Poš ' ^HS pavšalirana. -"^ T POiMlu, Uredništvo in upravniJfvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik.« RAZGLAS. Dne 6. avgusta 1921 poseti kraljev ski pokrajinski namestnik, gosp. Ivan Hribar, uradno tudi naše mesto. Vabim meščane, društva, korpora-cije itd., da se udeležijo dne 6. avgusta t. 1. ob 8 uri 30 min. sprejema pred mestnim magistratom. Hišni posestniki in najemniki naj razobesijo državno ali pa narodno našo zastavo. Mestni magistrat Ptuj, dne 3. avgusta 1921. Vladni komisar mesta Ptuj: Dr. Matej Senčar s. r. Kraljevski namestnik Ivan Hribar. Komaj je začetkom tega meseca kraljevski namestnik Ivan Hribar zašel svoje visoko mesto, že je pohitel med ljudstvo, da se natančnejše pouči o način razmerah in spozna nase želje. V soboto 6. avgusta pride tudi v naš staroslavni Ptuj, kjer mu pripravimo slovesen vzprejem. Če kdo, zasluži prav Ivan Hribar, da ga pričakamo kar najbolj svečano. Saj v Ivanu Hribarju je vtelešen boljši del slovenstva, v njem lahko zremo vzor našega človeka. V Ivanu Hiibarju vidimo, kaj more doseči naš človek, vidimo pa tudi, kako mora delati pravi rodoljub. Ivan Hribar ni več mlad človek po svojih letih, letos izpolni 70 let. Vse svoje dolgo življenje pa je posvetil neumornemu delu. Delal pa ni samo zase, svoje delo je namenil povzdigi našega naroda. Predno je mogel Ivan Hribar po šolah primerno dovršiti svojo izobrazbo, je začel javno delovati. V dobi njegove mladosti je bilo treba delavcev na vseh poljih narodnega življenja. In Ivan Hribar se je resno lotil tega dela. V dveh smereh se je to delo gibalo, — politično in gospodarsko, drugo z drugim tesno zvezano. Da bi Slovenci ne polnili samo žepov naših narodnih nasprotnikov, je Ivan Hribar kot glavni zastopnik češke banko „Slavije" vzorno uredil njeno delovanje med južnimi Slovani, zlasti Slovenci. Tako je stotisoče narodnega premoženja ohranil našemu narodu in pokazal, naj se oklepa rajši domačih narodnih zavodov, nego tujih, ki se rede ob naših prispevkih, pa jih pogosto porabljajo celo proti nam. L. 1895. je zadela naše dežele, zlasti pa belo Ljubljano velika nesreča, velikonočni potres. V razvalinah je ležala skoro takrat naša prestolica. Kdo ji naj pomore do vstajenja, do novega življenja ? Ivan Hribar je bil to. Kot ljubljanski župan je vdihnil prebivalstvu silo one jeklene volje in delavnosti, ki je bila le njemu lasuia. Pod njegovim županovanjem je začela kakor iz tal rasti nova Ljubljana, kakršno vidimo danes. Čeprav težko in polagoma, so Slovenci vendarle napredovali. Cim bolj pa eo se Slovenci razvijali, tem hujši so bili naši nasprotniki Nemci, ki so imeli vlado v rokah. Uničiti nas politično in narodno, ali vsaj zasužnjiti je bil njihov namen. To so jasno pokazali 1. 1908 prav v Ptuju, ko je bila tu velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda. Dvajset let prej, 1. 1888 se je enaka velika skupščina v Ptuju vršila čisto mirno. Ali do 1. 1908 je nemška podivjanost že tako zbesnela, da je i hotela mirne Slovence ko brezpravno rajo kratkomalo potolči. Ni čuda, da je morala mirnim Slovencem zavreti kri, ko so videli, kako ravnajo zbesneli Nemci in nemški rene-gati s cvetom našega naroda. Prišlo je do hrupnih demonstracij v Ljubljani, kjer pa ni Stari Pcetovio. Predaval dr. Vladimir T r a v n e r. Uporabljeni viri so označeni v rokopisu, ki ga hrani muz. društvo. a) Predrimska doba. (Do okoli I. 35. pr. Kr) Okoli 2000 let je že preteklo, odkar se prvič omenja v zgodovini „Poetovio, naš sedanji Ptuj. Pa že tisočletja poprej je živel na tej zemlji človeški rod. Verjetno je, da je bival tukaj v davni, davni dobi, katere ne moremo niti prilično približno ugotoviti, „krapinski človek", ki je poznal seve še povsem enostavno orodje. Za to govori milo podnebje in bližina, kjer so se našli ostanki (okolica Krapina). Sledov iz te dobe pa v Ptuju in v njegovi neposredni okolici do sedaj ni bilo najti. Brezdvomno so prebivali ljudje na tej zemlji že za časa mlajše kamenite dobe ; o tem nam pričajo razne izkopnine. Ptujski grad, v čigar bližini teče tu že precej široka Drava in odkoder se nudi potniku pogled na vse strani, je bil naravno zavetišče pred sovražniki ; divjačine pa takrat v neizmernih gozdovih gotovo ni manjkalo. Ti