so bili prosti, ostali izidi pa so Adrijan Črnivec : Center 1:1, Bistrica : Čirče 3 : 0, Radovljica Alpetour : Kranj 3 : 0, Lesce : Predoslje 3 : 0, Loka 1000 : Kres Javornik 1:1, Sava : Primskovo 0 : 3 in Zasip : Milje TELA 3 : 0. Vrstni red: Radovljica Alpetour 24, Primskovo 21, Bistrica 21, Sava 16, Center 16, Lesce 13, Kres Javornik 12, Kranj 12 itd. V drugi gorenjski ligi so bili doseženi naslednji izidi: Bistrica mladi: Planina 91 1 : 1, Borec : Sava 0 : 3, Lesce : Čirče 3 : 0, Radovljica Alpetour : Hrušica 3 : 0 in Kres Javornik : Huje Kokra 0 : 3. Vrstni red: Huje Kokra 21, Čirče 19, Lesce 17, Sava 16, Bistrica mladi 11, Hrušica 11, Planina 91 11 itd. V tretji gorenjski ligi so igrali Šenčur : Jurč Blejska Dobrava 3 : 0, Primskovo II : Visoko 3 : 0, Lipa Bitnje : Center 2 3:0, Žirovnica : Adrijan Črnivec 1:1, Bitnje : Bratov Smuk 3 : 0 in Kokrica : Milje TELA 1:1, Zasip pa je bil prost. Vrstni red: Adrijan Črnivec 19, Bratov Smuk 17, Primskovo II 17, Bitnje 15, Lipa Bitnje 15, Šenčur 12, Jurč Blejska Dobrava 11 itd. • J.Košnjek VABILA, PRIREDITVE Teniški turnir v Kranjski gori - Taubi tenis prireja jutri, 28. junija, rekreativni turnir na teniških igriščih Kompas hotela. Moški turnir se bo začel ob 9. uri, ženski pa ob 13. uri. V primeru slabega vremena bo turnir v nedeljo. Prijave: (064) 881 - 661. • J.K. Plavalno tekmovanje na kranjskem letnem kopališču - Plavalni klub Triglav iz Kranja prireja jutri, 28. junija, ob 15.30 na letnem kopališču v Kranju predtekmovanje za državno prvenstvo. Tekmovalo bo okrog 230 plavalk in plavalcev iz Kranja, Jesenic, Cerknega, Radovljice in Kamnika ter gostje iz Pirana. • J.K. Hokejisti med nogometaši - Hokejisti naših najboljših moštev poletni čas izkoristijo tudi za igranj nogometa. Člani Kulturno-Športnega društva Hrušica so v goste na turnir povabili državne prvake Olimpijo Hertz, viceprvake, Acroni Jesenie in Sportino Bled. Blejcev ni bilo, Ljubljančani in Jeseničani pa so odigrali nekaj zanimivih tekem z domačim moštvom nogometašev rekreativcev. Rezultati tekem: Hrušica : Acroni Jesenice 1:4, Hrušica : Olimpija Hertz 5:1, Acroni Jesenice : Olimpija Hertz 0.5; Vrstni red: 1. Hrušica, 2. Olimpija Hertz, 3. Acroni Jesenice. J. Rabič Plavalni tečaj na Jesenicah - Športna zveza in Plavalni klub Jesenice bosta na kopališču Ukova organzirala začetni in nadaljevalni tečaj. Prvi se bo začel 30. junija, drugi pa 14. julija. Vodil ga bo Franci Fon, vse podrobnejše informacije so na voljo pri Športni zvezi Jesenice, telefon 81-579. J. Rabič Pohod radovljiških planincev - Člani Planisnkega društva Radovljica bodo v soboto, 28. junija, organizriali zahtevni pohod po poti Kamniška Bela - Konj - Velika planina. Odhod bo ob 6. uri z avtobusne postaje v Radovljici. J. Rabič Preddvor, 27. junija - Jutri, v soboto, 28. junija 1997, z začetkom ob 9. uri, bo na teniških igriščih hotela BOR v Preddvoru II. letošnji teniški turnir v seriji rekreativnih teniških turnirjev za ODPRTO TENIŠKO PRVENSTVO NES 1997. Kategorija: moški (+35) - posamezno. Prijave sprejemamo danes, 27. junija 1997, do 18. ure po tel. 064 451 080. Šport na lokalni ravni OBČINSKI ŠPORTNI PARLAMENTI Športni forum je obravnaval organiziranost športa v Sloveniji na lokalni ravni. Ljubljana, 27. junija - Športni forum ugotavlja, da se organiziranost športa pojavlja na dveh področjih: na državni in lokalni ravni, naloge vsake od ravni pa so različne. Za organiziranost športa na občinski ravni ni mogoče najti enotnega vzorca, saj so med občinami velike razlike glede velikosti in števila prebivalcev. Zato so organizacijske oblike lahko različne. Občina bi morala skrbeti za uresničevanje nacionalnega programa športa, ki je sicer pripravljen, vendar ni ustrezen in še ni v parlamentarni razpravi. Pri tem je pomembna skrb za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov. Mogoča bi bila tudi ustanovitev javnih zavodov za šport, vendar posebej v šprimerih večjih in zahtevnejših športnih objektov. Na lokalni oziroma civilni ravni naj bi bila organiziranost svobodna. Športne zveze se praviloma združujejo v svoje športne panožne zveze, lahko pa najdejo tudi druge oblike povezovanja. Občine naj bi vsaj enkrat letno sklicale vsa športna društva in ostale, ki se ukvarjajo s športom in se z njimi posvetovale o programih športa v občini. Na teh zborih morajo biti tudi predstavniki šol in vrtcev. To naj bi bil nekakšen občinski športni parlament, ki bi deloval v vseh občinah, ne glede na velikost. Športni forum je tak predlog posredoval županom vseh slovenskih občin. • J.K. HITROSTNO ROLANJE NAJBOLJŠI ALEKSANDER GROS Pescara, 27. junija - V Italiji, v Pescari, je bilo v soboto, 21. junija, in nedeljo, 22. junija 1997, tekmovanje v hitrostnem rolanju za Pokal Evrope. Tekmovanja se je udeležilo 10 držav, med njimi tudi Slovenija, ki so jo zastopali: Aleksander Gros, Miha Rehberger, Robert Ferčak in Emanuel Letica. Najboljši posamezni dosežek je dosegel Aleksander Gros, ki je v malem finalu v disciplini 1500 m osvojil 4. mesto in skupno 12. rnesto od 26 nastopajočih. V štafeti pa so Slovenci osvojili zelo dobro 5. mesto in se tako približali evropskemu vrhu. V moški konkurenci so skupno zmago slavili Italijani, Slovenci pa so osvojili 6. mesto izmed 10 držav. • A. Gros NOOOMET NOGOMET NA JESENICAH Jesenice, 27. junija - Praznovanje 85. obletnice nogometa na Jesenicah prihaja v zaključno fazo. V soboto (Jutri), 28. junija, ob 10. uri se bo začel turnir veteranov. Igrali bodo NK Lesce, NK Kranjska Gora, AC Fusine Italija in NK Jesenice. Zanimiv turnir bo potekal pod pokroviteljstvom Športnega društva Jesenice, cvetličarne Zvonček, Fiproma Jesenice, avtoservisa Primožič, B - 52 Jesenice, vulkanizerstva Ferk in knjigoveznice Radovljica. V nedeljo, 29. junija, bo praznovanje končano. Ob 17. uri bo nogometna tekma članov Jesenic in prvoligaša Primorja iz Ajdovščine (pokrovitelji Mirbra, trgovina Horvej, Alea Šport Lesce, bar Joker, Musaj, IDT Jesenice, Čistilnica Žgajnar). Ob 19. uri pa bo zaključna prireditev v restavraciji Alp na Jesenicah pod pokroviteljstvom trgovine Horvej, Interevrope, Euto Alpa iz Mojstrane in restavracije Alp. • J.K. PRVA TEKMA BLEDU Kranj, 27. junija - V Šenčurju je bila odigrana prva tekma kvalifikacij ua uvrstitev v A gorenjsko nogometno ligo. Bled je s 3 : 0 premagal domačine (polčas 0 : 0) in ima po povratni tekmi jutri ob 18. uri na Bledu velike možnosti za uspeh. Tekmo so odlično sodili kranjski državni sodniki Žunič, Beton in Čeferin. • Dj. S. ALPSKO SMUČANJE Lovsko smučarsko tekmovanje na Ledinah LOV NA KRISTALNEGA GAMSA Jezersko, 27. junija - Lovska zveza Slovenije, Zveza lovskih družin za Gorenjsko in Lovska družina Jezersko prirejajo v nedeljo, 29. junija, ob pol desetih na Ledinah 4. mednarodni lovski veleslalom za Pokal kristalnega globusa. Tekmovalci bodo razdeljeni v 7 starostnih skupin, med njimi bo nova. Za nečlane, vendar ljubitelje lova. Za zdaj je prijavljenih že nad 100 lovcev, tudi iz sosednje Avstrije. Ob 13. uri bo na Ledinah podelitev pokalov najboljšim. V kulturnem programu bodo sodelovali Domžalski rogist i oktet Jutro Jezersko in domači ženski nonet. Ob 15. uri pa se bo začelo pri Planšarskem jezeru lovsko srečanje s srečelovom, podelitvijo pokalov najboljšim ekipam in nastopom škofjeloškega moškega lovskega pevskega zbora in rogistov iz Domžal. • J.K. VATERPOLO DANES SKUPŠČINA TRIGLAVA Kranj, 27. junija - Danes ob 18. uri bo v sejni sobi občine Kranj skupščina Vaterpolskega kluba Triglav iz Kranja. Na skupščini naj bi razen programa dela in izvolitve vodstva kluba potrdili tudi Projekt 2001 ter podelili priznanja najzaslužnejšim. Sicer pa vaterpolisti ne mirujejo. Kadetska reprezentanca je v Rovinju na močnem turnirju skupaj s Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Nemčijo in Avstralijo, nato pa bo odšla na skupne priprave v Jugoslavijo. Glavno tekmovanje pa bo evropsko prvenstvo od 1. do 10. avgusta v Mariboru. V Rovinju igrajo vratarja Veček in Puhar (oba Triglav), Baš in Senica (Kamnik), Zupet, Šinkovec, Avdič, Križanec in Kerpan (Tivoli), Malavašič, Nastran in Mertelj (Triglav) ter Štuhec (Probanka Leasing). • J. Marinček Nato in Evropa kot tabu j\lark:o Jenšterle, zunanji sodelavec Pogled z drugega brega Sen kresne noči F*eter Čolnar, zunanji sodelavec PREJELI SMO V časopisu Dnevnik, kjer objavljajo podatke o priljubljenosti naše vlade, so v ponedeljek, 23. junija, objavili članek o tem, da je vlada ta mesec dobila eno najnižjih podpor, odkar jih od januarja 1992 redno merijo. Anketo opravlja raziskovalna skupina Ninamedia, rezultate pa komentira Vlado Miheljak, ki je v svojem komentarju glavne vzroke za to upadanje popularnosti videl predvsem v bremenu proračuna, spremembi ustave in težavnih dogovarjanjih o statusu Cerkve. Komentator je med drugim dejal, da se bo pri prihodnjih merjenjih pokazalo, ali gre zgolj za kratkoročne učinke ali pa za trajnejša gibanja. Po omenjenih podatkih podpora vladi znaša "le" 51,6 odstotka, medtem ko je maja znašala 64,2 odstotka. Poleg tega je dr. Drnovšek zdaj po daljšem času prvič očitneje zaostal za predsednikom Kučanom, Zorana Thalerja pa je prehitel Borui Pahor. Vlado sicer še vedno v največji meri podpirajo člani LDS, zmanjšalo pa se je zaupanje pri članih SLS, kar glede na to, da je ta stranka pomemben del koalicije, ni ravno prijeten podatek za oblast. Očitno slovenska javnost tokratno slovensko vlado še vedno najbolj identificira s stranko LDS, saj ima ta zdaj te bogate vladarske izkušnje, SLS pa se na oblasti še lovi. Liberalni demokrati so s tokratnimi partnerji sicer precej bolj obzirni, kot so bili v preteklosti s krščanskimi demokrati. Zdaj se razmerja med vladajočima strankama urejajo precej bolj diplomatsko, toda LDS je še vedno tista, ki ima iniciativo. Tako je predvsem v zadnjem času v javnost lansirala problematiko Evrope in Nata, misleč, da si bo z njima nabrala nove točke, pokazalo pa se je, da se je zgodilo ravno obratno. Vlada je sprejem v Nato predstavila kot enega prelomnih trenutkov v slovenski zgodovini, ker pa so se stvari zalomile, je očitno zaradi tega upadlo tudi zaupanje v oblast. Glede na to, da diplomacija še ni vrgla puške v koruzo in ker nas sedaj pri vstopu v Nato javno podpirajo celo Italijani, lahko ie zdaj rečemo, da bi v primeru, če bi Slovenija na koncu (kar pa je malo verjetno) res prišla v Nato, vlada pridobila na popularnosti. Nato in Evropa sta namreč za potrebe notranje politike ie popolnoma spolitizirana pojma. To se je v zadnjih dneh pokazalo tudi v kritikah na račun "evroskeptikov", saj je recimo komentator Mišo Al-kalaj, ki je v Sobotni prilogi Dela izrazil nekaj pomislekov na račun Evrope, doiivel takojšnjo reakcijo s strani našega zunanjega ministrstva in tudi od našega veleposlanika v Španiji. Dr. France Bučar je v zvezi z "euroeuforijo" dejal, da smo se sami postavili v časovno stisko, kar ni bilo potrebno. Slovenija je zaradi tega v nezavidljivem poloiaju, saj naj bi ravno zaradi te stiske pristajala na pogoje, ki jih drugim driavam za sodelovanje v Evropski uniji niso postavljali. Vlada v predpočitniških dneh ni v prijetnem poloiaju. Nesprejeti proračun (letos izredno zamuja) kot Damoklov meč visi nad koalicijo, zato ta raje vidi, Če je pozornost javnosti usmerjena na področje zunanje politike, ki pa se posredno vedno znova vrača na domač teren. Zaenkrat je opoziciji jasno, da s protievropsko politiko ni dobro napadati sedanje oblasti. Vladi gre ob tem na roke še dejstvo, da opozicija ne more strniti svojih vrst. Toda, ko se bo pojavila prava bitka za proračunski denar, bodo na dan prilezli tudi tisti, ki sedaj previdno čakajo v svojih skrivališčih. Naši davni poganski predniki so v noči od 23. na 24.junija slavili sončnega boga Kresnika, sina staroslovanskega sončnega boga Svetovida. Kasneje so sicer ugotovili, da se začne koledarski začetek poletja dva dni prej, vendar je tradicija kresovanja obveljala. V ponedeljek smo preiiveli slovito kresno noč, noč, ki je napovedala teden izjemnih obletnic trdoživega starodavnega ljudstva mlade države Slovenije. Kresna noč je nastala iz navade, ko so s kremenom kresali kresove v pomoč soncu, da je zmagovalo nad temo. Gre za teden, ki je prinesel v našo deželo toliko Janezov, za teden, v katerem je takratna slovenska skupščina na osnovi plebiscita s 23. decembra pred šestimi leti proglasila slovensko samostojnost, za teden v katerem je priplo tudi do agresije na Slovenijo. Ob nastanku samostojne slovenske države je prijetno spregovoriti o tem, zakaj pri nas toliko fatov nosi ime Janez. Stvar razlagajo s tem, da je krščanska doba zamenjala staro pogansko božanstvo Kresnika z Janezom Krstnikom. Podobnost v imenu je povzročila, da je postalo Janez najpogostejše slovensko ime in kranjski Janez sinonim za Slovenca. Gre za naključje ali zgodovinsko usodnost, da je prišlo v "kresnem tednu" tudi do nastanka slovenske države in za vojaški posus njenega uničenja? V sredo pred šestimi leti je slovenska skupščina sprejela Ustavni akt o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ustavni zakon za izvedbo ustavnega akta in Deklaracijo