prebivalci, sodobniki mamuta, so živeli v enostavnih četverovoglatih lesenih ali pletenih kočah ter so se pečali z lovom, deloma pa tudi že s poljedelstvom in z živinorejo. Njihova kultura je bila že na precej visoki stopinji; to dokazuje njihovo orožje in orodjo, ki so ga izdelovali iz serpentina, redkeje iz posebnega zelenega kamna, imenovanega nefrit, deloma tudi iz roževine in živalskih kosti. Ploščate, brušene in preluknjane sekire, kladiva, lemeži za oranje, osti puščic in sulic, lonci z značilnimi vijugastimi okraski, kažejo smisel za praktične potrebe in za lepoto. Proti koncu te dobe so prebivalci poznali že nekatere topljive rude, n. pr. baker in zlato, ki so ju uporabljali za izdelovanje nakita. Kmalu po 1. 1500 pr. Kr. so začeli prihajati trgovci iz bližnje Italije in drugih kulturno bolj razvitih dežel; ti so prinesli k nam bron, odnašali pa so kože, rude in druge surovino s sev. nemške obali pa preko sedanjega Ptuja v starem veku visokočislani jantar. Skoraj gotovo je obstajala že v tisi dobi cesta, ki je vodila iz Italije preko Celja in Poljčan do Ptuja, tu se je križala s plovbeno Dravo in odtod je bila izpeljana proti Radgoni. tekla nemška kri, nego nemška vlada avstrijska je dala streljati na — Slovence. In kdo naj bi bil kriv tedanjim pobojem? Ne nemška podivjanost, nego mirno delujoči — Ivan Hribar, ki je bil takrat ljubljanski župan ! Res pa je bil Ivan Hribar kakor drugi drugi narodni voditelji že zdavna uvidel, da pripravljajo naši narodni nasprotniki Nemci Slovencem narodni pogin. Res pa je tudi, da je bil Ivan Hribar tisti mož, ki je uvidel, da se da ta nevarnost odvrniti le v zvezi z drugimi Slovani. Ivanu Hribarju in Čehu dr. Kramaržu seje posrečilo, da se je isto usodno leto 1908 meseca julija vršil v Pragi prvi vseslovanski kongres, kterega so se udeležili zastopniki vseh slovanskih narodov in ki naj bi bil položil temelj političnemu in kulturnemu zbli-žanju slovanskih narodov. To je bil vidni uspeh velikopoteznega Hribarjevega načrta, za kterega je z vsemi svojimi močmi deloval dalje, dokler ga ni prekinila — svetovna vojska. Ko je ta izbruhnila, je bilo prvo, da je dala nemška avstrijska vlada zapreti našega Ivana Hribarja. Ali ko je nemška krivica in oholost podlegla v svetovni vojni ter so se zatirani slovanski rodovi rešili nemškega jarma, je moral samoobsebi umljivo tudi naš Ivan Hribar zopet na površje. Šel je k svojim naj-milejšim bratom Čehom za poslanika naše države. Tu je mogel sedaj čisto drugače uresničevati svoje velike namere, delati za našo Jugoslavijo z velikega občeslovanskega stališča. Toda naša Jugoslavija še ni docela urejena. Na letošnji Vidov dan je bil s sprejeto ustavo položen temelj za novo ureditev naše države. Na tem temelju je treba zgraditi močno stavbo naše države. Najboljši delavci naj bi vodili to stavbo. Zato ni čudo, da so poklicali k tej graditvi tudi našega Ivana Hribarja. Kakor je doslej Tvan Hribar vztrajno Prvotni prebivalci naših pokrajin so bili Iliri, ki jih tedanji zemljepisci imenujejo tudi Noričane ali Tauriske, predniki današnjih Albancev. V teku času so se spojili s Kelti z ostanki Kimbrov in mogoče še z drobci raznih drugih narodov, tako da ob prihodu Rimljanov niso bili več čistokrvni. Delili so se v več plemen, katerim so vladali knezi ki so se v sosedni Noreji nazivali kralji, zato je Noreja tudi v rimski dobi imela vedno naslov kraljestva (regnum Noreja). V okolici Ptuja sta bivala po domnevi rodova Seretov in Serapilov. Pečali so se s poljedelstvom in z živinorejo, deloma tudi z rudarstvom. Nekateri so bili kovači, lončarji in trgovci. Kakor dokazujejo izkopnine, posebno na Po-šteli, so izdelovale njihove žene platno in volno. Po značaju so bili dobrodušni, veselili so se življenja in lepote. V tem pa ko so Norejci po času izgubili svojo prvotno boje-vitost, so ostali prebivalci naših pokrajin Panonci, vedno hrabri in svobodoljubi. To nam dokazujejo izredno srditi in krvavi upori in boji v času, ko so jih podjarmili Rimljani. Pa tudi v dobi rimskega cesarstva so bile čete iz naših krajev najhrabrejše in so mnogokrat igrale v rimski zgodovini odločilno 2 in neumorno ter z velikimi uspehi deloval, tako smemo biti trdno prepričani, da se mu posreči tudi sedaj njegovo veliko delo : trdno in lepo zgraditi in urediti naše slovenske pokrajine v močni Jugoslaviji. Gospodarstvo. » ¦ l..........................................................: Kako kažejo gorice? V Jugoslaviji pričakujemo srednjo trgatev. Vročina zadnjih tednov je že precej izravnala škodo mrzlih dni ob Času cvetja. Jagode so so izpolnile, in so že skoraj dorašene ter dobivajo moko. Peronospora ne nastopa nikjer v večji meri in tudi oidij še ne povzroča ob čutne škode. Vinski trg počiva, razun manjših nakupov, cene niso padle. Na Madžarskem je stanje vinogradov po-voljno, čeravno se toži o precejšnji škodi po peronospori. Tudi toča je na mnogih mestih oklestila gorice. Cene vinu se, dvigajo. Boljša vina stanejo 25-—28 madž. K (13—14 jug. K.) Isto velja o Italiji, kjer je vinski trg nekoliko oživel. Poročila pravijo, da povzroča peronospora mnogo škode posebno v Siciliji in Apuliji. V Gornji Italiji pa je toča omejila izglede na dobro letino. V Španiji pričakujejo izvrstno trgatev. Ker še imajo precej starih zalog, ponujajo svoje blago, posebno v Nemški Avstriji in na Cehoslo vaškem. »Španija nam postane nevaren konkuront na severnih vinskih trgih. Na Dunaju ponujajo 13—15% že zacarinjeno vino v dunajskih skladiščih po 90 do 100 avstr. K ali po našem denarju 19—21. Tudi na Francoskem so s stanjem goric zadovoljni. Vinske cene se držijo na prejšnji višini, Norveška država je dovolila uvozu francoskih vin posebne ugodnosti. Nemška Avstrija ne pričakuje posebno trgatve, ker je v cvetu deževalo in je vsled tega odpadlo mnogo jagod. Cene so poskočile; lansko vino stane povprečno 80—100 K, letnik 17. pa 120—140 K. Ta naš stari vinski trg je za nas žalibog zaprt in zadnji čas je že, da odstrani vlada vse ovire, ki onemogočijo naš vinski izvoz v to državo. V slučaju dobre trgatve si bodo cene že same priborile pot na avstrijski trg, ako ne bo drugih ovir. Splošno se torej pričakuje v Evropi srednje dobra trgatev, ki bo povzročila večje ali manjše padanje cen novemu vinu ; od kakovosti bode vse odvisno. * Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 151 do 152 naših K. Za 100 avstrijskih K je plačati 21 do 22 našib K, za 100 čeho-slovaških K 215 naših K, za 100 nemških mark 210 do 215 naših K in za 100 laških lir 714 do 717 naših kron. t........................................................... ! Župni zlet Središče, j ¦ ¦ ¦ ¦ Mariborska Sokolska Župa priredi v nedeljo, 14. avgusta župni zlet z javno telovadbo in ljudsko veselico v Središče ob Dravi. Spored: V soboto, 13 avgusta ob 23. uri prihod koroškega okrožja in sokolske godbe s Krškega. V nedeljo, 14. avgusta dopoldne : ob 8. uri sprejem župnih društev in gostov na kolodvoru, ob 9. uri skušnja na telovadišču na Tratah, ob pol 12. pohod po trgu in pozdrav pred Sokolskim Domom. Od pol 13. do pol 15. ure obed. Popoldne: ob pol IG. uri javna telovadba, ob 17. uri ljudska veselica na Gradišču z velikim srečolo-vom v prid stavbe Sokolskoga Doma, koncert, v mraku kres. Vstopnina : za telovadbo sedež 5 dinarjev, stojišče 2 din. za ljudsko !veselico 25 para. Vojaštvo in šolska deca so vsake vstopnine prosti. Dopisi. Ptujski Sokol se udeleži polnoštevilno z deco in naraščaji sprejema kraljevega namestnika g. Ivana Hribarja. Zbirališče ob pol 8. uri v telovadnici. Načelnik. Iz Središča. Naš Sukol je izgubil enega najboljših in najmarljiveiših delavcev. V soboto, 30. julija je umrl br. Matija lvanuša, star komaj 44 let. Od ustanovitve je bil član društva, vneto sodeloval pri dramatičnih predstavah, pri pevskem zboru in vseh društvenih prireditvah. Kot članu odbora in stavbenega odseka mu je bila v prvi vrsti pri srcu stavba Sokolskega Djma. Ni mu bilo usojeno videti ponosne zgradbe, za katero je žrtvoval svoje moči, dokler ni od bolezni onemogel. V nedeljo popoldne smo ga pokopali. Pogreba se je udeležilo celo društvo in požarna bramba, katere izvršujoči član je bil ravno 20 let. Množica ljudi, ki so od blizu in daloč prihiteli, da spremijo pokojnika na zadnji poti, jo pričala, da zna ceniti zasluge moža, ki je bil vedno na mestu, kadar je šlo za dobrobit domovine in domačega kraja. Ob njegovem grobu je plakalo sedem Sokolov in Sokoličev, katere je vzgojil v pravem sokolskem duhu, plakala so naša srca, ki