o neodvisnosti. Legenda pravi, da se pod določenimi pogoji ob kresu izpolnijo sanje. Slovencem so se izpolnile. V četrtek pred šestimi leti je na slovesnosti predsednik države Milan Kučan dejal: "Danes so dovoljene sanje. Jutri bo nov dan. Nič več ne bo tako, kot je nekoč bilo." Naslednji dan, to je na današnji dan pred šestimi leti, se je začela vojna. Zvezni izvršni svet je že v sredo sprejel odlok o blokadi državne meje v Sloveniji, ob enih ponoči pa je poveljnik oklepnega bataljona major Danilo Radovanović dobil ukaz, da obkoli letališče Brnik. Petnajst minut pred tretjo ponoči je odšla iz kasarne na Vrhniki proti Ljubljani in Brniku kolona tankov in oklepnih tan-sporterjev. Tudi v tem pogledu danes nekatere zapušča spomin. Po njihovem "spuščanju megle" kot, da ne bi bilo več jasno, kdo je bil napadalec in kdo se je branil. Ko smo se v tistih dneh s tesnobo ozirali v nebo in proti kasarnam, kjer so grozili z napadi na mesta, poslušali o spopadih in so začeli objavljati imena mrtvih, smo dobro vedeli, kaj je kdo. Čas ne bo prinesel pozabe, da se se ne bi spomnili, kako so takrat vsi ponujali vse kar je mogoče za obrambo naše nove države. Ljudje so samoiniciativno postavljali svoje kamione na cestne barikade. Ceste so opustele. Televizijski oddajnik na Krvacu so napadala letala. Na mejnih prehodih na Jezerskem, Podkorenu, v Ratečah in na Brniku so se dogajale osebne življenske tragedije. Janez Janša in Igor Bavčar sta s Teritorialno obrambo in policijo in vsemi Slovenci dokazovala odločenost naroda, Jelko Kacin je zmagoval v svoji življenski besedni igri s svetom in napadalcem. To je bil čas kresne noči, ko si je Slovenija dovolila več kot en dan sanj, ko je izkoristila edinstveno zgodovinsko priložnost, ki je bila po prvi svetovni vojni enkrat že zamujena in bi se težko še kdaj ponovila. Danes govorijo o "vojni iz ljubezni", ki naj bi jo vodili generali. V tem pogledu res ni nič več tako, kot je nekoč bilo. Demokracija dopušča tudi takšna sprenevedanja, v Kranju tudi zavezništva z ljudmi, ki so v tistih časih zagovarjali za večino nesprejemljiva dejanja. Človek je pripravljen na vse za "drobtinico iz bogatinove mize". Ob tem sta mogoča vsaj dva odgovora. Prvi: Zakaj ne, če se s tem strinja "bogatin"? Drugi: Med demokracijo in moralo je le drobna tanka črta. Pred šestimi leti je predsedstvo Republike Slovenije pozvalo pripadnike JLA, zlasti pa slovenske državljane, naj se pridružijo slovenski vojski. Zanimivo je, da so športniki, kot naprimer košarkar Jure Zdovc, vedeli, kaj vse skupaj pomeni in so sredi tekmovanj prenehali sodelovati v jugoslovanskih reprezenancah. Tega naj ne bi vedela večina slovenskih generalov? Stališče Občinskega odbora SKD Radovljica o nameri vlade Rapublike Slovenije, da sproži postopek za spremembo 68. čl. slovenske Ustave Občinski odbor SKD Radovljica odločno nasprotuje kakršnikoli spremembi 68. čl. Ustave Republike Slovenije, ki določa, citiramo: "Na zemljiščih tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice, razen z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti". Občinski odbor SKD poziva vse občinske odbore SKD v Sloveniji in v zamejstvu, s tem pa tudi vse slovenske krščanske demokrate, da se pridružijo našim stališčem, ki naj po demokratičnih mehanizmih postanejo tudi stališča celotne stranke SKD. Tako naj postanejo tudi stališča, ki naj bi jih v driavnem zboru zagovarjali poslanci SKD, kot naj bi jih zagovarjali predstavniki SKD v evropski zvezi krščansko demokratskih strank. Občinski odbor SKD Radovljica je mnenja, da se (1.) "neovirano delovanje podjetij Evropske zveze (EU)" lahko zagotovi le z najemom za ta namen razpoloiljivih slovenskih zemljišč, kot se (2.) "pridobivanje drugotnih (sekundarnih) zasebnih bivališč za driavljanje EU "zagotovi le z gostiteljstvom (turzem ali druge oblike gostiteljstva). Edino takšen pristop k omenjenima dvema zahtevama maastrichstske pogodbe lahko upravičeno označimo kot evropski pristop. Vse drugo; govorjenje o "prostem trgu zemlje in nepremičnin", še posebno pa pristajanje na pogoje španskega predloga povezovalnega (asocijacijskega) sporazuma z Evropsko zvezo, je politično inferiorno pristajanje na prikrite špekulacije, žal, še vedno živih veliko dr iav nih interesov posameznih članic EU v odnosu do Slovenije, kot tudi pristajanje na prisvajanje zemlje s strani tistih, ki imajo denar. Občinski odbor SKD Radovljica predsednik dr. Avgust Mencinger Predlog stališč je oblikoval član OO SKD Radovljica dr. Aldo Jovan Sporočilo za javnost Dne 23. junija 1997 je Predsedstvo Slovenske nacionalni stranke na svoji redni šefi sprejela sklep, da kot parlamentarna stranka ne pristopi * sporazumu o sodelovanju Pj} vstopanju Republike Slovenije v Evropsko unijo in sporazum" ne podpiše. Razlogi za tako odločitev so v 5. členu omenjenega sporazuma, ki pred dokončno spremembo ustave teraj od vlaae, da predloii, od driavneg« zbora pa, da sprejme #5 bistvenih zakonov z ukrepi la zavarovanje javnega interes* na nediskriminatorni osnov'' po drugi strani pa v iste^ členu stranke - podpisnice Zavezuje, da izvršijo spremeni"0 ustave najkasneje do 15. /Wr 1997. Glede na poslovnik Drsnega zbora Republike Slovenj je popolnoma nemogoče, & driavni zbor sprejem omenjenih šest zakonov, tudi če bi *jj razpravo po hitrem postopa torej smo lahko prepričani, J° poskuša Vlada Republike Slovenije tako driavni zbor, *° tudi slovensko javnost prepel]0' ti iejne čez vodo in po spremembi ustave enostavna pozabiti na obljubljeno, dvotretjinska večina za spremen1" bo namreč zagotovljena, kajs. bo dogajalo kasneje, pa je vl^ vseeno. Slovenska nacionalna stran ka pač ne more pristajati " takšen način slepomišenja slovenske vlade, ki je do Zmo Bohinjskega jezera vo-«i orožje na Soko fronto. 9lede na to, da so potapljači ,nv pirotehniki, ki so se v sačetku tedna spustili na dno 1 občinskim odlokom zavarovanega dela jezera, našli le številne granate, se bo morda vendarle izkazalo, da z zgodovinske najdbe ni v jezeru. Pripadniki gorenjske re- gijske enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pirotehnika in potapljača sta tako v torek temeljito preiskala dva rfte- tra dolg in dvesto metrov dolg obalni pas, kjer naj bi ležal potopljeni vlak. Potopila sta se do dvajsetih metrov globoko in iz vode prinesla nekaj več kot trideset min in granat, ostankov vlaka - v poročilu nemškega podjetja Aribo, ki so ga že dobili na Občini Bohinj, piše, da so v jezeru našli dve deski, ki bi lahko bili del med prvo svetovno vojno potopljenega vlaka - pa v mulju nista našla. Potapljači in raziskovalci bodo seveda še temeljiteje pregledali del jezera od Skalce proti Ukancu, kjer naj bi bili ostanki potopljenega vlaka, kako bo potekala nadaljnja akcija, pa bodo določili na republiški upravi za zaščito in reševanje. M.A. PREJEU SMO NESREČE fnpih na 1r«njskem 'Vnem kopališču tovdSpodar športnih objek-sporntf °fSovor na zgornje fcllo> kije bilo objavljeno 6, i$9jni5ke"i glasu, dne 24. (knnV?dji TGRC - 111 fa*a biln!lšča) Bojanu Ropretu je nctj,, 11 6- 1997 sporoče-felii "Dneva odprtih vrat v ninetn kopališču v Kranju" 2. Bojan Ropret je dobil naročilnico za objavo na Radio Kranj dne 13. 6. 1997 kot tudi na TELE-TV Kranj. Tekst za objavo je oblikoval in dostavil sam. 3. Zaradi dejstva, da je s samovoljnim oblikovanjem teksta storil disciplinski prekršek, je predan v disciplinski postopek. Gospodar športnih objektov Mestne občine Kranj Mirko Rakuš TR2ić*(97 Monodrama v izvedbi Zijaha A. Sokolovića Vila Bistrica, danes, v petek 27. junija 1997 ob 21.00 ori Vstopnice po 2.000 SIT so v prodaji na sedežu ZKO Tržič, Balos 4 in na Občini Tržič ptonija Ambrožič je Zlv*la s turizmom skoraj 90 let Antonija Ambroiič (1887-1978) je bila p°znana na Bledu kot "Sokolova" Tončka. eta 7977 je slavila devetdesetletnico in le J a[° manj let je preživela v blejskem *nZmu. V tem času pa je bila med starejšimi Blejkami, na kar je bila še Posebej ponosna. in a ie čistokrvna Blejka, tudi njeni starši j n)eno sorodstvo - poznana Ambroličeva pU*-ina, so bili pravi domačini. Njihove Po1niiie ]e doletela ta nesreča, da so morali p°r eti s^ojo hišo, saj je bila postavljena d "v na trasi ceste, ki pelje proti Mlinemu in RolH SonmJli- Plačali so jim takrat 600 no lnarJev, za ta denar pa so si postavili "S.V°l- hiŠO' ki stoP Se (ianes Pod imenom mod"-' le da i° ie ie Tončka Povečala> r° rnizirala in s tem šla v korak z r*vO/ew blejskega turizma. Ze od mladih tUf_Je največ premišljevala o turizmu - s d0lZm°m Pa se je tudi preživljala skoraj vse Zadnjih let svojega življenja. k0 a,°bali Jezera pod cesto je postavila svoje (0fSčc> irnela je tam tudi kabine in štiri tteJftt Posojanje. To je bilo tretje kopališče ok iT ' mogoče več za domačine in oliške goste iz ZeleČ in seveda njene. ^JnlaiSih letin je tudi čolnarila, sama je Posledice so bile usodne Kranj, 27. junija - V torek, 24. junija, ob 19. uri je v jeseniški bolnišnici zaradi posledic prometne nesreče umrla 34-letna Iča B. z Jesenic. Junija je to že peta smrtna žrtev prometa na gorenjskih cestah, skupno letošnje število pa je ze šestnajst, enako kot lani v tem času. Nesreča, zaradi katere je umrla Iča B., se je zgodila 5. junija ob 19. uri. 19-letni Damjan J. s HruŠice je z jugom 45 vozil po C. 1. maja na Jesenicah od Podmežakle proti Podkočni. V bližini hiše Št. 26 b je v levem ovinku zapeljal naravnost in zbil Ičo B., ki je šla s sinom peš proti domu. Voznik rdeče "petice" se je oglasil Kranj - V torkovi številki smo poročali o hudi prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo, 22. junija, ob 15.25 na regionalni cesti Kranj-Brnik, v križišču pri Hrastjah, kjer se regionalki priključi izvoz z avtomobilske ceste Kranj-vzhod. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče so prometni policisti povabili k sodelovanju priče in še posebej neznanega voznika rdeče "petice" ljubljanske registracije, ki naj bi mazdi 323 izsilil prednost, zaradi česar je 19-letni Gregor R. iz Logatca na svojem levem pasu trčil z golfom 35-letnega Matjaža M. iz Mengša. Kot smo zvedeli, se je neznani voznik "petice" policistom sam oglasil. Povedal je. da nesreče nikakor ni zakrivil on. Pred križiščem s prednostno regionalno cesto je, tako kot voznik BMW, čakal na prosto pot za vključitev. Po njej sta iz smeri Kranja pripeljala avtomobila z vključenima desnima smernima kazalcema, zato je je s "petico" zapeljal naprej. Tedaj pa je avtomobila kljub oznakam za prepoved prehitel voznik mazde in nesreča je bila tu. Policistu prek noge Ljubelj - Sicer pa je prva polovica tega tedna na gorenjskih cestah minila brez hujših prometnih nesreč. Edina, v kateri je bil lažje ranjen policist, se je zgodila v sredo, na praznični dan, ki ga je veliko Slovencev izkoristilo za poto vanje v sosednjo Avstrijo. Pred Ljubeljem so se nabirale dolge kolone vozil že v Podljubelju, potniki pa so za prestop državne meje čakali dve do tri ure. Številni neučakanci so nedisciplinirano prehitevali kolone, kar je eden od policistov skušal preprečevati s tem, da je hodil po sredini ceste in miril vročekrvneže. Med njimi je bil tudi 25-letni Gregor Z. iz Mengša, ki je z BMW 525 (sicer brez poklica in zaposlitve) prehiteval kolono. Policist je zahteval, da se vključi vanjo, pri tem pa je Gregor Z. zapeljal prek njegove noge. H. J. OBČINA RADOVLJICA ŽUPAN _yu_j IN PREDSEDNIK «7 OBČINSKEGA SVETA vas vabita v ponedeljek, 30. 6. 