so izgubila dragega in vernega brata. Slava njegovemu spominu! Kmetijski gospodinjski tečaj v Središču. Po zimi sta se vršila v Ormožu dva gospodinjska tečaja, ki sta končala s prav dobrim uspehom. Radi velike oddaljenosti se iz Središča in okolice ni moglo mnogo deklet udeležiti teh tečajev, zato smo zaprosili potom okrajnega zastopa pri poverjeništvu za kmetijstvo, da bi se vršil enak tečaj tudi v Središču. Okrajni zastop in občina Središče sta pre- vlogo. O veri tega naroda se nam iz pred-rimske dobe razven že omenjenega svetišča na Pošteli ni ohranilo ničesar, pač pa so sprejeli Rimljani mnogo ilirskokeltskih božanstev v svojo mitologijo; zidali so jim svetišča in jim darovali; tako so so vsaj nekatera najvažnejša imena teh božanstev ohranila. Da je obstajala navedena smer, ni dvoma, ker so Rimljani povsod, kamor so prišli, uporabljali že obstoječe zveze, katero s t le izboljšali in pomožili. Staro kamenito orožje pa se je ohranilo poleg bronastega še okoli 2000 let, očividno ker je bil bron pre-dragocen. Okoli 1 1000 pr. Kr. se začne star. železna, po najvažnejžih izkopninah v Hallstattu tudi hallstattska doba imenovana. Tudi v tej dobi in še pozneje do prihoda Rimljanov se jo uporabljal poleg železa bron, posebno za nakit, ker se da laže obdelovati ko železo. V to dobo spada veliko pokopališče pri Haj-dini, kjer so našli 70 grobov in okoli 800 žar, dokaz, da sta bila v tem času obljudena oba bregova Drave, kjer je bil od narave bolj utrjeni in rodovitnejši levi breg gotovo že poprej nasoljen. Tedanji ljudje so sežigali mrliče v plitvih grobovih ter pola- gali poleg pepela nakit pokojnih, ali pa so polagali prah sežganih trupel skupno z nakitom in z orodjem v velike izbočene, temne posode, na grob pa so zavalili kamen. Iz sledeče mlajše železne ali la-teneke (la taine) dobe (okoli 870—700 pr. Kr.), v katero spadajo znamenite izkopnine, posebno •iz ozemlja sev.vzhodno od Maribora, t. j. od Remšnika do D -Landsberga in St Andra im Sausal ter iz Poštele na Pohorju, se je v Ptuju in v okolici ohranilo le malo izkopnin, kakor posebno znameniti meč iz Skorbe. Takrat je bila sloveča naselbina na Pošteli, katero je 1. 1915 odkril dr. Valter Smid in ki je postala brez dvoma že v 6. stoletju pr. Kr. gospodarsko in kulturno središče tudi za ozemlje sedanjega Ptuja. Razen raznovrstnega orožja in orodja z različnimi okraski, posebno z živalskimi in ptičjimi motivi, so se iz te dobe ohranili tudi ostanki četverovoglatih hiš. Okoli 1. 500 pr. Kr. so prišli v našo pokrajine s severa Kelti ter so podjarmili domaČe prebivalstvo. Gospodovali so nad njim kot maloštevilni vrbni sloji podobno, kakor v Franciji v dobi Karolingov maloštevilni germanski Franki nad domačini Kel to-Romani. Sčasoma so se Kelti popolnoma spojili z do- j vzela stroške za tečaj, Kraj ni šolski svet pa je dal dva razreda v ljudski šoli na razpolago. Tečaj se prične 16. avgusta in traja do 20. oktobra t. 1. Žal razven šole nimamo drugih primernih prostorov in je bilo zato samo v počitnicah mogoče prirediti tečaj, v času ko jesensko delo zahteva vse moči doma. Kljub temu se je že prijavilo nekaj deklet in naj stariši ne odrekajo te dobrote svojim hčeram ter ne zamude ugodne prilike in jih pošljejo v tečaj, da se izurijo za dobre in varčne gospodinje. Sprejme se 12—20 deklet v starosti nad 16 let. Dekleta morajo hoditi domov spat, opoldne pa dobivajo hrano v tečaju, katero si same pripravijo iz jedil, ki jih prinesejo po navodilu voditeljice od doma. Pouk traja od 8. ure zjutraj do 5. ure 'popoldan in je teoretičen in praktičen ter se uči vse, kar je treba gospodinji znati, praktično zlasti kuhanje in šivanje. O zdravstvu, ,postrežbi bolnikov, negovanju dojončkov ter drugih za dom važnih higijenskih vprašanjih predava tedensko dve uri okrožni zdravnik dr. J. Tavčar. Prijave sprejema okrajni zastop in županstvo trga Središče ter je tudi kmečkim dekletom iz sosednega Medjimurja dovoljen pristop v tečaj. Veliki semenj v Ljubljani 3. do 12. septembra 1921. Radi stavke mizarskih delavcev so se gradbena dela za „LjubJjanski veliki semenj" zavlekla v toliko, da je bil glavni odbor prisiljen preložiti semenj na čas od 3. do 12. septembra 1921. Izvršitev vseh ve-' likih del na sejmišču je, tudi če bi stavka trajala dalj ^asa, sedaj zasigurana. Obenem ju s preložitvijo ustreženo mnogobrojnim željam tako iz krogov razstaviteljev kakor kupujoče-ga občinstva, da naj se semenj preloži na klimatično ugodnejši čas v septembru. Radi podaljšanega roka bo tudi omogočeno postaviti one zgradbe in paviljone, ki bi se sicer radi prekratkega časa ne mogle postaviti. Veliki semenj radi teg* le pridobi in obeta postati sijajna prireditev. K razstavi je priglasilo svoje izdelke jako veliko število industrijskih in obrtnih podjetij vseh v naši državi zastopanih strok, ki bodo na seumj**^ razdeljeue v naslednje oddelke: lesna, usnjarska, strojna in železna, papirna, kemična, tekstilna, slamnikarska, gradbena, agrarna in keramična industrija. Blago, ki se ne izdeluje v naši državi, bo razstavljeno v bogati izbiri v trgovinskem oddelku, kjer razstavijo trgovci grosisti in jugoslovanski zastopniki inozemskih tvrdk. Kupcem bo torej dana dobra in lahka prilika, kriti svoje potrebščine po ugodnih cenah. Ob sebi je umevno, da bo skrbljeno za številne zabavne prireditve, da se tako bivanje v našem mestu naredi čim prijetnejše vsem posetnikom semnja. Seveda morajo posetniki združiti svoj poset v Ljubljani z udobnimi in neutrudlji-vinii ter z malimi stroški združenimi izleti v krasne planinske kraje Slovenije, tako da mačim prebivalstvom ter so sprejeli njihov jezik in običaje. D. 113 pr. Kr. so upadli v naše kraje germanski Kimbri ter požgali Poštelo. Njih gospodarstvo je trajalo le malo časa. Po njihovem odhodu se je naselbina na Pošteli na novo pozidala in obljudila ter se ohranila do prihoda Slovencev. Takrat se je sezidalo na Pošteli edino še sedaj ohranjeno ilirsko-koltsko svetišče, posvečeno noriškim materam. Razno orožje in orodje kaže visoko stopnjo kulture tedanjih prebivalcev. Latenska kultura je prehajala počasi in neopaženo vsled stikov z Rimljani v provin-cijalno rimsko. To se kaže posebno pri zlatem denarju. Medtem ko nimajo stari ilirsko-keltski novci napisov, temveč sliko, posebno ne osed-lanega konja, ali pa obraz kneza brez brade in z diademom, se ponavljajo v II. stoletju pr. Kr. novci s podobo kneza in z napisom njegovega imena n. pr. Adnamat, Nemet, ATTA, Devil, Voco itd. V času, ko so zasedli Rimljani naše okraje, je torej obstojala že mešana ilirsko-keltsko rimska kultura. Nadaljevanje sledi. — 3 — bodo posetniki naSli koristno najlepše združeno s prijetnim. Legitimacije za obisk semnja se začno v kratkem prodajati po zastopnikih „Ljubljanskega velikega semnja" v vseh večjih mestih naše države. Legitimacije opravičujejo za polovično voznino na vseh železnicah naše države. Ob nakupu legitimacij se bodo sprojemala tudi naročila na stanovanja, ter se bodo pravočasnem naročnikom stanovanja zasigurala. Sejmensko poročilo. Dne 2. avgusta t. 1. je bilo na sejem prignanih 65 konj in 325 goved; cene so se gibale od 6—10 K kg žive teže. Prima voli 12 K žive teže. — Drugi dan je bilo na sejem prignanih 179 svinj, cene so se gibale 20—26 K kg žive teže. Prasci 6-8 tednov stari 160—220 kron komad. Mestno tržno nadzorstvo. Politične vesti. Zakon o zaščiti javnega reda je bil sprejet v pondeljek 1. avgusta. Zanj ie glasovalo 190, proti pa 54 poslancev. Minister Pribičevič je v zbornici še enkrat poudaril, da je tak. zakon v sedanjih razmerah potreben. Atentata na prestolonaslednika in ministra Draškoviča sta živo dokazala, da hočejo komunisti s silo izprevreči svobodni razvoj v državi in sedanji druž >bni red. Po dosedanjih zakonih so smelo oblasti nastopiti žele po izvršenih nasiljih, novi zakon pa orno-gočuje, da nastopijo oblastva že prej, da torej smejo nameravana nasilja preprečiti in ne kakor dosedaj izvršena nasilja samo kaznovati. Komunistični klub sokriv atentatov. Dose. danja preiskava o atentatih je dognala, da atentator Stejič ni izvršil svojega zločina iz lastnega nagiba. Atentat je posledic* posvetovanj in sklepanja celokupnega kluba komunističnih poslancev v skupščini. Teh posvetovanj so se udeleževali tudi številni komunistični agitatorji, med njimi zlasti Stejič, ki niso bili poslanci. Na teh sejah so ogorčeno obsojali današnji položaj v državi in sklenili, da ga spremene nasilnim potom. V to svrho se ima uvesti rdeči teror, ki naj