1997, ob 17. uri v Gradnikovi ul. pred trgovino v Hrib v Radovljici NA SVEČANOST OB ZAČETKU GRADNJE PLINOVODNEGA OMREŽJA V RADOVUICI Spregovorila bosta: VLADIMIR ČERNE ŽUPAN OBČINE RADOVLJICA IN BERNARDA PODLIPNIK DIREKTORICA KOMUNALE RADOVLJICA ŽUPAN OBČINE RADOVLJICA VLADIMIR ČERNE, dipl. ing. PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVET ZVONE PREZEU GLASOV KAŽIPOT It Prireditve It Praznovanje jubilejev v Podblici Podblica - Folklorna skupina Mali vrh Nemilje Podblica bo jutri (sobota) proslavila 45-ietnico delovanja. Jubilej blodo proslavili ob 19. uri. Že ob 17. uri, ko bo sektroska vaja, pa bodo začeli proslavljati tudi gasilci, ki letos med drugim beležijo 30 let od izgradnje doma. Obeležili bodo tudi 80 let šole v Podblici, osrednja proslava ob*olskem jubileju pa bo jeseni. Lutke brez meja Radovljica, Lesce - Po tem, ko bodo lutkarji s festivala Lutke brez meja danes ob 10. uri gostovali v vrtcih v iescah, Begunjah in Kropi, se bodo danes, 27. junija, ob 18. uri predstavili na Linhartovem trgu v Radovljici - nastopili bodo Fru Fru iz Ljubljane s predstavo Moj dežnik je lahko balon, Di Pierpaolo di giusto e Alberto de Bastinai s predstavo Circo Tredita ter lutkovno gledališče GM Jesenice z Zgodbo o zmaju. Jutri, 28. junija, se lutke selijo na Šobec. Tam bo, prav tako ob 18. uri, nastopilo tradicionalno rusko lutkovno gledališče iz Moskve s Petruško, domače gledališče Za-pik z Lisice in Grdino ter Lutkovno gledališče GM Jesenice s predstavo janko, Metka in Pavliha. Kiselštajn živi kulturi Kranj - Na prvi letošnji lutkovni prireditvi v vrtu gradu Kiselštajn bo jutri, 28. junija, ob 10. uri nastopil rustki Teater Petruška. V Vili Bistrica Tržič - V Vili Bistrica bo danes, v petek, ob 21. uri monodrama Zijaha Sokolovića Glumac... je glumac... je glumac. Moda za vsakogar Bled - V Trgovskem centru na Bledu bo jutri, v soboto, ob 20. uri prireditev Svet mode na Bledu -moda za vsakogar. Predstavili bodo modne blagovne znamke, ki jih ponujajo na Bledu: modo za prosti čas, za poslovna srečanja in večerne priložnosti. Spominski pohod v Rožni dolini Ljubljana - V okviru gorenjskega pokrajinskega poveljstva razvija Slovenska vojska gorski enoti, katerih pripadniki se usposabljajo v Kranju in na Bohinjski Beli in imajo stike s 7. lovskim poklom iz Celovca. Ta bo danes, v petek, in jutri, v soboto, organizator tradicionalnega spominskega pohoda v Rožni dolini, imenovanega Rosen-talmarsch, ki je posvečen spominu na preminule častnike in podčastnike avstrijske vojske, ki so v letalski nesreči v bližini vojaškega centra v Borovljah 27. juhija 1994 izubili življenja. V okviru sodelovanja obmejnih enot se bo pohoda udeležilo 22 častnikov in podčastnikov Slovenske vojske z Gorenjskega. Praznik Žirovnice Žirovnica - Danes, v petek,, bo ob 19. uri bo v okviru praznovanja krajevnega praznika Zveza borcev NOB pripravila žalno slovesnost pri spomeniku talcev v Mostah; jutri, v soboto, bo ob 8. uri teniški turnir za mlade člane in veterane na igrišču v Žirovnici, ob 19. uri pa bo v kulturni dvorani celovečerni koncert okteta Vasovalci in gostov iz Stuttgarta. V nedeljo se bo ob 8 uri nadaljeval teniški turnir. Avtomobilske dirke Planina pod Golico • V nedeljo, 29. junija, bodo v Planini pod Gilico avtomobilske dirke. Začele se bodo ob 13.30 uri. Od 7. do 19. ure bo zato zaprta Titova cesta. Obvoz bo potekal po Tavčarjevi cesti. Učinkovitost varnostnega pasu Jesenice - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Jesenice pripravlja v nedeljo, 29. junija, od 8. do 12. ure na parkirnem prostoru med Pikovo damo in trafiko pri Čufarju prikaz učinkovitosti varnostnega pasu s tako imenovanim "zaletavčkom". Nadaljevanje na 49. strani Piše: Božo Benedik Brez Blejcev tudi Bleda ni vozila svojo pletno in prevažala romarje na otok. Bila pa je tudi ena najboljših drsalk na Bledu, kar pa je bilo že v družini, saj so vsi Ambrožiči dobro - lahko rečemo najbolje, drsali med Blejci. Zanimivo je znala pripovedovati o začetkih turizma na Bledu, o prvih domačinih, ki so oddajali zasebne sobe - med temi je bila tudi sama. Posebej pa se je dobro spominjala A. Riklija in njegovih "Svajcerjev", ko so se sprehajali po Straži- Tam jih je večkrat opazovala, razmišljala o pomenu takšnega Riklijevega zdravljenja in predvsem še o njegovem odnosu do gostov, kako jih je znal privabljati, zabavati. Seveda pa je bil, kar je Tončka večkrat ponovila, Rikli velik "gospod" in se je s svojimi konkurenti, za te je štel vse blejske gostince, ni kaj rad družil. Vendar Antonija Ambrožič z napredkom turizma, z njegovo modernizacijo ni imela ravno sreče. Že pri prvi cesti v Bohinj so se njeni predniki morali umakniti s hišo zaradi gradnje te ceste. Ponovno se ji je to pripetilo po zadnji vojni. Prva je prišla pod udarec. Ob modernizaciji ceste proti Mlinemu so najprej podrli njeno kopališče - češ da jim je napoti, pa tudi najbolj ugledno takrat res ni bilo več. In zaradi namišljene nove obvoznice naj bi podrli še hišo. Res, prišlo je do zamenjave - dali so drugo hišo Zeleče štev. 32 - danes Cankarjeva cesta, štev. 4. Ta zamenjava tudi ni imela pravega pomena, saj hiša Vila "Sokol" Zeleče štev. 17 - danes Ulica Narodnih herojev štev. 11, še vedno stoji - ceste pa take, kot so si jo zamišljali, nikoli ne bo! Ambrožičeva pa se nikoli ni počutila dobro v tej novi hiši, vedno je še mislila, da se bo povrnila nazaj v svojo domačo hišo. Vendar je tu preživljala svoja stara leta skupaj s Heleno Kežar. Vse življenje je posvetila turizmu - bila je ponosna na svojo Turistično društvo, in se z njim preživljala, res da skromno, pa vendarle... Kdor bo nekoč opisoval blejski turizem, ne bo mogel mimo "Sokolove Tončke", zelo skromne, vendar kaj odločne, ko je Šlo za njene pravice, ženske, ki je v razvoju blejskega turizma,čeprav v manjšem obsegu, le priložila svoj kamenček. Antonija Ambrožič, lastnica Vile Sokol in kopališča na Bledu GENERALNI SPONZOR Moteli Igralnice Turizem CASINO KRANJSKA GORA EVROPSKA CONSKA AVTOMOBILSKA GORSKO HITROSTNA PREIZKUŠNJA GOLICA '97 prireditelj: avto klub integral jesenke DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Jesenice, 28. in 29. junij 1997 M BMW SERVIS PODLESNIK Mala loti 25 foit Podlesnik__ntoDomtiit m-Mtl 1/609 627 591 Itltfon 06! 16 11 65» /ar 16 «212« HYunnni SALON JAVORNIK D I A - G Jonero tViigano t. «70 Jesenice lel/fc* 064 8) 349 ELECTA inženiring Ljubljana, Mestni trg 8 tel - 061 12 54 108 od ideje do uresničitve Merjenj« časov in obdelava rezultatov /rl^TIMIMG G#M0JSTRANA MW<» 1,1711 MjMU Dna* kila SUH it alki WUi I ej|M Mtll/MI KOZMETIKA # DECLEOR Veronika Kllnar s p. C. !wtoaa a. Mo!e/ Je/ovca, 4?60 /e/ 064 79 60 \^ULKANIZERSTV0 AVT00PTIKA op CENTRIRANJE IM d.O O. MONTAŽA GUM H verenkl 23/a. 42*0 Mncl H 064 M SS0 . TalJla« 0«4 »4 M«. MoM.1 l)609*23-0»S Mencinger Tema! • PRODAJALNA l^rjt. po««. JES£WCC Te*e It, «?ro JCStNICE M.eHIMttM 4SS • PRODAJA NA DEBELO Tiloim 95 4270 ft Iti 064 S60-VV SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU SLOVENIJE OBČINA JESENICE r AVTO MOTO ZVEZA SLOVENIJE AVTO MOTO DRUŠTVO JESENICE KIDRIČEVA 26c. JESENICf TRAUJ JANKO STRAUS s.p. GRADNJA VZDRŽEVANJE TLAKOVANJE /vtobtiel 0609 623 605 N,- tmatc > to , \ - ar\jaho fioro ei.ovrvm Tel • .500 04 881 516 Razori MeJja Gorat »p. Pokrita pol VO. 4270 Vrv .m* kjl /fax 044 8O6 049. mobitel 0609 635-242 ALPETOUR -BANDAG.ŠKOFJA LOKA AVTOKLEPARSTVO AVTO CENTER AVTOKUPAkSTVO AVTOSflvIJ PkOOAJA AVTOMOIILOV ODKUP POŠKODOVANIH AVTOMOIIIOV C»4e t *ar° 102. 4270 Immc*. W Cto4 B. I Ui dom servis Zirtiic Brane Tnova 63. >s«ntca. !•,/»* x 064 64 6<*2 o-.tpravi*.' -Uii!*., rrunuia otvarruj, -™.-t»li poNIrv« 4t4>tv»c>M magenta-bled lllkinia trmlmk* 44 - lelrVa*.- 0*4 741 «0 RVTO€L€KTRIKn flVTOHKUSTIKfl SIKURR Alektandar Jtrntjc Casta t maja 124, Jasemce lel 064 81 462 AVT0HISA stm kovic LEONIDA STRIKOVIĆ Zg Piimfe I9g, 1215Medvode, lel.Fon: t- 385 61 62) 586 ŠPORTNO J€S€NIC€ /ll\ ZOMinUlCE MORAVSKE TOPLICI ,i a MORAVSKI IOH.li r Kraifrvj 12 «26 Moravske Toplitc V,__J r-n> CENTRAIJNK [NŠTALACIJK Jole JANC *.p. Osu M Tiu 1} 4270JE.SDNK b MoMMi 0AO9/6.»4-»7l i* OBOO Blejska Dobrava 1. 4273 Blejska Dobrava M., to m: 064 »74IOO AVTO LESCE: PRODAJA VOZIL Mel|až Novak Rožne doline 36. 4248 Lesce. Tel: 064 719-118 v__s slovenske železarne*t 0 ŽELEZARNA JESENICE Acroni SŽ ACRONI d.o.o. sla ».i,„.„,«v B. S4270 Jesen TEL .386 64 861-441. FAX M1-379 NON - STOP AVTOVLEKA PUC Tom.J PUC ip. T.I.: 064 76 Ml R.iiik. S7 M.kll.l: 0609 644 61f Bled €3 f 1 4NJIV AHiU. ANJA d.o.o. PRALNICA KUNAH BISTRO RK Titova 05. J.MOC. tel 064 6«1 441 i J551 i 064 860 0.12 SGT - PAJEK SERVIS-GOSTINSTVO-TURIZEM PRODAJA IM MONTAŽA pooblatćen servis aotbnske opreme O e LMONT GAGGIA O LA SAN MARCO U DIMR INTERNATIONAL PralamovaM. 4J70 Jaaamce. Tllfv ,H4 861 8JI V___/ VARNOST BEŽIGRAD LJUBLJANA l000l|uU|ana Slanićeva 41 Tal 061/13-10-258 In. 0t,1 f .'.'.'i t javno komunalno podjetje, d.o.o. Jesenice »..mu, KOMUNAL*, aektoi KRES sektor VODOVOD sektor ZTMELJSE PUN IZPUŠNI LONCI IN KOMPLETNI IZPUŠNI SISTEMI AMBROŽ mg. Ferdinand Ambrož J. Zupana 1. Kamnik lel. 061 B13-183 PROIZVODNJA - SERVIS - MONTAŽA delavnica Podgone 69, Kamnik. lel 061 812-541 ■ ^ «24*5»»**^ AVTORADIJI ^đC^T SINTESAIZERJI eaB^S** Glasbeni stolpi GLASBILA. URE Trgovina Sinkopa Žirovnice 59. lel 064 802 274 VVEBO d.o.o. Šlandrova4. 1231 Ljubljana tel.: 061 374 473, 1612 119, 16 12 136 lax:061 37 37 63 CVETUĆARNA Zvonček Sitar Kejžarjcva 16, Jesenice Tel.: 064 / 83-808 TelTFejc 064 / 862-402 V X X ELEKTRO BRGANT BRANKO < Murv: nij.ifjova 8, 4270 Jes«n»c*s T»t * tu: 0*4 Min Mobil*! 0«O9«2tV-4«3 ^•ktretnlilKlIi. ileitroneliMilkt. JtrelOTOtll, m«lirVt radio triglav Jesenice 4270 Jesenice, Trg T (".nlsiia 4 Tel : 084 »81 012 Fan 084 881 J02 VARNOST KRANJ Knmhka vtlnuislna diviba Bleivveisova 4, 4000 Krniti Tel: 064 212-72« Fax 064 226-026 tb/vo/fne Pn..iwi;,i/«r olj m maiiv 1110 / /»/..'/.liki /t'/j .».i pol 2 Iti 061 442 764, fax 447 wa avtotehna" skupine d d. 0 C Industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov 0 o Škofjeloška 6, 4502 Kranj, Sloveni)0 Tel.: 064 26-50, Fax: 064 221 H* MONITOR Računalniški sistemi, d.o.o. 4270 Jesenic*, Tilova S, Tel : *)86 10164 8» TRGOVSKO PODJETJE d.O.0. SAVSKA 3, 1000 LJUBLJANA TEL: 081 13-75-119. 13-78-1O0 FAX 081 1375-119 night club • to'e * miril «o»,n° C Jeleiarlev 20 4270 Jesenice. 064 81-i*4 MAG A d.o.o. nAjA SEFJVIS. SPOSOJA IN PROD^ IGRALNIH AVTOMATOV Mobitel: 0609 615 €73. TevTaJt: 064 733 .NTO^ ■ vi C^^NSTVO vt/so adsovic ntosn 47. JiaovN6* M or*«OI-6'4 ... 064*4 165 ™««1 0609 615 =?ADiO »Ani 913 FH RADIO KRANJ - POSLUiAM V**" 1...I.«. |044| 212825 212 82» Ko,na,e.olo 212 18» Telelo« |044|2tl945 AGENCIJA ZA VAROVAN^ OSEB IN PREMOŽEN-^ 1000 Ljubljana, Dalmatinova tel.fak 131 -90-75, mob . 0609/6* ELEKTROVpg INSTALACIJ^ izvajalski ">lJJli^, 1001 i l|..-e Devi lel : 061 / 150 21 05 ELKKTnOIMSTAJ-A Igor <" AIINI C* Igjoc CARNI I •reini.e 44/.. 4274 ž.rovnic« /I Tel /ta. 064 601 781 več kot časopis Zoisov« 1. Kranj tel 064 223-111 lax 064 222-917 POŠTA SLOVENIJE, d.o.o. [POSLOVNA ENOTA KRANJ i Poštna ulica 4, Kranj, Slovenija T~p--JPP- 170, 4001 Kranj *** +386 (0)64 26 240, fax: + 386 (0) 64 262 4611 REŠITEV GESLA: ZA VAS PREMAGUJEMO VSE RAZDALJE dor!anSka komisiia ie v torek, 24. junija, izmed 1257 prispelimi opisnicami, izžrebala osem srečnežev, ki so se prislužili ^slednje nagrade: pAt 3' na9rada: album z znamkami prejmejo: ANJA KOŠIR, Miua3 Jošta 59- Kranj, KARLA. FAJON, Pot na Jošta 19, Kranj, ^HA NOSAN, Kokrški log 12, Kranj i:-JP 5. nagrada: LX telegram z dodatkom po želji:; MIHA ^JA, Zg.Gorje 88, Zg. Gorje, DORIS BREMEC, Cegelnica j* i Naklo rji d' 8- na9rada: prispeva Gorenjski glas: MILAN GROZDEK, 2n ™d|ja Papeža 32. Kranj, IVANKA FLANDER, Poljšica 55, VsB r'e- EVA MAZI- Sp. Besnica 5, Zg. Besnica. em nagrajencem čestitamo! Žrebanje nagradne križanke KREKOVA BANKA ,d.d. Hranilne- vloge za Frenka, Tineta in Andreja 'na*6^ ^1 ^ rešitev je komisija tokrat glavne, res lepe vin ade razde|ila takole: hranilno knjižico z začetno e!/«0 20000 SIT prejme Frenk Šušteršič, Kidričeva c. J?> Kranj, hranilno knjižico z začetno vlogo 15.000 SIT 'ln,e Tomazin, Ul. XXXI. Divizije 3a, Kranj, hranilno pzicp s 10.000 SIT pa Andrej Glavač, Jama 19, Mavčiče. Tolažilne nagrade Gorenjskega glasa pa P^jmejo: Bojan Kelbič, Ul. Gorenjskega odreda 4, ^anj; Marinka Škodlar, Nazorjeva 10 Kranj in Uroš Brdnik, Smlednik 34. Čestitamo! Tržič - Poreč 4:27 4:29-4:30 J3i 4:33 4:34 4:36 4:40 4:44 *46 4:48 4:53 4:55 <:57 5:i0 |:13 J:i7 5:23 5:30 fi?8 &2 J:39 £46 ^53 ?:55 KM postaje postajališče prihod 0 Tržič 21:18 2 Pristava/Tržič 21:16 4 Križe/Tržič K 21:14 4 Sebenje/Tržič 21:13 5 Žiganja vas 21:12 7 Zadraga 21:10 8 Duplje/Tržič 21:09 9 2eje 21:07 13 Naklo/Kranj 21:03 14 Polica/Kranj 20:59 "17 Kranj ZD 20:57 17 Kranj 20:55 17 Kranj 20:50 19 Kranj ŽP 20:48 20 Kranj Labore 20:46 32 Medvode 20:33 34 Medno 20:30 38 Ljubljana Šentvid 20:26 41 Ljubljana Šiška 20:20 45 Ljubljana 20:15 45 Ljubljana 19:46 47 Ljubljana tobačna 19:38 121 Kozina (AC) 18:37 144 Ankaran K 18:13 151 Koper 18:05 151 Koper 17:55 169 Izola 17:43 163 Strunjan 17:36 166 Portorož 17:30 166 Portorož 17:30 172 Sečovlje K 17:22 173 Sečovlje MP 17:20 - Kaldanija MP - 188 Umag 16:59 188 Umag 16:50 191 Umag Camp Zlatorog 16:46 205 Novigrad 16:30 228 Poreč 16:00 linija obratuje ob sobotah in nedeljah Od 5. 7. do 31.8.1997 • v fržj^ia vozovnic 'n rezervacij: v k — na avtobusni postaji tel.: 50-394, 50-067, 53-257 v 1 iln,JU na avtobusni postaji v kiosku LOTO tel.: 212-327 b]ub|jani V KrT''""' na av*°busni postaj v y°pru na avtobusni postaji v p™a9u na avtobusni postaji v a^re,ru na avtobusni postaji avtObusu Drodaiamn tudi nr prodajamo tudi povratne vozovnice s popusti. ""' 'wr ^žl"'" -3*010 LOGATEC D.O.O. v?*t*c " Tržaška 148 • tel :061/741 632 • fax:061/741 612 Nadaljevanje s 47. strani Srečanje s pobratenim Mariborom Kranj - Društvo invalidov Kranj je v letošnjem letu organizator tradicionalnega srečanja invalidov s pobratenim društvom Maribor, ki bo jutri, v soboto, 28. junija, v prostoru restavracije tovarne Iskra v Kranju na Laborah z začetkom ob 10.30 uri. S tem srečanjem bodo hkrati proslavili tudi mednarodni dan invalidov. Škofja Loka praznuje Škofja Loka - Občina Škofja Loka v počastitev svojega novega občinskega praznika, 30. junija, organizira številne prireditve. Danes, v petek, 27. junija, bo ob 17, uri na dvorišču Loškega gradu koncert Romane Krajnčan in cirkus Buffeto. Nato bo ob 20. uri še koncert akustične skupine Kit art in ansambla Rok Golob & Stop the band v organizaciji Turističnega društva Škofja Loka. Jutri, v soboto, 28. junija, bo od 10. do 18. ure v mestnem jedru potekal LETNI MESTNI SEJEM, slišali boste lahko mestnega klicarja, ogledali in kupili boste lahko mesne in obrtne izdelke, si ogledali nastop srednjeveškega gledališča, streljanje z lokom, otroške zabavne igre, nastope ansamblov za staro glasbo in mestnega biriča. Ob 11. uri bo na vrtu Loškega gradu LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE, ob 18. uri pa bo na dvorišču Loškega gradu SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU s koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in pozdravnim govorom župana Igorja Drakslerja. Ob 19.30 uri bo v Galeriji in Okroglem stolpu Loškega gradu ODPRTJE RAZSTAVE Loka in zamore s krono ter Brižinski spomeniki. Ob 20. uri bo na Spodnjem trgu VESELICA, ob 22. uri bo sledil OGNJEMET. V nedeljo, 29. junija, bo ob 20. uri v Nunski cerkvi letni koncert komornega pevskega zbora Loka Škofja Loka, v ponedeljek, 30. junija, bo ob 18. uri v sejni dvorani Občine Škofja Loka slavnostna seja občinskega sveta s kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj, ob 20. uri pa bo v Župnijski cerkvi v Stari Loki koncert flavtistke Ane Kavčič in pianistke Andreje Markun. Počitniške dejavnosti za škofjeloške otroke škofja Loka - Društvo prijateljev mladine škofja Loka vabi otroke od 1. do 4. razreda osnovnih pol Cvetko Golar, Ivan Grohar in Peter Kavčič, da se udeležijo počitniških dejavnosti, ki se bodo v mesecu juliju odvijale vsak dan. Otroci se bodo pred OŠ Cvetka Golarja zbirali ob 9.30 uri. Udeležili se bodo lahko naslednjih dejavnosti: športno-rekreativne dejavnosti se bodo odvijale vsak dan, v Knjižnici Ivana Tavčarja boste dopoldneve lahko preživeli 2., 7., 8. in 9. julija; v Loškem muzeju 3. in 10. julija, veselih ur z računalnikom pa se boste lahko udeležili ob petkih, to je 4., 11., 18. in 25. julija. Sejem rabljenih šolskih knjig Kranj - Zveza društev prijateljev mladine in Center za socialno delo Kranj skupno organizirata že tradicionalni sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin, ki bo jutri, v soboto, 28. junija, od 8. do 16. ure v Avli Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1. Sejem bo ponovljen v septembru, v prvem tednu pouka. Nedelja na Pristavi Jesenice - V nedeljo, 29. junija, bo na Pristavi v Javorniškem Rovtu folklorna prireditev z naslovom Preživite nedeljo na Pristavi. Ob 14. uri bo tekmovanje koscev na travniku na Pristavi, po tekmovanju pa bodo pred domom prikazali klepanje kos in krajevne običaje ob košnji. Ob 17. uri si boste pod strokovnim vodstvom gozdarjev ogledali Zoisov park, v katerem rastejo za naše podnebje redke drevesne vrste. Ob 18. uri bo družabno srečanje ob glasbi. Za prijetno dobrodošlico bosta poskrbela Zlata in Marjan, ki sta pripravila tudi telečjo obaro z ajdovimi žganci. Hokejska veselica Jesenice - Hokejsko društvo Jesenice vabi danes, v petek, na prireditev ob 50-letnici organiziranega igranja hokeja. Ob 15.30 uri se bodo na košarkarskem igrišču v ' Podmežaklji srečale navijaške skupine Tržiča, škofje Loke in Jesenic z igralci 1. moštva HK Acroni na turnirju v uličnem hokeju. Ob 18. uri se bo v dvorani začel ples z ansamblom Ptujskih 5, organiziran je tudi srečelov. Obvestila M Zbor krajanov Gorenje vasi prestavljen Gorenja vas • KS Gorenja vas obvešča vse krajane, da je zbor krajanov, sklican za soboto, 28. junija, zaradi opravičene zadržanosti gospoda ministra dr. Pavla Gantarja in njegovega sekretarja gospoda mad. Radovana Tauzesa, prestavljen na soboto, 5. julija. Zbor bo ob isti uri v istih prostorih. Družinski pohod Kokrica - Turistično društvo v nedeljo vabi na 2. družinski pohod. Ob 14. uri bodo izpred brunarice pri Ćukovi jami krenili proti Dupljam in si pod strokovnim vodstvom Mare Černivec ogledali njihove značilnosti. Vračali se bodo skozi Udenboršt. Krvodajalska akcija Škofja Loka - Rdeči križ Slovenije prebivalce Škofje Loke obvešča, da bo krvodajalska akcija potekala še danes, v petek, 27. junija 1997. V spomin na ponesrečene gorske reševalce Brezje - Danes, v petek, bo ob 20. uri v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah komemorativni večer v spomin petih ponesrečenih gorskih reševalcev v Savinjskih Alpah na Okrešlju. Večer bo napolnjevala slovenska pesem, posvečena goram in domovini, ki so jo pokojni tako ljubili. Pesmi bo pel cerkveni pevski zbor iz Tržiča pod vodstvom Vita Primožiča. Na orgle bo igral akademik prof. Primož Ra-movž, z umetniško besedo pa bo večer požlahtil pesnik in igralec Tone Kuntner. Poletne delavnice ustvarjalnosti V Štanjelu na Krasu bodo od 21. do 25. julija za mlade potekale poietne delavnice ustvarjalnosti in sicer likovno psihološke delavnice, delavnica grafičnega oblikovanja, delavnica raziskovanja nevidnih razsežnosti narave, diaprojekcija s poezijo Andi 96 "Dotik neba" in večer ob ljudskih pripovedih s Krasa in širše Primorske. Dodatne informacije dobite po tel. št.: 067/ 65-321. Koncerti Vivat Gallus Kamnik - V okviru koncertov Vivat Gallus bo danes, v petek, ob 20. uri na Rudniku nastopil klavirski trio iz Moskve Romantic Trio, jutri, v soboto, 28. junija, pa prav tako ob 20. uri na Šutni Komorni orkester Domžale Kamnik, ki ga vodi dirigent Aleksander Spasič. Solista bosta Marko Zupan in Jerko Novak. Na sporedu so dela Janeza Krstnika Dolarja, Bacha, Vivalsdija in Haendla. Glasbena Loka škofja Loka - V ponedeljek, 30. junija, bo ob 20. uri v kapeli Puštalskega gradu prvi v sklopu koncertov Glasbena loka '97. Nastopili bosta flavtistka Ana Kavčič in pianistka Andreja Markun, na pro- ?ramu pa so dela Bacha, Martina, aureja in Schuberta. Otvoritveni koncert festivala Violina Bled - V cerkvi sv, Martina bo jutri, v soboto, 28. junija, ob 20.30. uri otvoritveni koncert Poletnega glasbenega festivala Violina. Nas-tooil bo Celjski godalni orkester RDSSTEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA MA VALOVIH 50RE pod vodstvom dirigenta Nenada Firšta ter solista Dejan Bravničar in Jernej Brence. Dva zbora Radovljica - V avli radovljiške graščine bo v soboto, 28. junija ob 20. uri koncert Mešanega pevskega zbora Ljubno in mešanega okteta France Prešeren iz Žirovnice. Pa jo zapojmo Kropa - Pod skupnim naslovom Pa jo zapojmo bodo v nedeljo, 29. junija, ob 19. uri v kulturnem domu v Kropi nastopili trije pevski zbori: Mešani pevski zbor Koledva, Ženski pevski zbor Aimira in Ženski pevski zbor Vezenine. Zrelo je žito Tržič - V tržiški cerkvi sv. Jožefa bo jutri, v soboto, 28. junija, ob 20. uri prvi koncert vokalno instrumentalne skupine Zali rovt Tržič z naslovom Zrelo je žito. Pevci so člani kolektiva OS Zali rovt, vodi pa jih Stane Grum. Gost koncerta bo klarinetist Luka Kemperle, izbor poezije je pripravil Pavel Pazlar, avtorske diapozitive Marjan Sal-berger, recitatorja pa bosta Edita Turk in Janez Kikel. 90 let Godbe Gorje Gorje - Na igrišču ob Gorjans-kem domu bo jutri, v soboto, 28. junija, slavnostni koncert ob 90 letnici Godbe gorje, ki jo vodi dirigent Andy Arnol. Ob 22. bo tam nastopil Big band RTV Slovenija s solisti, ob 24. uri pa bo sledila zabava z ansamblom Kater-man. V nedeljo, 29. junija, bo ob 15. uri parada godb in njihov skupni nastop, ob 17. uri pa veselica s srečelovom, kjer bo igral ansambel As. Poletni glasbeni festival 1997 Bled - V cerkvi Sv. Martina bo MALI OGLASI m 223-444 APARATI STROJI VILICE za okrogle bale, palete, teleskop za dvojno dviganje in stroj za uničevanje krompirjeve cime, prodam. «328-238, 0609/652-285 15262 KMETOVALCI! AGROIZBIRA ČIRČE vam nudi ugodno rezervne dele za kosilnice BCS, kosilnice obračalnike, samonakladalne prikolice Sip Šempeter, akumulatorje in gume za traktorje vseh tipov in dimenzij. Posebej ugodno obračalni sistem 220 cm jutri ob 20.30 uri otvoritveni koncert Poletnega glasbenega festivala 1997. Nastopil bo Celjski godalni okrester z dirigentom Nenadom Firštom ter solistoma Dejanom Bravničarjem in Jernejem Brence-tom. V radovljiški garščini Radovljica - V Avli dgraščine v Radovljici bo jutri, v soboto, ob 20. uri koncert mešanega pevskega zbora Ljubno in mešanega okteta France Prešeren iz Žirovnice. V Adergasu še danes, jutri in nedeljo Adergas - Zaradi precejšnjega zanimanja za razstavo Naš kraj, naš dom in ljudje skozi čas v sliki, fotografiji in zapisih bo odprta v dvorani KUD-a Pod lipo v Adergasu tudi danes, jutri in v nedeljo od 9. do 12. in od 14. do 20. ure. Loka in zamore s krono ter Brižinski spomeniki Škofja Loka - Jutri, 28. junija, bosta v okviru Venerine poti v Škofji Loki ob 19.30. uri odprti dve razstavi: Loka in zamore s krono v galeriji Loškega gradu in Brižinski spomeniki iz arhiva NUK v okroglem stolpu Loškega gradu ob 60 letnici muzejskega društva Škofja Loka. Dolik v Fari Škofja Loka - V okviru proslav ob 10. Groharjevem tednu in 130 letnici rojstva Ivana Groharja bo tudi otvoritev razstave slik članov likovnega kluba DOLIK z Jesenic v soboto, 28. junija, ob 19. uri v galeriji Fara. Večer bo popestril ''rajši kulturni program. 27990 SIT akumulator 12 V 100 Ah 11.280 SIT itd. Predno se odločite za nakup, pokličite nas na « 064/324- 802 15362 Prodam 200 I ŠKROPILNICO in MIKSER za prašiče. «422-439 iseai Prodam traktorsko kiper prikolico 3 tone. B 431-296_15700 Prodam KABINO za traktor TV 30 KS. «55-115_ 15714 Prodam REVOLVERSKO STRUŽNICO Krušik fi 16 mm, ekscentrično stiskalnico 30 t in ploščinski brusilni stroj z okroglo mizo. «55-016 15718 Prodam motor Mag in greben za kosilnico Buchner. «682-566 15735 Prodam TRAKTOR PASOUALI 940. «212-708 1574« ODDAJA TRGOVINSKEGA LOKALA V NAJEM ZA FRANŠIZNO DEJAVNOST V GORENJI VASI Lokal prodajalne Železnina, Gorenja vas 9 Notranja in zunanja površina: 946 m2 Cena najema: 6 DEM/m2 Pogoji: - status pravne osebe - opravljanje dejavnosti trgovine na drobno z obstoječim prodajnim programom prodajalne oz. Merkur, d. d. - ohranitev Merkurjeve celostne podobe in tehnologije trženja - nabavljanje trgovskega blaga v Merkur, d. d. - sklenitev najemne in franšizne pogodbe za dobo 5 let Najemnina: - vključuje najemnino za poslovni prostor in opremo ter prispevek za stavbno zemljišče - ne vključuje stroškov ogrevanja, električne energije, vode, odvoza smeti in morebitnih drugih stroškov poslovanja Prednost bodo imeli ponudniki, ki bodo prevzeli zaposlene v prodajalni. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: MERKUR - trgovina in storitve, d. d. Koroška c. 1, 4501 Kranj PE Javna skladišča Dodatne informacije po telefonu: 064 266 500. S HALO - HALO GORENJSKI GLAS a TEL.: 064/223 111 Naroillo la objavo »prejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izrodilo ugodna. AVTOŠOLA B in B, tel. 22-55-22 VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI • KRANJ - CPP V PONEDELJEK - 30. JUNIJA, rES« dopoldne ob 9.00 in popoldne ob I 8.00 NAJVEČ • RADOVLJICA - gasilski dom - tel. 714-960 • JESENICE - gasilski dom - tel. 86-33-00 NAKUPOVALNI Madžarska Lenti 5.7., 12.7., Palmanova 8.7., Trst 1.7., Gardaland - Aguland IZLETI možnost plačila na dva čeka. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887 30.6., 7.7., - AVTO ŠOLA ING. HUMAR Med številnimi kandidati, ki so pri nas uspešno opravili vozniški izpit je tudi PRIMOŽ PETERKA. Vabimo Vas, da se mu pridružite. Tečaji f. I . ft I I AH CPP potekajo vsak teden ob ponedeljkih ob 9. un dopoldan 16 i J I I ■U J 5 18. un popoldan. "Wl 1 wwo* SPECIALISTIČNA DERMATOLOŠKA ORDINACIJA Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17 do 20 ure HOKO KOMBI PREVOZI tel: 53-876 in 57-757 Nakupovalni izleti Lenti, Celovec, Trbiž, Trst. V času šolskih počitnic enodnevni kopalni izleti na slovensko obalo (prevozi po dogovoru). BODOČE MAMICE IN DOJENČKI! V butiku ORHIDEJA dobite vsa oblačila. Tomšičeva 23 (v bližini cerkve v Kranju. KOMBI Enodnevni kopalni izlet na MORJE. Vožnja z barko PEPINA ob slovenski obali ter vsa PREVOZI morebitna postrežba. ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko in v Italijo, BELEHAR ter KOMBI PREVOZ v Gardaland. Vse inf. tel. 491-442 VILJEM TURIST K°Palni ob nedeljah in praznikih; Podčetrtek - Atomske Toplice, Rogaška Slatina in Terme Čatež; Tel ' 064/451 542 V U po^rtn'c ifl doPus,ov P° naroc,lu- Naročila sprejemamo vsak dan od 18. do 23. ure. ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA"TEL: 225-162 C. Staneta Žagarja 16, Kranj AKCIJSKA PRODAJA - ženske bluze in hlače iz lastne proizvodnje 100 % viskoza v teh dneh samo 3.500 SIT. Delovni čas: 9. do 19. ure, sobota 9. do 12. ure Tel.: 225-162 NOVO - NOVO VIUEM TURIST 451-542 Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. Nova relacija za izlete na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in PETEK. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure. 461-542 V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA KULTURNE PRIREDITVE: Danes v petek, 27. junija, bo ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega doma koncert Orkestra Akord iz Celja dmgent Matjaž Breznik. SLIKARSKE RAZSTAVE: Od 28. junija do 11. julija razstavlja slikar dr. Rajko Livio Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 Vpisovanje ABONMAJEV za sezono 1997/98 bo potekalo v začetku septembra. oi i6ii mi cTnn i r~ Prodam navadno HARMONIKO Prodam nov SUŠILNI STROJ Gor- c f Q p f| nova enje za polovično ceno. Ažman, «" • Mencingerjeva 7, Jesenice 15753 MtJ^ UJU_ TRAKTOR SAME DELFINO 35, pogodn 4x4, dobro ohranjen, prodam. O 736-682 15770 Debelinski SKOBELNI STROJ BP 61, del.