pripravi proletarsko diktaturo. Osnujejo se naj po vseh večjih krajih tajne teroristične organizacije, ki bodo začele z atentati na odgovorne osebnosti udojstvovati svoj program. Takih organizacij je bilo že več, najvažnejša je bila v Novem Sadu. Vse te organizacije je denarno podpiral komunistični poslanski klnb. Izvendržavni vpliv na naše komuniste. Da so naši komunisti v ozki zvozi s tujimi, je bilo že dosedaj znano. Preiskava o atentatih pa je pokazala, da so komunistične organizacije v Vojvodini popolnoma delo madžarskih agitatorjev, ki bi radi povzi",čili v naši državi nemire v prid svoji državi. Nekteri komunistični poslanci se izgovarjajo, da je bil atentat na prestolonaslednika sklenjen v Rusiji, da so sami torej nedolžni. Osebne vesti iz skupščine. Za podpredsed-nika zakonodajnega odbora je bil soglasno izvoljen dr. Žerjav ; mesto dr. Vošnjaka, ki je odšel v Prago za poslanika, pride v skupščino njegov namestnik Štefan Dobnik, posestnik iz Zlatoliča. Komunistični poslanci .izgube po sprejetem zakonu o zaščiti reda^ svoja poslaniška mesta. Lakota in nemiri na Ruskem. Lakota na Ruskem narašča. Ljudje beže iz lakotnega ozemlja, da si drugod če tudi s silo dobe živeža. Rdeče čete, na ktere so opirajo bolj-Seviki, prestopajo pogosto h gladujoči množici, ker si nočejo krvaviti rok z nedolžnimi. Trockij pa hoče lakoti odpomoči, da udari z Vojsko na Poljake in si tam s silo pridobi kruha za lačno prebivalstvo. Proslava dvoletnice osvobojenja Prekmurja. Prekmurski Slovenci prirede v dneh 13., 14. in 15. avgusta v Dolnji Lendavi, Crensov-¦cih, Murski Soboti in Turnišču velike narodne slavnosti, da proslave dveletnico, od-, kar so se rešili iz1 madžarskega robstva. Vrše' se pri tem veliki ljudski tabori, na kterih hoče ljudstvo manifestirati za končne svoje dosedanje meje pa tudi za priključitev še neodrešenih 20.000 prekmurskih Slovencev monošterske okolice k Jugoslaviji. Službeno potovanjo kr. namestnika po Sloveniji. Kr. namestnik Ivan Hribar hoče oseb no spoznati našo Slovenijo in jo bo službeno prepotoval v dneh od 6. do 16. avgusta. V Četrtek, 6. avgusta pride na Štajersko, odkoder se v pondeljek vrne na Gorenjsko in Kranjsko, odtam pa v petek, 12. avgusta v Prekmurje za dva do tri dni. Razno, Uradniki-komunisti bodo odpuščeni iz državnih služb. To velja tudi za zaoebna podjetja, ki so od države privilegirana, zlasti za Narodno banko in privatne železnice. Prebrisan tat. V neko trgovino je zahajal bogat človek, ki je pa imel čudno bolezen : krasti je moral. Zidane rute je kradel najrajši. Trgovec se mu ni hotel zameriti, ker je bjl sicer njegov djber odjemalec, in vsled tega je rokel uslužbencu, naj namesto zidanih zloži na mizo volnene rute. Bogatin je prišel in čakal ugodne prilike. In ko so vsi gledali k vratom, je segel po rutah. Ko je v roki začutil volno namesto Žide, je grozeče zapretil s prstom: „0 ti prokleti goljufi!" Žena brez Želodca. Na seji pariške medicinske akademije je predaval neki profesor o zanimivem slučaju neke ženske, ki živi že 2 leti brez želodca. Žena je imela ture v želodcu in so ji z operacijo odstranili cel želodec. Teden dni je živela brez vsake hrane, kasneje pa je pričela zavživati hrano normalno in je sedaj popolnoma zdrava ter je dosegla že isto težo, kakor jo je imela pred operacijo. Gost, ki krade vilice.V prvovrstno zagrebško restavracijo „Nova Pivana" jo prišel neki lepo oblečen gospod, ki so ga zasačili, ko je ravno spravljal nože in viiico v svoj žep. Ko je videl, da so ga zapazili, je skušal pobegniti, kar se mu ni posrečilo. Pri njotn so našli v žepih 11 vilic, 11 nožev in več žlic, ki jih je seveda moral vrniti in oditi v zapore, kjer bo tudi brez njih jedel. Zanimiva zgodba pred mariborskim sodiščem. Te dni je im^lo mariborsko okrajno sodišče opravka z zanimivim rodbinskim romanom, ki se je odigral v dravski dolini. Neki vdovec se je pred par leti poročil z mladim dekletom, s katerim je imel 2, s prvo ženo pa 4 otroke. Spomladi se je njegova žena seznanila z nekim 17 letnim mladeničem, s katerim je sklenila intimno razmerje. Posledic* je bila, da se je hotela svojega moža iznebiti. Napisala si je sama pismo, v katerem so jo vabili stariši na obisk in ga pokazala možu. Določeno nedeljo sta se