širine 630 mm, cena 8000 DEM in namizni REZKAR VG 25 od 4000-12000 obratov, 5000 DEM, prodam. »224-264 isaoa Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovićlna 104.f 91.2 10f9 91.2 SAMONAKLADALKO 30 kubičnih m, prodam. S0609/610-720 popoldan 15849 Prodam PANTOGRAF Bolero, strojno rizbarjenje 6000 DEM, z vsemi rizbarskimi noži. O806-267, po 16. Ugodno prodamo TRAKTOR DEUTZ 4806, letnik 1985, 1800 del. ur, popolonoma obnovljen. ©268-514 Prodam PUHALNIK Tajfun brez motorja. 0312-313 ismo Prodam MOLZNI STROJ VIROVITICA, 2 priveza Kobal D z napajalnikom, novo. «245-264 iseei Prodam pomivalni STROJ, star eno leto za 300 DEM. »712-374 GLASBILA Prodam dobro ohranjeno FRAJTO-NARICO, cena po dogovoru. «731- 167 15786 GR. MATERIAL CISTERNE, BOJLERJE iz nerjaveče pločevine rosfrei, prodamo ali izdelamo po meri. »806-069, 0609/635- 262 13129 STREŠNO OPEKO cementno Tra-janka, 2000 kosov in snegolove, poceni prodam. »0609/637-200 SNEGOLOVILCI po ugodni ceni. Možna montaža. »725-319 15728 Kupim rabljeno cementno, strešno OPEKO špičak. «731-302 157s4 Prodam polsuhe BOROVE PLOHE. »731-302 15785 Prodam letve (remelce) dim. 5x4, dol. 4 m. »422-269 158ob Za simbolično ceno prodam 4 rabljena VRATNA KRILA. «227- 090, po 20. uri 15827 Prodam LES ZA OSTREŠJE -poceni! «471-621 15878 IZOBRAŽEVANJE INSTRUKCIJE ZA RAČUNOVODSTVO in MATEMATIKO za srednjo in OŠ. «328-669 15728 Odkupujemo smrekovo in borovo hlodovino. Verea.d.o.o., 451-209 041/665-360_18886 Kupim 5-10 m3 suhih bukovih plohov, deb. 60 mm. «725-431 15801 Kupim PUHALNIK Tajfun brez elok Odkupujemo HLODOVINO smrek, oreha, češnje, hruške... Tel.: 064/66-086 tromotorja. «411-949 Kupim suhe jesenove PLOHE. Prodam suh smrekov les. «714-361 LOKALI KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, «211-248, ali «471-534_ 1347 Kupim dobro ohranjen MOPED APN. «66-026 is/« ODDAMO v bližini Kranja ŽIVILSKO TRGOVINO z bistrojem z odkupom inventarja, gostinski lokal z odkupom inventarja v bližini Šk. Loke, PIZZER-IJO z odkupom inventarja v bližini ŠK. Loke. K 3 KERN d.o.o. «221-353 in 222-566 ter fax 221-785 ioiea ODDAMO v bližini Kranja KOZMETIČNI SALON, v Šk. Loki 32 m2 za neživilsko trgovino z odkupom inventarja. K3 KERN d.o.o. «221-353 in 222-566 ter fax 221-785 11272 ODDAMO Kranjska gora 125 m2 poslovnih prostorov v centru. K 3 KERN, 221-353, 221-785 isui Oddam TRGOVINO z živili v obratovanju v Škofji Loki. «421-524, po 20. uri 15741 Kranj - okolica oddamo več prostorov v pritličju in mansardi, 350 m2, 390 m2, višina 2,10 m in 4 m, za skladišče ali delavnico. Mike & comp, 226-503 iseo4 Manjši lokal cca 10 m2, v Kranju Planina II ali III, kupimo. LOČI Inženiring, 225-116, 633-629 15w3 glas gorenjske Gorenjski glas se srečuje z Abrahamom V vsaki številki Gorenjskega glasa do začetka oktobra praznična rubrika - Zanimiva nagradna vprašanja in zapisi o polstoletni gorenjski zgodovini - Dobre in bogate nagrade za Vaš trud ter sodelovanje kuponov iz te akcije je ie v bobnu. Bistro jubilejne naročniške akcije: vsak, ki pridot>1 novega naročnika, pridobi ZASE še ** dodatni kupon za oktobrsko žrebanje. t>n nov naročnik = en kupon za dosedanje^ naročnika, ki se je vključil v akcijo, ln seveda si izbere svojo nagrado (Glasov izlet ai\ trimesečno naročnino). K tej akciji še enj DESET TISOČ tolarjev nagrade + DVAJSET dodatnih kuponov za žrebanje dom kdor do vključno 30. septembra pridobi lv novih naročnikov Gorenjskega glasa. Se o tem, kakšne ugodnosti pridobi novi naročnik-najmanj 50 dni časopis brezplačno s P0^ dostavo; takoj po naročilu vse naročnisv ugodnosti: enkrat mesečno brezplačni m& 1 oglas, bistveno nižji prispevek k stroškov , Glasovih izletov, nižje cene posebnih ogl&' nih storitev preko malooglasne službe. In se marsikaj. Drobna zanimivost iz zgodovin Gorenjskega glasa, iz leta 1959: "10.000 aj* nagrade in 20 glasov pri žrebanju dobi, kdoj do žrebanja pridobi 100 novih naročnikov • Po skoraj štiridesetih letih torej akcijo skom dobesedno ponavljamo: znesek je isti, vewa je valuta naša, slovenska; število dodatni* kuponov za žrebanje je isto, ampak Z" desetkrat manj dela. Nagrade v oktobrskem naročniškem žrebanju bodo lepe, praktične in vredne: o družinskih kosil do počitniških aranžmajem od nakupnih bonov do izletov po izbiri', °. rekvizitov za različne športe do športni tečajev; od odličnih knjig do permanentni" vstopnic za kulturne prireditve; od tečajev avtošoli do opreme avtomobila. In še mam kaj drugega - nasvet: spremljajte to r^iL. preko poletja, tja v jesen do začetka oft° Gorenjski glas se bo v začetku oktobra srečal z Abrahamom in skupaj bomo zapeli: "Zdaj si v najlepših letih, petdesetih zrelih letih ..." kot so verzi v znanem Avsenikovem valčku. Pol stoletja rednega izhajanja edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa bomo obeležili tako, da se bo vedelo: vsi, ki beremo Gorenjski glas, se tudi radi povese-limo in pozabavamo. Zato bomo v začetku oktobra, pripravili veselo srečanje bralk in bralcev Gorenjskega glasa v večnamenski dvorani PPC Gorenjslii sejem; s kulturnim programom, nastopi ansamblov, zabavo in nagradnim žrebanjem, itd Do tega slavja je še precej tednov, dotlej v tej posebni rubriki objavljamo nagradna vprašanja, vabila k sodelovanju, polnimo boben za žrebanje in še marsikaj. * Še vedno velja povabilo: imate morda shranjene zanimive stare listine, ki povedo kaj zanimivega o Vašem Gorenjskem glasu? V poštev pride marsikaj: najmanj četrt stoletja stari izvodi časopisa, računi za naročnino, izrezki iz časopisa, ... Izredno veseli bi bili, če ima kdo od Vas, spoštovane bralke in bralci, shranjen katerega od prvih izvodov časopisa "Naše delo", ki je bil 1947. leta predhodnik Gorenjskega glasa. Ali pa izvodov Časopisa, ki so izšli pred letom 1950? Če imate karkoli takšnega, nam sporočite -vsako sodelovanje, ki ga bomo lahko uporabili v mozaiku "Pol stoletja Gorenjskega glasa", bomo nagradili z dodatnim kuponom za nagradno oktobrsko naročniško žrebanje. Doslej smo prejeli že kar precej podatkov, kdo, kje in kaj hrani iz častitljive polstoletnice Gorenjskega glasa - vendar veČina sporoča le o "samo" trideset do štirideset let starih listinah, o tistih najstarejših iz pionirskih dni Gorenjskega glasa pa doslej še nič oprijemljivega. * V večini gorenjskih gospodinjstev je Gorenjski glas reden gost že vsaj eno celo desetletje (najmanj "dve petletki", bi se reklo po starem). V marsikateri družini je Gorenjski glas reden gost že več desetletij. Je morda v Vaši družini Gorenjski glas že vsaj 45 let? Torej: iščemo naše naročnice in naročnike / oziroma njihove potomce, torej gorenjske druline/, ki imate Gorenjski glas naročen že skoraj 50 let - deset odstotkov smo dodali "popusta" in upoštevamo vse s 45 leti (in več) "staža". Ob prazniku bomo pripravili posebno izdajo Gorenjskega glasa in vanjo vključili pogovore z nekaterimi družinami, ki polsto-letnico doiivljate z nami. Vsem naročnikom, ki ste z Gorenjskim glasom že 45 let in več, in nam boste to sporočili, pripadata po dva dodatna kupona za naročniško žrebanje v začetku oktobra. * Že od začetka junija za sodelovanje v naročniškem nagradnem žrebanju upoštevamo vse naročnike, ki pridobivate nove naročnike (pogoji so danes objavljeni ob naročilnici na 18. strani časopisa). Precej letu Peto nagradno vprašanje v jubilejnem Gorenjskega glasa: . . yfr Glasov fotoreporter je pred davnimi\ posnel tole fotografijo gorenjske prestol Prav idilično: polje, s polja P0&leab:ekt novogradnje, med njimi pomemben 0 ^\\ komunalne infrastrukture /kot bi temu . dandanes/. Nagradna naloga: napistte^^ ^ približno je po Vašem mnenju nastaja fotografija. Zadoščala bo letnica, koJe mitja' gorenjska prestolnica fotoobjektivu P°nttJza la tak novograditeljski videz. Rog(^elj- sporočanje ka, 15. julija hja. Naš naslov: GUK^\ . t . GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj "5° 'eU foto št. S". Odgovorov na dosedanja na&\ 0 na vprašanja smo prejeli že Prece)m Id fotografijah oziroma odgovorih k nJ,rTtfali, so podlaga za daljše reportaže, boste še ^ kajti v pol stoletja se je na Gorenj 0 zgodilo marsikaj. Na primer: objavil^.y trojčke v otroškem vozičku. Le-ti so <.-;■ ^. zda) otroškimi y davkoplačevalci, s svojimi vnv»>~-- up zički..... Pri zadnjih dveh fotografijah, 9£ gre za običajni nagradni vprašanji o -1X6 ^ in zdaj - znanih Gorenjcih, pa je VJ ^ pripravljenih po pet knjižnih nagrad- &n velja tudi za tokratni "Foto št. 5". FR?^?./1' ^damo v centru Bleda lo^SKI SALON 60 m2, gostinski 1onLo 2. m2 z vrtom- slaščičarno S cc2cK3 KERN d.o.o. ©221-353. -«-566 m fax 221-785 11273 Poja Slovenije, d.o.o., PE Kranj v .na*em Poslovni prostor v £ 147 m2 v Kranjski Gori. jotodvorska ulica, v objektu ŠPC, smerne za gostinsko, trgovsko ali uugo porj0bno dejavnost. Mesečna ^isrnnina po dogovoru. Informacije P° tel. (064) 26-240. mes^nm° ^ Kran'u trgovino 3Q m2 v »'nem jedru nrltnn inventuri«- °ddam o4 ' oaKLiP »nveniarja; terfl \/ S,37 m,2 prostorov (trije pros-°-n) V PRITLIČJU, ZA PISARNE ALI jedru, odkup inventarja; a KERM °^M|RNO" DEJAVNOŠT.-K 3 -^Jil-353, 222-566 13466 Po2S^° v cer>tru Bieda 130 m2 vo i< vt?-a Prostora, ni za gostinst-13458 KERN, 221-353, 222-566 — 125 m?.0 ali Prodamo v Kranjski Gori IOka'a- K 3 KERN' "Ć-566 13469 MOPED VESPO PIAGGO star cca 7 let, 4000 km, prodam. ©332-706, zvečer 15720 Ugodno prodam KOLO BMX, starost 7-11 let, ohranjeno. ©451-873 15900 Prodam MOPED ATX 50 C, letnik 88, rdeče barve. ©58-371 15910 OBVESTILA ENODNEVNI IZLET NA MORJE z vso postrežbo. ©491-442 13507 GARDALAND SKUPINE 8 oseb po dogovoru. ©491-442 13508 NAKUPOVALNI IZLET na MADŽARSKO in ITALIJO vsak teden. ©491-442 13509 OBLAČILA Izposoja poročnih OBLEK in dodatkov v Naklem. Izposojevalnica Rija, ©472-737 15920 POROKA. - prelepe svečane OBLEKE- Izposojevalnica RIJA, možnost izposoje vsak dan od 16-19. ure. ©472-737 15922 rtij^9"10 v Medvodah 15 let staro višini delavnico, vel. 1400 m2, 23i"a stropov 4,300 m. K 3 KERN, 41^222-566_13470 sio?hlNj OKOLICA ODDAMO po-VlNn Prostore, primerne za TRGO-ms* , AL| DELAVNICO skupno 130 paijV' CK, namembnost urejena, fc„Tni Prostori. Mike & Co. d.o.o., l2?6-503 H686 OSTALO v najem cca 100 p£ opremljenih POSLOVNO-/.^ARNIŠKIH PROSTOROV kL "ad- stavbe Stara Pošta, £2% Koroška c. 2. Ponudbe B,1' nj» tax 324-488, tel.: r°u9/6l 6-777, Gorjanc Kranj. LEVSTE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite: Zbilje 22, Q061/611-078 14187 Prodam bukove BUTARE. ©682-279 zvečer 15757 SKODLE prodam. ©718-340 Lesce 15758 MASIVNA LESENA VRTNA GARNITUR miza in 2 klopi, nova, ugodno., 30.000 SIT. ©53-947 15798 PRIDELKI ?50 m? centra Kranja ODDAMO tr9ovir. Prostorov za avtosalon in 330-Vl° SVET NEPREMIČNINE, Prodam večjo količino SUHE KORUZE. ©0608/62-847 15704 ODDAM ČEŠNJE za obrat na pol. Bajt, Polica 13, Naklo 15771 Ugodno prodam več vrst DOMAČIH REZANCEV ©451-487 15898 AVTO ŠOLA ing. HUMAR Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9hdopoldne in ob 18 popoldne 311-035 NftJUSMŠNCJŠn nvTOšoin ?ta'6rn ri Poslovni prostor 15 m2, v ^nihni~ Kranja, prodamo. LOCI ^222^5-116,633-629 16846 Dr°s»Or Primestje oddam nov 87<-40 m2 Za trizerski lokal' "k***-^^ 15859 y TRiSv", Kranj; mestno jedro, 15 S» LOKAL v pritličju, Niu v °00 D£M. ODDAMO v *ldstr rirnestnem jedru 40 m2, v 1. r 'n'oriH3 Pr°stora, cena 14 DEM/ £r0v v aamo več pisarniških prosil „.ranlu K3 KERN d.o.o. POSESTI V Kranju ali okolici kupimo samostojno hišo z vrtom, kupimo tudi polovico oz. del hiše z malo vrta. Mike & Co.d.o.o, 226-503 mee ■353, 22- 566 in fax 221-785 n° *a W dam skoraj novo OPRE ,0' 9osr ^,nc>1 Primerno za konfek-p°dinjstvo itd. ©224-071 Premičnine ^°**SA ^biZ!--— ' '•"< 1567' iranien. ©64-123 15889 NEPREMIČNINE telJfax:331-292, 331-366 Prodamo PREDDVOR prodamo 2/3 hiše, 90 000 DEM, starejšo HIŠO v Čirčah na parceli 1000 m2 cena 127.000 DEM, v Podbrezjah HIŠO DVOJČEK 8 x 9 5 m, parcela 386 m2, cena 80 000 DEM, v BITJAH na odlični lokaciji enonadstropno hišo, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje, BLEJSKA DOBRAVA, prodamo obnovljeno dvostanov-nanjsko hišo, parcel 587 m2, cena 178.000 DEM, ZALOG PRI CERKLJAH montažno hišo z zidano kletjo, parcela 9/7 m2. K 3 KERN, 221-353, 221.785 __11254 Prodamo v Kranju - POSLOVNO HIŠO V GRADNJI 4. GF. 4 etaie po 100 m2, po 900 DEM/mn2, lokacija ob prometni cesti s parkirnim prostorom. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 11258 Kranj okolica.prodamo starejšo HIŠO delno podkleteno, parcela 1000 m2. Mike & Comp. 226-503 12026 BITNJE prodamo zazidljivo parcelo, 665 m2. MIKE & Comp., 226-503 12710_ Kupimo zaz. parcelo 1000-1500 m2 z lokac. dokumentacijo na lokaciji Tenetiše - Trstenik - Golnik ©461-801 in 0609/624-660 13227 Prodamo STRAHINJ prodamo novejšo visokopritlično HIŠO, lahko tudi dvostanovanjska, cena 350 000 DEM, JESENICE starejšo hišo na parceli 1100 m2, cena 70.000 DEM, okolica Brnika, starejšo hišo na parceli 600 m2, cena 150.000 DEM, z možnostjo dokupa dodatne parcele; Bled nedokončano hišo z delavnico v pritličju, parcela 1800 m2; PORTOROŽ Lucija vrstno hišo, cena 260.000 DEM , v PREDOSUAH hišo 12x10 m v gradnji, parcela 2900 m2, primerno za delavnico, cena po dogovoru. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 13464 Prodamo DVORJE pri Cerkljah enonadstropno hišo , lepega videza, na parceli 600 m2, cena 290 000 DEM, v Hotemažah starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 m2, v Sebenjah pritličje nove hiše na parceli 800 m2, na Orehku pritličje hiše z vrtom, na Orehku starejša pritlična hiša z delavnico na parceli 1000 m2, BOHINJSKA BISTRICA prodamo hiši, dvojček na parceli 500 m2, cena 170 000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 i3465 Prodamo JEZERSKO v centru ZAZIDLJIVI PARCELI 498 in 1537 m2, cena 80 DEM/ m2, Podljubelj 700 m2 zazidljive parcele in 4000 m2 gozda, cena 25000 DEM, Žirovnica zazidljivo parcelo 1000 m2 na sončni pregledni legi, cena 55000 DEM, Boh. Bela zazidljivo parcelo 600 m2 z vsemi dokumenti, že stoji brunarica, cena 80.000 DEM, OLŠEVEK 1300 m2 zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo, cena 150.000 DEM, Tupaliče 2000 m2 zazidljivo parcelo, PČDBREZJE na sončni legi parcelo 1400 m2, cena 65000 dem. K 3 KERN. 221-353, 222-566 13471 PRODAMO BOHINJ 2 km pred jezerom zazidljivo parcelo 819 m2 z dokumentacijo, cena75000 DEM, SENIČNO 1574 rn2 zazidljivo parcelo, zazidljive parcele od 500-800 m2 v bližini Begunj, RATEČE pri Kranjski gori zazidljive parcelo ob glavni cesti vel. 1754 m2, v centru Žiri zazidljivo parcelo 1000 m2, večjo zazidljivo parcelo v Domžalah, vsi priključki so plačani. K 3 KERN, 221-353, 222- 566 13472 Prodamo gozd v izmeri cca 8,5 ha v okolici Jesenic. Mike & Co. d.o.o. ©226-503 14684 Blizu Cerkelj prodamo novejšo, lepo urejeno hišo, na parceli 600 m2. Mike & comp., 226-503 uees Kranj okolica prodamo novejšo hišo z gospodarskim poslopjem na večji parceli možen je nakup samo hiše in dela parcele. Mike & Comp, 226-503 Kupimo HIŠO v 3. ali 4. gradbeni fazi v okolici Kranja. ©461-801 15049 PRODAMO STANOVANJSKE HIŠE V MEDNEM STAREJŠA HIŠA NA PARCELI 294 M2 ZA 70.000 DEM; V PODBREZJAH ZA 170.000 DEM-UGODNI PLAČILNI POGOJI; V LE-ŠAH ZA 139.000 DEM IN ZA 16500 DEM; V PRISTAVI VRSTNA HIŠA ( 3 ss z garažo)ZA 120.000 DEM-DVOSTANOVANJSKA HIŠA V KRIZAH ZA 390.000 DEM; V BRITOFU PRI KRANJU 1/2 HIŠE BREZ ZEMLJE ZA 115.000 DEM, V PRISTAVI PRI TRŽIČU VRSTNA DVOSTANOVANJSKA HIŠA ZA 250.000 DEM; V DOLINI PRI TRŽIČU ZA 70.000 DEM; V TRŽIČU MESTO POSLOVNO STANOVANJSKA HIŠA ZA 130.000 DEM IN POSLOVNO STANOVANJSKA HIŠA Z GOSTINSKIM LOKALOM ZA 170.000 DEM. PRIMO, Partizanska ul. 6, Tržič, ©50-502, 0609/646-902 15139________ V najem vzamemo staro hišo v okolici Krope. ©736-327 1526« ŠENČUR prodamo manjšo adaptirano prilično hišo z garažo za 75000 DEM. STANING, 242-754 15782 V Kranju ali okolici kupimo manjšo hišo do 150.000 DEM STANING, 242-754_ 1S763 DRULOVKA prodamo zazidljivo parcelo 1000 m2 za 60.000 DEM. STANING, 242-754 15764 NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: • sestavo pogodbe, cenitve tridimenzionalno projektiranje, statiko, gradnje, obrtniška dela. PIA ŠKOFJA LOKA © 623-117,622-318 1. Kupimo več zazidljivih parcel Škofja Loka - Kranj 2. Prodamo garsonjero (26 m2) Podlubnik 3. Prodamo hišo Podnart (1.800 m.2 pare.) 4. Prodamo 2 SS (60 m2) Spodnji trg 5. Prodamo zazidljivo parcelo (1,931 m2) Poljane 6. Prodamo večsobno stanovanje Frankovo naseije 7. Prodamo 3 SS z atrijem v Frankovem naselju 8. Prodamo 1 SS (44.3 m2) Kranj - Planina 9. Prodamo 1 SS (37 m2) Partizanska c. 10. Prodamo zazidljivo parcelo (600 m2) Čadovlje 11. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah 12. Prodamo starejšo hišo v Železnikih (obnovljena) 13. Prodamo Zgornje Bitnje starejšo hišo 14. Prodamo 3 SS (75 m2) Podlubnik 15. Prodamo tri 1 SS Frankovo nas. 16. Iščemo za najem hišo za poslovno dejavnost Kranj - okolica 17. Prodamo hišo z lokalom šk. Loka 18. Prodamo hišo - Rovte 19. Prodamo starejšo lovsko kočo - Breznica 20. prodamo vikend - Stari vrti 21. Prodamo zaz. parcelo (600 m2) v Kranju 22. Prodamo 2 SS Partizanska c. 23. Prodamo zazidljivo parcelo (2.600 m2) Racava - Žiri 24. Prodamo 2.5 SS z atrijem v Frankovem naselju 25. Prodamo v Naklem stareišo hišo PIA KRANJ S 312-622 I. Prodamo vikend - Bizeljski pri Brežicah Kupimo 1SS -Kranj Kupimo 2 SS - Kranj Kupimo 3 SS - Kranj Kupimo poslovno stanovanjsko hišo v centru Kranja 6. Kupimo več hiš v okolici Kranja 7. Najamemo eno ali dvo sobno stanovanje v Kranju 8. Kupimo Kranj - okolica poslovni prostor 9. Prodamo Šorlijevo nas. 3 SS 10. Prodamo Cerklje novejšo hišo II. Prodamo Hotemaže večjo hišo (menjava za stanovanje) 12. Najamemo Stražišče -poslovni prostor 13. Kupimo več stanovanjskih hiš nižjega cenovnega razreda za že znane kupce PIA JESENICE a 863-145 1. Prodamo hišo Dovje - Mojstrana 2. Prodamo hišo na Jesenicah 3. Prodamo 3/4 starejšo hišo -Kamna Gorica 4. Prodamo hišo Ribno - Bled 5. Predamo hišo (za turistično dejavnost) v Gozd Martuljku 6. Prodamo 1/2 hiše - Podkoren 7. Prodamo hišo Prihodi nad Jesenicami 8. Prodamo parcelo Jasna -Kranjska Gora 9. Mojstrana zazidljiva parcela (2750m2) 10. Prodamo 2 SS stanovanje Kranjska Gora 11. Prodamo 3 SS stanovanje Kranjska Gora 12. Prodamo 2 SS Jesenice 13. Oddamo 2 SS Mojstrana 14. Oddamo poslovni prostori Jesenice - Čufarjev trg 15. Oddamo prostor za trgovino (150 m2) Žirovnica 16. Oddamo skladišče (90 m2) Potoki 17. Prodamo počitniški dom na Mežakli (750 m2) 18. Prodamo objekt 2600 m2 Jesenice (poslovni center) 19. Prodamo "Kasta" 1750 m2 in skladišče 290 m2, Jesenice 20. Prodamo poslovni objekt 1320 m2, Jesenice V okolici Cerkelj prodamo stanovanjsko HIŠO, renovirano, parcela cca. 600 m2, cena 160 000 DEM. Mike & Co. d.o.o. ©226-503 15495 Turistični apartma, 5 oseb, oddam v Kopru. ©066/24-231 15713 KRANJ prodamo starejšo visoko pritlično hišo 120 m2 stan. površine na parceli 800 m2. STANING, 242- 754 15760 BAŠELJ prodamo novo nedokončano visokopritlično hišo 200 m2 stan. površine na parceli 708 m2 za 120.000 DEM. STANING, 242-754 d.o.o. fc* t* fc» tel.fax.064 52 233 Koroška cesta 5 4290 Tržič PODKOREN prodamo zazidljivo parcelo 2000 m2 z vsemi dovoljenji po 50 DEM/m2 200 m od smučišč. STANING, 242-754_isjes ŠENTLURŠKA GORA prodamo parcelo 2550 m2, polovica zazidljiva za 35000 DEM. ©224-210 POSING 15813__ NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO SAMOSTOJNO HIŠO ALI DVOJČEK TER VRSTNO HIŠO. POSING, 222- 076 15822 NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL ALI STAREJŠO HIŠO ZA NADOMESTNO GRADNJO. POSING 222-076 15823 STANOVNAJSKO HIŠO novejšo ali v zaključni gradbeni fazi kupimo. LOCI inženiring, 225-116, 633-629 15837 POČITNIŠKI APARTMA v Stinici pri Jablancu, vel. 54 m2. LOCI inženiring, 225-116, 633-629 15838 STAREJŠO HIŠO s skupno površino cca 180 m2 na parceli do 1000 m2 v okolici Kranja ali Tržiča kupimo. LOCI inžg. 225-116, 633-629 15M0 PARCELO za vikend, Gorenjska, kupimo. LOCI inž. 225-116, 633-629 15844 STAREJŠO HIŠO do 30 let, površine cca 100 m2 s parcelo cca 400 m2 v škofji Loki ali bližnji okolici, kupimo. Loci inž. 225-116, 633-629 15845 KRANJ okoLICA PRODAMO SAMOSTOJNO HIŠO na novo obnovljeno, opremljena kuhinja, 180 m2, dve etaži, CK, garaža, srednje velika parcela, vselitev prepis-takoj, 220.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 15862 Prodamo HIŠO Z GOSTINSKIM LOKALOM, parcela cca. 700 m2, hiša je 12 x 11 m, cena 420 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785_15883 Prodamo TRŽIČ - poslovno stanovanjske HIŠO, skupne površine 650 m2, parcela 1300 m2. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 15886 Prodamo Bled - HIŠO v 3 GF, velikosti 8,90 x 10 m, parcela 1200 m2, cena 280 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 15887 15-662 14-211 4240 1 Cank Tel.: 064/7 Fax: 064/7 N EPR£M 1ĆN1NSKO POSLOVANJE Radovljica arjeva 1 •POmc/io ofoimmobik AVTO AKUSTIK A KENV/OOD S •Phonocar OD mp*"-* ftružn/kpvo /?_ 4208 ŠENČUR Tel, Fox: 064/411 016 • BLAUPUNKT DUH |DQ Bo*ch OmptM ■ III L—11 O • ma NUDIMO VAM KOMPLETNO stoj] iTEV PRI PROMETU Z NEP^i NINAMI; PRODAJA, ODDAJA V NAJEM, SODNE ITVE, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJ«K PRIDOBITEV GRADBENE DO*, MENTACIJE ZA NOVOGr^DNj u POSREDOVANJE KOMPLE'^h GRADBENIH IN INSTALACIJA* NAČRTOV. AGENCIJA P^iMO.r^ tizanska ul. 6, Tržič, 50-502, 0°" 646-902_______i> Po uaodni ceni OPRAVLJAMO^ GRADBENA DELA. Naroči.a ©064/401-316 ČE VAS ZANIMA VEČJE ŠTEVILO (35) ŽIMNATIH POSTELJNIH VLOŽKOV (MODROCOV). Pokličite ©78-338, okrog 13. ure ali po 20. uri 15767 Prodam SEDEŽNO GARNITURO Harfa, TROSED in 2 FOTELJA. Kavč ima raztegljivo zakonsko posteljo. Cena po dogovoru. ©57-914 15788 Dvojno vgradno rostfrei korito in 80 I BOJLER prodam. ©632-465 15915 ŠPORT Prodam: zložljivo kamp PRIKOLICO Treska z baldahinom. Čena ugodna. ©330-226 15580 ŠOTOR Triglav in Poni kolo ugodno prodam. ©77-879 15732 APARTMAJI IN PENZION GUBANEC organizira v JULIJU TEČAJ LOKOSTRELSTVA z evropskim mladinskim prvakom Dejanom Sitarjem in vas vabi na terensko je to s konji! Informacije in prijave po tel: (064) 421-492 ali osebno Grad 27, Cerklje. DUO KARINA, glasba za ohceti, zabave, v lokalih. ©225-724 15745 Kulturno društvo Gorjuše vas vabi V NEDELJO, 29.6.97 ob 14. uri na PROSLAVO OB DNEVU DRŽAVNOSTI. Gasilsko društvo Gorjuše pa prijeja GASILSKO VESELICO s sre-čelovom, kjer bo igral ansambei ZARJA. VABLJENI! 15925 HLADILNO TORBO s priključkom na 12 V, ugodno prodma ©59-008 15750 BILJARD devetka, hrastov les, 140x 270, igralna pov. , nov, nerabijen, prodam. ©55-652 15755 LESCE: Prodamo garsonjero v alpskih blokih staro 15 let, CK, KTV, telefon, popolnoma opremljeno, Kletni prostor, garažni nadstrešek, Cena: 50.000 DEM GS-5 STANIČ k.d. tel./ fax:064-715-009 RADOVLJICA - okolica: Takoj kupimo za gotovini stanovanje do 70.000 DEM ali starejšo hišo do 90.000 DEM. Plačilo v gotovini. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax:064-715-009 RADOVLJICA - staro mestno jedro: Prodamo staro stanovanjsko hišo, enonadstropno, dva vhoda, z dvoriščem,cena po dogovoru. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax:064-715-009 RADOVLJICA - staro mestno jedro: Prodamo staro stanovanjsko hišo (po domače Vidicovo hišo), 8 stanovanjskih enot, dva poslovna prostora, na izredno zanimivi lokaciji. Cena 490.000 DEM. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax:064-715-009 RADOVLJICA: Staro mestno jedro: Oddamo v najem poslovne prostore več kot 100 m2, utečena dejavnost trgovina z mesniimi izdelki in mesom, Cena najema po dogovoru. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax:064-715-009 RADOVLJICA - Zapuže: Oddamo v najem lepo dvosobno stanovanje v hiši popolnoma opremljeno, CK, KTV, tei. II Nadstropje cena 500 DEM s tri mesečnim predplačilom. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax:064-715-009 GORENJSKA: Zaradi povečanega povpraševanja naših strank takoj kupimo 11 stanovanjskih hiš različnih cenovnih razredov z več ali manj zemljišča. GS-5 STANIČ k d. tel./ fax.064-715-009 GORENJSKA: Takoj odkupimo več večjih in manjših stanovanj na območju Gorenjske za nase znane kupce. Plačilo v gotovini. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax:064-715-009 JESENICE: Prodamo dvoinpol sobno izredno funkcionalno stanovanje 64 m2, v stanovanjski hiši, lastna CK, pritličje, pripadajoče zemljišče in rjaraža. Cena 68.000 DEM GS-5 STANIČ k.d. tel./fax:064- /1 5-009 STROJNI TLAKI *. hitro .iti. .poceni PAINTBALL! Tel.; 360-100 MOTOR ZA ČOLN Tomos 4 in MIZO za namizni tenis, prodam. ©224-264 STORITVE NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. KOB kranj,bleiweisova 14 p.p.139, lletltel.064,'268-700, |fax:064/211-864 uprrjvljanje in vzdrževanj stanovanj NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh. BLED -alpski bloki: Prodamo izredno lepo stanovanje, pritlična etaža, 75 m2, CK, KTV, telefon, balkon, garažni nadstrešek, klet. Cena: 150000 DEM GS-5 STANIČ k.d. tel./fax:064-715-009 KRANJSKA GORA: Prodam izredno lepo trisobno stanovanje 65 m2, pritličje, CK, KTV, novejše gradnje, balkon, telefon, v samem centru kranjske gore. Cena: 136.000 DEM. GS-5 STANIČ k.d. tol./fax:064-715-009 KRANJ - Planina: Prodam trisobno stanovanje 80 m2, večji balkon, telefonski pnključek, CK, KTV, toplovod, lop razgled prepis in vselitev možna takoj. Cena: 120.000 DEM. GS-5 STANIČ k.d. tel./fa\:064-715-009 I4 0II d.o.o. PROMET Z NEPREMIČNINAMI TEL. in FAX: 245-366 POSLOVNI STIKI CERTIFIKAFNE DELNICE: COLOR, SAVA, PETROL, KRKA, LEK, ISTRA 8ENZ in ostale odkupimo z gotovino in pridemo na dom. ©312-385 9293 Odkupujemo delnice SAVE, PETRO-LA in ostale. ©310-537 14561 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. _Tet.: 064/211-847__\ POZNANSTVA 49 letna ženska bi se rada poročila na kakeršnokoli kmetijo na Gorenjskem, šifra: DOBRA GOSPODINJA 15894 RAZNO PRODAM Prodam uokvirjena GOBELINA "Zadnja večerja" in "Zimska idila". Cena po dogovoru. ©228-322 15249 Prodam nove mahagonl PODBOJE in zastekljena balkonska VRATA. ©411-641 15723 Komplet KUHINJSKA OPREMO m barvni TV z daljinskim vodenjem prodam. ©81-275 i5w Prodam VW HROŠČ v voznem stanju, neregistriran, OTHOŠKI VOZIČEK - kombiniran 'n KENGURUJA ter RAČUNALNIK PC 286 z barvnim monitorjem. Cene po dogovoru. ©46-00-39 15783 TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! ©061/813-553 3425 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. ©738-333 ali 0609/628-616 3426 _ SERVIS TV-VIDEO-Hi Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ©324-698 od 9-17 h. ČujiČ Jože, SmledniSka 80, Kranj 7483 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. Izdeiava, storitve, oprema in usluge na ključ. © in fax 332-260 753« TV, STOLP, VIDEOKAMERO, REKORDER in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON SERVISU, Bleivveisova 2 (kino Center) Kranj. ©222-004 9275 IZKLOPI, RUŠENJA, PREVOZI, ZEMELJSKA DELA, ULČNIK, 50-476 LEDO SERVIS - popravilo hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih strojev, štedilnikov ©064/242-766 9834 SANIRAM DIMNIKE z vstavitvijo nerjavečih tuljav primeren za vse vrste kurjav in novogradenj. ©0609/643-925 10497 ELEKTROINSTALACIJE VRHOVNIK vam nudijo izdelavo vseh vrst elek-troinstalacij v dogovorjenih rokih in po konkurenčnih cenah. ©064/245-379 ali 0609/641-662 11439 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, polaganje robnikov in pralnih plošč. ©061/813-642,061/817 624 13407 Izposodite si viedo kamero Sony -uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. ©222-055 13505 Vodovod »ogrevanje * }3 -^anje »kanaliinfll«1 ^^161.