oba zakonca odpravila na pot preko Drave. Na približno 30 metrov visoki skali, ki se spušča blizu Ruš strmo proti Dravi, je žena zagledala cvetlice in prosila moža, naj jih natrga. Mož je, nič hudega sluteč, to tudi hotel storiti. Ko pa je šel po robu, ga je žena nenadoma pahnila v prepad. Mož je padel sicer v vodo, vendar pa so ga po hudem naporu rešili. Orožniki so ženo, ki je bila še tako predrzna, da je hotela moža, potem ko so ga rešili, še objeti, takoj aretirali in se je vršila te dni razprava. Tu pa se je mož svoje žene usmilil in preklical svojo prvotno izpoved, da ga je pahnila žena v prepad, nakar jo je sodišče oprostilo. Ubit madžarski vohun. Iz Čakovca poročajo : Dne 19. julija so postavili Madžari na mostu med Kotoribo in Mura-Kereszturom zasedo, kjer so čakali z oddelkom konjenice, oddelkom pehote in dvema strojnicama, da bi prijeli zaupnika zagrebške komande mesta Hajdukovica in Godlerja, ki sta poizvedovala in zasledovala madžarske vohune v Medji-murju in Prekmurju, kjer so Madžari pripravljali vpad za čas poslovanja antantine .komisije za razmejitev z Avstrijo. — Zaupnikoma se je tudi posrečilo prijeti vse te vohune, od katerih so nekateri bili že po dve leti v madžarski službi. Madžari so radi tega razpisali za prijetje nekaterih naših organov nagrado 50.000 kron. Eden izmed madžarskih agitatorjev, po imenu Kukac, je prešel 20. julija z oddelkom vojakov demarkacijsko črto z narnenom prijeti na našem ozemlju nekatere naše organe, s katerimi so skušali na lokav način baje stopiti v pogajanja. Pri tem pa so naleteli na našo stražo, pri kateri se je nahajal preoblečen tudi Hajdukovič. Madžarskega agitatorja Kukca so naši takoj ustrelili, medtem ko so ostali madžarski vojaki pobegnili preko meje. Znani vohun Schnee-weiss, tajnik izsledovalnega častnika stotnika Kiralvja, ki je na nasprotni strani čakal s konjenico, da bi v primernem trenotku priskočil na pomoč, je istotako pobegnil, ko je videl, da njegovi beže. Pri ubitem vohunu so našli vohunako legitimacijo, ki mu je služila pri pohodu prehodu preko meje. Žandar — morilec. Na vlaku, ki vozi med Koprivnico in Zagrebom, se je dne 24. julija izvršil strašen umor. V postaji Dugo-selo sto vstopila v vlak brata Rudolf in Franjo Horvatič, prvi davčni uradnik, drugi črkostavec, oba iz Zagreba. Brata sta vriskala in pevala. Kmalu nato je vstopil tudi orožnik s puško ter jima prigovarjal, da naj ne popovata, sicer ju bo aretiral. Razvil se je kratek, toda hud prepir, v teku katerega je proglasil orožnik Fr. Hurvatič* kot areti-ranca. Orožnik je družbo imenovanih, v kateri se je nahajal tudi bančni uradnik Zlatko Arnold iz Zagreba in neki Ivan Kasanda, ki je vstopil v vlak v Sesvetih, pričel zmerjati in jih imenoval komuniste. V nadaljnem prepiru je stopil žandar Dušan Krušič v kot vagona ter ustrelil med te „komuniste". Popolnoma nedolžni Zlatko Arnold se je zgrudil takoj mrtev na tla. Rudolfa Horvatiča je strel težko ranil in so ga morali prepeljati v zagrebško bolnico. Zandarja so takoj oddali v zapor. Arnolda bodo pokopali na dež. stroške. Ves Zagreb žaluje za nedolžnim Arnoldom. Ruski žandarji v Jugoslaviji. Ker se je priglasilo za sprejem v žandarmerijo prav malo domačinov, bo vzelo ministrstvo notranjih zadev v žandarmerijsko službo 500 Rusov, ki jih bo poslalo v Južno Srbijo. 10 milijonov stradajočih v Rusiji. Poročila, ki prihajajo iz Rusije in ki slikajo lakoto v Rusiji so pretesljiva. Kdo bi si bil mogel pred vojno predstavljati, da bo v tej, od prirode tako blagoslovljeni državi kedaj zavladala taka lakota, da sedaj strada v njej čez 10 milijonov ljudi? Lakota vlada v pokrajinah Kerzon in sploh v vseh črnomorskih pokrajinah, dalje Astrahan, Orenburg, Ufa, Saratov, Samara, tatarska republika in Beš-kiristan. Ozemlje, na katerem vlada lakota, obsega torej vse pokrajine ob Volgi in severno od Kavkaza. — Kmetsko prebivalstvo kar truuioma zapušča svojo rodno grudo, 3 milijone .ljudi beži pred lakoto.Ruska sovjetska vlada se je obrnila na vlado Združenih držav Severne Amerike z nujno prošnjo za izdatno pomoč gladujočim ruskim pokrajinam. Ameriška vlada je odredila, da je voljna v izdatni meri pomagati, ako sovjetska vlada izpolni sledeče zahteve : takojšnja demobilizacija rdče