^x^64-222-665^ Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. ©330-072 13646 Zastekljujemo vse vrste - balkonov, teras vetrolovov in opravljamo ostaia steklarska dela. B/fax 061/272-381 13673 IZPOSOJA-ŠTEMANJE za orodje Hilti, vrtanje, globinsko čiščenje KIRBY. ©411-808. popoldan 13971 Nudimo brezplačne PREVOZE BETONA do 20 km. Cena betona je ugodna! BIHI d.o.o. Kranj ©041/ 626-643 ali 211-534 14073 OBDELAVA MANSARDE Z IZOLACIJO, predelnih sten v Kanuf SISTEM,. ARMSTRONG, spuščeni stropovi. ©064/491-425 ali 064/ 224-373 141/0 Žaiuzije, rolete, lamelne za^feen plise zavese, komarnike ter so , senčila! Izdelava, montaža, P°*[ #|a la. pestra izbira barv. Možnost pi" 1/ na obroke. ©061/132-20-01, ^ , 662-270 SONČNE BOJLERJE, oljne fl°"_jJJ avtomatiko servisiramo, dobavij * q garantiramo kvaliteto. Beta-s.o-tel., fax 874-059 ŠIVANJE po naročilu in popravila. ©326-839 14304 POZOR! Uspešno podjetje vas kvalitetno in po najugodnejši ceni reši probiemov, ki jih imate z dimniki (črni madeži, kondens.Jvstavimo A testirane, nerjaveče cevi in pripravimo dimnik za prijaznejšo zimo. ©041 671-519 14361 Prevzamem VSA GRADBENA DELA z materijalom ali brez. Pokličite na ©326-303 14301 PARKET. KERAMIKO, LAMINAT -POLAGAM, BRUSIM IN LAKIRAM PARKET. TARLE.s.p., ©323-585, zvečer 14440 Obdelava mansard ter montaža stropov in sten z gips ploščami ali opažem. ©431-098 14592 Popravila vseh vrst TV APARATOV TV Gorenje tudi na domu. ©331-199, Sinko 14879 POMLAUNI VEltK 090 43 Ol POCOVORIST1KI POKLIČI KAI SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite 332-053 uma INOX DIMNIK izvajamo vrtanje In sanacijo dimnikov iz nerjaveče plo-čevlne. ©0609/645-581_14927 Izvajamo barvanje streh in fasad ter fabjonov. ©0609/645-581 14928 15294 Po ugodni ceni opravljamo g, GRADBENA DELA. Naročila na 327, od 19. do 22. Uftt__ ^ Montaža stropov in pregradnih^// Knauf, Rigips, Armstrong. ^,553» 664-742_______ IZDELAVA PODSTREŠNIH SjAjJj. VANJ z izolacijo in polaganje ^ natov. ©422-193 —^jji ROLETARSTVO NOGRAŠEK * rolete, žaiuzije, lamelne z* ^0 ©621-443 zvečer__ SMETNJAKI Iz pocinkane P'^na-- dostava na dom brezp ^ ©324-457 STKOJ]%<> vstvihov Klemene tel. 471-813 06091632-047 -----'^F Imamo zidarsko in rasa tr^, skupino, delamo hitro in kva ^ tudi z materijalom. ©242jV^^ IZVAJAMO GRADBENI - Z|D*£iriP DELA, škarpe, betonske in 3i0; ter polagamo naravni kamen, -•—rTv^' MIZARSTVO izdeluje razl^n« ^ pohištva. Ugodno! ©310-££^- S-P- Orehovlje 15A, q°00 KRANJ, tel.: 064/241-168 2a,aSapravuamodela ffiROVALNICE: MARIBOR, RIGLAV, ADRIATIC, tilia •N SL0VENICA DOP/6V02i tovora ali oseb in 4** Po ugodni ceni. 0621-609 5^o^nySA ZIDARSKA DELA. ^4 0 H'TRO IN POCENI. «325- l^pp«-^ _15906 D° žeSe^LSt0,čke okrogle - tabure h^^HOdnl ceni. «51-201 1591« P° ««lefonu ali osebno ^NOVANJA >8nltve iJjN NAKUP nepremičnin, Wi5k0kenava Pogodb, vpisi corr comp. 6161 3 ss na Jesenicah SOdno' 3. telefon, opremi eno. &*rokroca£,° w 64000 DEM Salir> obro^?00 DEM takoj, plačilo <ŽElI5P-503na da'iSi rok Mike & .SE— 9430 Na Planini III PRODAMO 2S stanovanje v drugem nadstropju, 63 m2, cena 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO obnovljeno 2S stanovanje v pritličju, z atrijem, 63 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO 4S stanovanje, 89 m2, v prvem nadstropju, za 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO 1S stanovanje v pritličju, z atrijem, cena 80.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO 2S stanovanje v prvem nadstropju, 61 m2, cena 92.000 DEM.SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodamo v Kranju na Zlatem polju 3 S v visokem pritličju cena 81000 DEM, v KRANJU na Zlatem polju 2 ss 48 m2 v pntličlu, cena 76000 DEM, v Kranju 2,5 ss 82 m2 v 3. nads. na Planini 2, cena 135.000 DEM. K3 KERN 222-566, 221-353 12712 Prodamo v Kranju 3 ss 82,5 m2 v mansardi na Planini 3, cena 130.000 DEM je možno v delih do enega leta; v Kranju 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nadstropju, cena 140.000 DEM. K 3 KERN, 222-566, 221-353, 221-785 12713 v^'a^m^'^trijsko stanovan|e .„°dOrr. ^ J- 91 m? 7 laatnlm .66 m2 z lastnim •f 65 m2 na Planini. 2 bvS rn? nri m* na Planini, 2 2l-353, 222 4°*SĆU- K 3 KERN, *~°66 m fax 221-/85 KERN tel: 221-353 222-566 fax: 221-785 d.0.0, NEPREMIČNINE Maistrov trg 12 4000 Kranj Prodamo Kranj 1 ss 44 m2. Planina 1, cena 76 000 DEM, 1 ss 40 m2 na Drulovki.cena 70000 DEM, KRANJ Drulovka 2 ss 62 m2 v 2. nads., cena 110.000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 m2 v 3. nadstropju na Planini 2, cena 135.000 DEM, Bled alpski bloki 82 m2, v 1. nads., cena 165000 DEM. K 3 KERN 222-566, 221-353 13463 LESCE 3 ss, 80 m2,1, nad., prodamo za 150.000 DEM. MIKE & Comp. 226-503 13913 4260 Bled, Ljubljanska cesta 3, tel.: 064/76-461, tax: 064/77-026 NAJEM starejša hiša v Podbrezjah za ceno 500 DEM/mes, polovico hiše v Britofu za ceno 600 DEM/mes, 1 ss na Hrušici, 400 DEM/mes, predplačilo, 2 ss v Zapužah, 500 DEM/mes., predplačilo, 4 ss v Kranju s tel., CK, 800 DEM/mes, trimesečno predplačilo, 3 ss, 100 m2 v Zabreznici pri Žirovnici, 400 DEM/mes, predplačilo, 1 sobno v Kranju 400 DEM/mes, predplačilo. K3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 in fax 221-785 14221 1 ss, pritlično STANOVANJE, opremljeno, s telefonom in vrtom v centru Kranja ODDAM. Inf. na «061/ 371-753 14937 PRODAMO STANOVANJA V TRŽIČU MESTO LEPO 2 SS, 44 M2, CK ZA 65000 DEM, 3 SS 55 M2. CK BALKON ZA 66000 DEM, V TRŽIČU STNAOVNAJSK! BLOK 1 SS 47 M2 ZA 60.000 DEM, V PODUUBEUU V HIŠI 1 SS 41 M2 ZA 30.000 DEM. NA RAVNAH PRI TRŽIČU V NOVEJŠEM STANOVANJSKEM BLOKU 3 SS 79 M2, CK, UGODNI PLAČILNI POGOJI ZA 100.000 DEM IN 2 SS 55 M2, CK, BALKON ZA 69000 DEM; NA DETELJICI 3 SS, CK, 9. NADS. 79 M2 ZA 97000 DEM IN ENAKO V 1. NADSTR. ZA 97000 DEM, V 4. NADSTR. 76 M2, CK ZA 95000 DEM UGODNI PLAČILNI POGOJI: 1 SS 39 M2 ZA 55 000 DEM, V KRANJU NA DRULOVKI 2 SS S KABINETOM. CK, ATRIJ ZA 120.00 DEM, V KRANJU NEBOTIČNIK 8. nadst. 4 SS 87 M2 za 130.000DEM in še več drugih stanovanj.. PRIMO, Tržič, 50-502, 0609/646-902 15140 V centru Kranja prodamo mansardno 2 ss stanovanje, 72 m2. Mike & Co d.o.o. «226-503 15469 Na Planini II prodamo 2 ss stanovanje, 68 m2, po 1600 DEM/m2. Mike & Co. d.o.o. «226-503 15490 Lesce - prodamo 1.5 ss stanovanje, 37 m2. Mike & Co. d.o.o. «226-503 15492 Železniki - več, različno velikih stanovanj prodamo (eno, dvo in trisobna) po ugodnih cenah. Mike & Co. d.o.o. «226-503 15493 PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, teL:Q64/623~117f 064/622*318 Na Jesenicah ugodno prodamo obnovljeno 2 ss stanovanje, 47 m2 cena 43000 DEM. Mike & Co. d.o.o. «226-503 15494 Prodamo LESCE 3 ss 76 m2 v 2. nads. manjšega bloka, mirna okolica, cena 1750 DEM/m2. K 3 KERN, 221-785,221-353 15619 ODDAM STANOVANJE za eno osebo, kot sostanovalec. «224-508, klic po 18 h 15698 V Škofji Loki od dam sobo z uporabo kopalnice in kuhinje. ©324-432, po 17. Uri 15747 ŠORLIJEVA oddamo v najem 3,5 ss opremljeno s CK in TEL možnost kasnejšega odkupa. STANING, 242- 754 15759 GARSONJERO V Železnikih prodam 1500 DEM/m2. ©67-573 15792 AO.ENCLM ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI ' • Ptirtizonskn ul. 6. 4890 TRŽIČ trl/fiix- 50-608, mMtet 0tiO9/046-y OKI KRANJ ŠKOFJA LOKA RADOVLJICA BLED JESENICE in okolica takoj kupimo enosobno, dvosobno ali večsobno stanovanje. POSING, 224- 210 15820 Dvosobno stanovanje, velikosti 54 m2 v Logatcu, prodamo. LOCI inž 225- 116,633-629 1M41 DVO IN POL SOBNO STANOVANJE, velikosti 62 m2 v obnovljeni hiši v centru Logatca, prodamo. LOCI inž. 225-116,633-629 15842 KARAMBOLIRANO ali slabo ohranjeno vozilo kupim. ©061/344-929, 0609/614-013_15639 Prodam JUGO 55 KORAL. I. 88 in R 4 GTL dec. 90. ©422-239 15667 Prodam R 4 GTl, I. 90, 15000 km, prvi lastnik, lepo ohranjena. ©431-350 15710 Prodam OPEL KADETT SOLZA 1.3, I. 89, prevoženih 113.000 km, reg. do 10/97, dodatna oprema, cena 8000 DEM. ©634-064 15715 Prodam karamboliran FORD ESCORT, letnik 1982, z veliko dodatne opreme. Cena po dogovoru. ©622- 846 15716 Prodam YAMAHO DT 50 MX, letnik 1993, bele barve, 4400 km, dobro ohranjen, z dokumenti. Cena 1900 DEM. ©725-320_15717 Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GTl, I. 95. Sr. Bela 53, Preddvor, ©451-102 15719 ŠKODO FORMAN, I.93, 71 000 km, prodam. Avto je nekaramboliran, garažiran, 1. lastnik. ©713-303 po 16. uri 15722 JUGO 55, I.90, reg. celo leto. ©64- 088 15724 Prodam R 21 GTX cena 7700 DEM. ©0609/642-824 15727 Prodam PEUGEOT 305 GL za 3000 DEM, reg. celo leto, bele barve. ©733-742 15733 Prodam GOLF JGLD, I. 85, reg. celo leto. ©85-307 15734 Prodam R 5 FIVE, letnik 1994, 35000 km, bele barve. ©223-725, popoldan 15738 Prodam ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, prevoženih 52000 km, reg. do marca 98. ©742-191 15739 GORENJSKI GLAS+TA ODISEJ NAGRAJUJETA VSE % S kuponom, ki ga lahko pošljete na TA Odisej, Maistrov trg 2,4000 Kranj aH vržete v njihovo KOLO SREČE, ki stoji pred agencijo, pridobite 5 % POPUST za katerekoli počitnice iz njihovega kataloga MOJE POLETJE. Pravilni odgovor na spodnje vprašanje (odgovor lahko najdete v katalogu MOJE POLETJE) pa vam prinaša možnost, da prejmete SUPER NAGRADO: 7 dni počitnic v Tuniziji z letalom. Žrebanje bo 28 6 Vprašanje: Naštejte tri dalmatinske otoke: Priimek in Ime:...................................................... Naslov:.............................. " li im um Prodam Z 128, letnik 1987, ohranjeno in reg. eno leto. ©245-384 15740 Prodam JUGO 45 I. 88, reg. do 6/98, cena po dogovoru. ©725-205 15746 Prodam OPEL VECTRO 2.0 I, I. 90, CD oprema, nikoli karamooliran, cena po dogovoru. ©718-622 15759 Proaam FIAT CRGMA 1.6 prevoženih 122.000 km, letnik 1988, cena 6500 DEM. O622-656, 0609/634- 572 15772 Prodam FORD ESCORD 1.6 I, letnik 1990. ©472-700 15773 UGODNO PRODAMO: R 5 CAM-PUS, 3 V, I.92, R 5 CAMPUS 3 V, I.93, TVVINGO I.94, CLIO 1.2 RN, 5 V, I.93, EXPRESS 1.4 FURGON, I.94. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po ©064/422-522, RENAULT Preša Cerklje 15776 Prodam GOLF CADDY. Vrtač, Pun-gart 1, Preddvor 15777 Prodam z 128, 1.87/11, 1. lastnik. ©58-118 15778 Prodam FIAT REGATO diesel, I.84 in GOLF 1500 S, 5 V, nemški ter M 220 diesel, i.80 ali zamenjam. ©064/734- 075 15779 Prodam karamboliran GOLF JGLD, I.83. ©401-314_15780 Poceni prodam TOVORNI AVTO ZASTAVA 635. ©064/331-409 15782 Prodam R 4 GTL, 1,85, reg. do 3/98. ©50-057 15789 Prodam dobro onranjen BMW 316,1. 80, reg. 12/97. ©731-253 15791 pa GffNTfiR Bratov Praprotnik 10, NAKLO Tel./fax:064/471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH » BlAZ,lC£v¥MONROtF amortizerji Ugodno Z 101, rdeča, 1978, reg. «28.10.97, prevoženih 94000 km. ©310-222 15796 MAZDA 323 1.3 HB, I. 90, 108.000 km. metalno modra, temna stekla, prvi lastnik, zelo lepo ohranjena, prodam. ©56-160 15797 Prodam FIAT 126 BIS, I. 91, reg. do 1/98. ©065/31-052 15798 Prodamo JUGO 45 AX, letnik 1987, vzdrževan, bel, neregistriran, vozen, cena po dogovoru. ©324-290 15799 Prodam CITROEN AX TRE, I. 11/88, rdeč, 113.000 km, prvi lastnik. ©472-580 15805 R 5 CAMPUS, letnik 1991, 5 v, črn, tonirana stekla, cena 6300 DEM, prodam. ©723-110 imu Prodam R 4 GTL, I. 87, 107.000 km za 1.700 MEM. ■ 51-857_ Prodam R CLIO letnik 1995/96 1.4 RT, klima, elek. pom. stekla, servo volan, dobro ohranjen. Osredkar, Nasovče 6. Komenda 15821 Prodam R 5 D, I. 91 in R 5 FIVE I. 94. Struževo 9, S 225-725 15826 OPEL KADETT SOLZA 1.3 RS, I.87, prva barva, 5 v, odlično ohranjen, reg. celo leto, ugodno prodam. ©621 303 1582E TALON ODKUP. PRODAJA IN PRIPIS VOIll /(;. bit vi 1 \:i2 Wl:M 1-0.12 Ugodni kreditni pogoji za rabljena vozila od 1 do 5 let že od t.o.m. 6% naprej!!! LIVADA D.O.O.AVTOINTEX proda več vozil: R 4 88, 90. R 19 CHA-MADE GTX 90, JUGO 45 89, 90, JUGO 55 90. Z 128 90, GOLF 81, 82, 86, 88, LANCIA V 10 1.1 IE 94, NISSAN SUNNY 16 SLX 87, NISSAN SUNNY 1,5 GL, 86, AUDI 100 2.8 AVANT OUATRRO 92. mOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO, NAKUP NA KREDIT, PREPISI VOZL. ©224-029 15833 Prodam R 4 GTL, I. 89, reg. celo leto. ©622-075 15850 Prodam lepo rdečo VISO letnik 1986, reg. do 4/98 ©323-900 15852 KOMBI C 25, 25 E Furgon, I. 87, reg. do 5/98, ugodno menjam za X AX. ©860-038 15853 Prodam JUGO 55 KORAL, I. 90, reg. do 10/97, rdeče barve, 68000 km, drugi lastnik, cena 2700 EM. ©411- 893 15854 NISSAN SUNNY 1.6 SLX I. vrat. ©242-277 87, 5 15929 Prodam GOLF JXD ugodno. ©325-211 reg. 6/98, 15855 servis avtomobilskih izpušnih cevi ZABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 Prodam z 750-850 letnik 84, cena po dogovoru. 0325-950 15858 Prodam R 4 GTL, I.90, rdeče barve, zelo ohranjeno, reg. do 20. avgusta. 0491-429 15865 AX 1.1 TRE 94/10 katalizator, 5 v, dodatna oprema, izredno ohranjen, prvi lastnik. ©325-077 15867 Ugodno prodam R 5 diesel, i.93, rdeče barve, garažiran, 1 lastnik. ©710-062 15869 Prodam OPEL KADET!" SOLZA 1.4 S, I.92, reg. do 10/97, 1. lastnik. ©715-548, popoldan 15871 Prodam JUGO SKALA 55, «.90. ohranjena, cena po dogovoru. ©632-033 16872 Z 128 1.1 GX, 1.87, ugodno prodam. 0311-031 po 20. uri 15879 Prodam AX, i.93, katalizator, z bogato dodatno opremo. 055-354 15880 Z 1300, I.69, zelo ohranjen, reg. do 3/98, prodam. 0422-312 15884 Ugodno prodam JUGO 55 KORAL, 1.12/88, reg. do 4/98. 0327-285 15888 ALFA ROMEO 1 5 TI, i.88, reg. celo leto, cena 4800 DEM. 0332-178 15889 AX 1.0 letnik 88, cena 3200 DEM ©332-178 15890 Prodam Z 101 GTL 55, I.87. ©76- 453 15892 Prodam ŠKODA FAVORIT, 1.90, odlično ohranjena in TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto ©725- 004 15896 Prodam FIAT TIPO 1.4 I. 91, srebrne barve. 0422-074 15397 Prodam POLO, letnik 1995 avgust, prevoženih 21.000 km, reg. do 18.8.97, 1.3, bele barve, 3 vrata, cena po dogovoru. Radikovlč, Kebe-tova 8, Kranj, 0222-618 15899 AVTO :__ ml:dvode GORENDSKA c.12 'Prodaja novih in rabljenih vozil 'Odkup vozil 'Prepis vozil 'Zavarovanje vozil Teh 061 611-601 Prodam DAEVVOO RACER, letnik 1994, kot nov. 0325-542 15903 Prodam LANCIA PRISMA 1.9 tubro diesel, I. 87, cena po dogovoru. 0806-384 15905 Prodam R 5 CAMPUS, I. 90, 5 v, metallk barve ZA 500.000 sit. 0731- 261 15908 Kupim RENAULT CLIO ali TVVINGO ali R 5 novejši letnik. 076-418 15909 Prodam R 4 TL, 1.78, cena po dogovoru. 0461-015 15913 AUDI COUPE 2.0 16 V. I. 92, črn, klima, prodam za 27000 DEM. 0632-465 15914 Prodam FIČOTA in kupim en teden starega telička simentalca. 0697- 040 15917 TOYOTA COROLLA 1.3 XL, I.90, 4 vrata. 0242-277 15927 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, vrata. 0242-277 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 90, 4 vrata, ohranjen. 0242-277 15930 BMW 318 I model 93, klima, prodam ali menjam. 0862-097, 0609/639- 288 15931 Prodam JUGO 55, letnik 1985, registriran do marca 1998. ©57-352 15đ34 ZAPOSLITVE STE DELAVNI IN KOMUNIKATIVNI? BI RADI POVEČALI SVOJ DOHODEK ALI SE NA NOVO ZAPOSLILI! KLIČITE NA ©634-064, 56-105 13490 Nudimo dobro plačano delo v lokalu. ©431-762 14862 STROJNI MEHANIK s Drakso išče delo ali zaposlitev, šifra: RADOVLJICA 15122 OGLAS POD "ŠIFRO" Če je oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. V" -K Delo dobi dober REZKALEC s 5-letno prakso. Plačilo po dogovoru., VKP, d.o.o., Virmaše 124, Škofja Loka, tel.: 633-861, 310-318 Gostilna v okolici Tržiča išče kuharja ali kuharico za samostojno delo. Naslov v oglasnem oddelku. 15133 Zaposlimo dekle za STREŽBO v kava baru. Informacije na ©24-67-62. Možno tudi samo ob vikendih. 15506 Iščemo ambiciozno poslovno PARTNERKO za svetovalno delo vrhunske avstrijske kozmetične hiše. ©360- 951 15582 POZOR! Ali vas zanima akvizitersko delo? Stimulativni OD, možnost redne zaposlitve. Kličite na S 064/212- 085 med 17. in 21. uro. Iščemo AKVIZITERJE za prodajo medicinskega pripomočka. Možna redna zaposlitev. ©55-446, 50-274 in 0609/651-737 15593 Zaposlim DEKLE ZA DELO V STREŽBI, KUHARICO ter KUHARSKO POMOČNICO z nekaj izkušenj. ©221-131 15699 DIJAKINJA išče počitniško delo za šankom v Šk. Loki ali Selški dolini. ©67-080 15701 Iščem DELO NA DOMU. Naslov v oglasnem oddelku. 15725 V mesecu juliju Iščem POČITNIŠKO DELO na področju Radovljice, Bleda in Jesenic. 0806-212 15736 Vabimo k sodelovanju POSLOVODJO oz. PRODAJALKO z izkušnjami v trgovini s čevlji. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Trgovska hiša MAK, Škofjeloška c. 19, Kranj - Stražišče 90, 4 15928 V mesecu avgustu honorarno ZAPOSLIMO VEČ DEKLET ALI FANTOV za prodajo sladoleda in za delo v gostilni. 0222-233 ali osebno v Gostilni Sejem 15812 Simpatično dekle za strežbo zaposlimo. Kvani kotiček Čuk, Kidričeva 47, Kranj 15825 Obračunskega tehnika gradbene stroke zaposlimo. 0431-747 15S34 V SPOMIN Minilo je dve leti, odkar nas je zapustil dragi brat EMIL TROHA iz Lesc V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, Z nami kakor prej liviš! Sabina, Kristina, Nada in Jože Zaposlimo TRGOVKO v živilski trgovini. DADA TEK.d.o.o., Savska c. 34, Kranj i5848 Imaš zaključeno vsaj srednjo šolo, po možnosti Ekonomsko komercialno smer? Te zanima delo na področju TRŽENJA? Stimulativno nagrajevanje glede na dosežene rezultate in MOŽNOST PRIPRAVNIŠKEGA USPOSABLJANJA ali PRIPRAVE NA ZAPOSLITEV čaka najboljše in najsposobnejše. Pisne vlooe sprejema GORENJSKI GLAS, p.p.124, 4001 Kranj, do 2. julija 15875 16-LETNIK IŠČE DELO OD 15. DO 31. JULIJA. ©228-084 15907 V redno delovno razmerje sprejmemo ELEKTROTEHNIKA in ELEKTROINSTALATERJA. Telefon: 718-077 Zapodimo zastopnika za pred-itavltev knjižnega programa v knjigarnah in knjižnicah na območju vse Slovenije. Od kandidata pričakujemo najmanj srednješolsko izobrazbo, dobro poznavanje literature in komunikativnost. Nudimo uporabo službenega avtomobila. Prijave z opisom delovnih izkušenj pošljite do 5. julija na naslov: Didakta, Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor. Informacije po telefonu (064) 715-515. ZAHVALE ZAHVALA vsem, ki so nam dn , junija 1997 pomagali v Pr°'' no nesreči v Rupi pri Kranju se W fl, zahvaljujemo. Eva in Franc 'r ^ Metko ŽIVALI 2i vi 624\ zaposlitev, ne akviziterstvo, ica do 30 km. Marija, 691 - Kupim BIKCA simentalca starega 10 do 30 dni. ©325-538 Prodam več TELET starih odtjjfi do 5 tednov. Zg. Bitnje 17, 31**"' 15672 * __^ Prodam KOKRERŠPANJELE ZqO dovnikom črne barve, cena DEM. ©692-669 Zaposnm MESARJA s prakso za delo v mesnici. ©245-398 15924 Prodam TELETA BIKCA siment^ starega 14 dni. Jenko, Podreca ^ Mavčiče OSMRTNICA Tiho je odšla od nas naša ljuba, zlata mami, babica in prababica GABRIELA ŠOBER Od nje se bomo poslovili v soboto, 28. junija 1997, ob 13. un na pokopališču v Križah. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame PAVLE FLORJANČIČ roj. Bogataj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali, ji lajšali bolečine ter jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Škofja Loka, 26. junija 1997 ZAHVALA Odšel si. A od naju ne! Nad nama bediš, v najinih srcih iiviš in nikdar naju ne zapustiš. Ob boleči in prerani izgubi ljubljenega moža, očija, sina, brata, zeta, svaka in strica PETRA KOMELJA Iskrena hvala vsem dobrim sorodnikom, prijateljem, sosedom za vso pomoč in vsen^r6 ste v težkih dneh slovesa sočustvovali z nami. Hvala vsem sošolcem, sodelavcem Islc ISD Kranj, številnim znancem za izrečena pisna in osebna sožalja, darovano cvetje, sve ter vsem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za lep opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in glasbeniku za zaigrano Tišino. VSI NJEGOVI Kranj, 25. junija 1997 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega najdražjega ANDREJA FRELIHA žalj* se za nesebično pomoč, moralno podporo in izrečeno so. zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem ter vsem seStr0\) frančiškankam in sestram FSR ter ga. Katrašnikovi za molite v krsti. Prav tako pa tudi Tininim sošolcem iz 1. razreda OS Mo»n^ z razredničarko go. Nemaničevo in Petrinim sovrstnikom Vzgojno-varstvenega Zavoda Brezje z vzgojiteljico go. Cerne vo. Zahvaljujemo se tudi Majdinim sodelavcem Pošte Radovlj1 Hvala tudt Andrejevim bivšim sodelavcem MDK Ljubljana sedanjim sodelavcem Veletrgovina Špecerija Bled - klavnica predelava Radovljica. Iskrena hvala za sodelovanje pri P°£rfjii nemu obredu, še posebej se zahvaljujemo g. župniku p. Ylt.ofllfS in g. p. gvardijanu Cirilu A. Božiču, gasilcem z Brezij in govorniku g. Poličarju za poslovilne besede, cerkvenim pevce Brezij, pevcem bratov Zupan, g. Praprotniku za zaigra melodijo in vsem, ki ste Andreja pospremili na zadnjo pot- Žalujoči: žena Majda, hčerke: Tina, Petra, Ana, mama Ivanka ter brat Boštjan z druži" Brezje, 18. junija 1997 (srehiar7 ustro)ene kunčje K02E »rqm orJaške lisce kunce. jg^mače^ak.ane ZAJCE re&k 5AJCE 23 "ko' nadaljno °j°jn_bre|e zajklje. ©66-838 1s76b man&E 6 tedn°v stare, mešance, »471 Vi' oddamo- Strahin) 5 A' — * 2i* 15774 «326 S 10 t6dn0V Stare JARKICE- —- 2^___ 15790 nih?5AP0RCE rumene barve, odiič--Jjlgfsev, prodam. ©66-473 15793 ilgg^JAGNJE. ©58-437 15794 lepe P'sane MUCKE dos-^J^jdom. B733-121 15M4 J^am KOZO s kozličkom. ©721-»42f-499 5 kQ teŽkSga BIKCA Sim- Prodam PRAŠIČE in SILOKOM-BAJN. ©491-438 15705 Oddam KU2KA MEŠANČKA, starost 5 tednov. ©242-770 15711 NI2INSKI OVČAR (Minibobtail), cepljeni mladički z rodovnikom naprodaj. ©411-720 15712 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko ter SILA2NO TRAVO v balah. ©471-839, 2eje 15, Duplje 15721 Kupim BIKCA simentalca cca 70 kg ali manj. ©738-155 15728 ROTVVEILER MLADIČE z rodovnikom, ugodno prodam. ©632-332 15737 Prodam mlade KOZLIČKE. ©245- 378 15743 BIKCA simentalca od 150 do 350 ka kupim. ©725-254_15744 Kupim 5 BIKCEV simentalcev od 250-300 kg. ©421-695, zvečer 15749 Prodam črnega bikca težkega 60 kg. ©422-338 15831 Prodam TELICO simentalko težko 550 kg. ©461-644 15836 Prodam čistokrvne francoske BUL-DOGE. ©422-890_15856 Prodam NEMŠKE LISCE. Gasilska 7/a, Šenčur ©411 -387 15868 Prodam TELETA težkega 150 kg. ©66-937 15882 Prodam TELETA simentalca, težkega okoli 100 kg. ©471-237 15893 Prodam teden staro TELIČKO sim. ©721-916 15902 Prodam 6 tednov starega BIKCA sim. ©730-030 15911 Prodam teden dni starega BIKCA. Zg.Brnik 70 15926 Prodam TELIČKO simentalko staro 3 tedne. ©714-767 15932 V SPOMIN Odkar odšla si od nas Anita, je v srcih naših rana krčevita, naš dom je v žalosti in bolečini, ker tebe več med nami ni. Ostale so sledi za tabo vsepovsod, tvoj lik med nami vedno je navzoč. Jutri minevajo štiri žalostna leta, odkar je za vedno ugasnilo mlado življenje naše nepozabne ANITE VETERNIK Bolečine in spomini pa so ostali v srcih vseh, ki smo te imeli radi. Vsem, ki se jo spominjate, obiskujete njen prerani grob, prinašate cvetje in svečke, iskrena hvala. Oči, mami, Boštjan Pretreseni sporočamo, da je nenadoma umrl naš sodelavec JANEZ PINTAR samostojni projektant Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Sodelavci Elektro Gorenjske Kranj in člani Športnega društva Elektro Gorenjske Kranj. ZAHVALA Ob izgubi naše ljubljene TEREZIJE KOŠMRLJ roj. Zorko se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, pogrebni službi, pevcem, trobentaču, Bolnišnici Jesenice in Domu upokojencev Kranj. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. V tihi bolečini: mož Alojz in ostali ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, sestre, tete, babice in prababice ANTONIJE JUHANT Liznkove mame iz Komendske Dobrave U Sctf j^reno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno žalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala g0°°sP°du župniku za lep pogrebni obred, g. Jožu za lep poslovilni govor, pevcem ter Podu Jeriču za zadnji pozdrav. Hvala osebju Infekcijske klinike za vse razumevanje, skrb in nego. Vsem še enkrat HVALA. VSI NJENI Cerklje, Kamnik, junij 1997 ZAHVALA V SPOMIN SLAVKU VIRANTU Danes mineva 10. leto, odkar si za vedno odšel od nas. V naših srcih pa ostaja bolečina, s katero hodimo na tvoj prerani grob, ti prižigamo svečke in polagamo cvetje. Tvoji: žena Rada, otroci Jože, Rada in Stanka 1 družinami Kranj, 27. junija 1997 ZAHVALA Podal si nam življenjsko nit, razum, preudarnost, voljo in pogum, venomer povsod boš z nami, v spominu našem Bog te ohrani! V 77. letu starosti nas je po nepremagljivi in dolgi bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak JANEZ KOK, st. roj. I. 1921, p.d. < 'udi rman Andnrfu 'cfno zdravljenje se iskreno zahvaljujemo dr. Hriberniku iz ZP Preddvor, dr. P°m l XL ^KC Ljubljana, Hematološki oddelek, sosedi Štefki UŠlakar za prijazno Zupa v "^težjih trenutkih, g. župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem drobcu ^ !r*'^a m igralcu Tišine, sosedom in vaščanom, še posebej zvonarjema Cirilu pa j" ln_ Stanetu Dolinšku, sodelavcem CP Kranj in GB, d.d., Kranj. Posebno zahvalo he,amo Vodovodni zadrugi in GD Preddvor za lepo izrečene besede slovesa in \ c