armade, takojšnja uvedba osebne in tiskovne svobode, takojšnji razpis volitev v rusko ustavo-tvorno skupščino, Ruska vlada je poslala v London in Ameriko Maksima Gorkega, ki naj vodi tozadevna pogajanja z ameriško in angleško vlado. Ljudstvo pa naj lakote umira, dokler ne bodo pogajanja dovršena. Nesrečna komunistična vlada, ki si zakrivila toliko gorja v tej državi! Umrljivost V Rusiji je grozovita. Lani je umrlo nad 12 milijonov ljudi, to je desetina vsega prebivalstva ! Vse to je zasluga komunistov ! Sodarskega pomočnika sprejme v trajno delo pri prosti hrani, stanovanju, ter perilu FRANJO REPIČ, sodarski mojster, Ljubljana, KoleiijBka ulica 18. 4 — Odvetnika dr. Sgnčar in dr. Salemuo v Ptuju sprejmeta s 1. septembrom ali 1. oktobrom izurjeno strojepisko iu vpeljanega soli-cititorja. Prednost znanje slovenske stenografije, plača po dogovoru. Št. 2250/10. „Dijaški dom" v Ptuju potrebuje za prihodnjo šolsko leto 3 prefeltte. Plača mesečno 1000 K in popolna oskrba. Zahteva se srednješolska matura in splošna sposobnost za vzgojno službo. Prošnje z izpričevali in Curricul. vitae do 15. avgusta ti. na kuratorij Dijaškega doma v Ptuju. Nadalje se razpiše na istem zavodu mesto mr* oskrbnice ""QB$ Prošnje je vložiti do 15. avgusta, 1921. Mestni magistrat Ptuj, dne 3. avg. 1921. Vladni komisar: Dr. Senčar m. p. ¦w ¦ ¦» "v nedeljo, 131. /fliShllSI CP 1P Julija t. 1. od IdUIIUiIu 3C iS kavarne Evro- %3 w pa do trgovca Nedoga zlata zapestnica. Najditelj se prosi, da odda zapestnico proti dobri nagradi v upravništvu .,Ptujskega lista." Pm*** Viničar z večjo družino 4 do 6 oseb, priden, zvest in delaven, zastopen za vsako delo se sprejme za vinograd Leopold Slavvitsch, Majberg. Vpraša se v moji trgovini v Ptuju. Posestvo eno uro od Ptuja, obstoječe iz njiv, 2 gozdov, vinogradnika in sadonosnikov. Meri skupaj 7 oralov. Vpraša se pri Ivanu Gunzeju, posestniku v Kicari pri Ptuju. — Singer stroj za šivilje — čisto malo rabljen, se takoj proda. Naslov pove uprava lista. KUHARICA se sprejme proti dobrem plačilu pri majhni rodbini. Kje, poveupr. lista POZOR TRGOVCI! Dvo*e p°sestev- Najceneje in dobro kupite: petrolej bencin strojno olje koJontaz vazelin itd. pri podružnici Dravogradske rafinerije V PTUJU, Slovenski trg 15 pisarna: Cankarjeva ulica štev. T. FRANJO BREZOVNIK. Razširjajte „Ptujski list." Edno 7 oralov z vinogradom, gozdom, njivo in sadnonosnikom. Drugo 3 orale z vinogradom, njivo, sadonos-nikom ter z dvojnim zidanim poslopjem bo se prodajalo pojavni dražbi dne 14. avgusta. Kupci naj se znajdejo poldan v gostilni Ma-rinič, Sv. Urban pri Ptuju. H •^ in nekaj zemlje se išče v ^fe^Ta najem. Ponudbe pod štev. IG na upravo tega lista. Radi napuštanja moje zalike satova šaljem ja nuntar 20 dana svakom priposlatelju ovog, iz no vina izreza nog oglasa jedan krasni remontoir sat (za gospodu), valjano udešen, 30 sata iduči uz reklamnu cijenu od 40 umjesto 85 dinara uz 3 godišnju pismenu jam-čevinu Ivanko uz u napredno priposlanje dotič-nog iznosa po preporučenom listu. Dostava sata obavlja se odmah preporučeno. Povzetbe obavljaju se jedino uz kapam od 10 dinara. Skladište satova GJURO POLLAK, ZAGREB, = Tkalčičeva ul. 27. = event. s hrano išče sodnik.-----Ponudbo na upravništvo lista. RAZGLAS. Na podlagi dovolitve kr. okraj, sodišča v Rooatcu z dne 18. julija 1921, opr. št. Rc. 93/21. se bo dne 12. avgusta ti. od 14.—17. ure pcp. in po potrebi dne 13. avg. ti. ob istem času na javni prostovoljni dražbi prodalo na Rogaški Slatini v hiši št. 107, nekaj pohištva ter za 2 vagona koškov in sodčkov za razpošiljanje svežega sadja, last g. Franca Lun, trgovca v Miinchenu. Pod cenilno in obenem izklicno ceno se ne bo prodajalo. Najvišji ponudek je takoj plačati v roke podpisanega ter kupljene predmete odnesti. V Rogatcu, dne 28. julija 1921. DR. IVO ŠORLI m. p. _______________________________________notar._____________ Lovski pes krasen, dobro dresiran se proda. Več pove upravništvo lista. T: awc n L r u^ Usnjarska industrija d. d. na Brega pri Ptuju tt 3Wt 99 PETOVIA %% 3t= srae =at I zdeluje vsakovrstne usnje, Čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Cene nizke, postrežba točna. ^js Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: W Btanke v Ptuju.