GLAS RODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste^r. 40. 13. avgnsta 1898. Leto VI. Vojne vesti. Kubanci zmagali. V za točni h pokrajinah je iz Amerike Gomezu poslano orožje že dobro služilo. Gomez je napadel « 3000 Kubanci dobro utrjeno pristavo med Las Villas in Camagn-ry, kuro je branilo 4000 Špancev. Kubanci so dobro naklestiii Spance »i osovjili ne samo pristavo ampak tudi Camagury. Več nego 300 Špancev je padlo, Kubanci pa so zgubili samo 150 mož. Kubanci so vjeli tudi mnogo nasprotnikov, ktere pa so zopet spustili, popreje pa jim pobsali orožje. Kubanci so si osvojili tudi Tres Palmas, ktero je branilo 600 Špancev po kratkem boju. Kubanske družine v teb pokrajinah trpe hudo lakoto in Gomez je prosil vlado za živila. Manilo obstreljali. C a v i t e , 4. avg. Ladije Dewe-yevega brodovja so pripravljene za boj. Že več dni so se pripravljali za odločilno dejanje. Vee čolne in male ladije so poslali v ladjestajo pri Cavite in jih potegnili na suho. Admiral Dewey pravi, da je čakal na prihod monitorjev ,,Monterey4' in „Monadnak". Ker močen vihar že dva dni razsaja, niso mogli še izkrcati iz San Francisco došlo tretjo ekspedicijo. Glad in bolezni hudo pobirajo jtfgHYffiH"" v am^rikanski vojni JggMk razsaja griža in mrzlica. B riti Ski 'konzul poskušal napraviti premirje, ali ameriksnski generali so rekli, da k tem nimajo dovoljenja, pač pa so zahtevali brezpogojno podajo mesta. O tem pa zopet Španci nočejo nič vedeti, ker se mislijo vzdržati, dokler bode sklenjen mir. Španska posadka obstoji iz približno 10,000 mož, založeni so s živili za tri mesece. Od prebivalcev strada najmanj 300,000 oseb, toda na te se Španci ne ozirajo. Agninaldo je kaj slabe volje, ker je obstreljanje in bitka imela tako malo vspeha. V7 luki ima pripravljen parnik, na kterega bode ubežal, ako so sklene popreje mir nego bi mesto osvojili. Žalostni prizori. StDtiago, 9. avg. Pomožna križarka ,,6t. Louis" je danes došla sem, da odpelje naše vojake iz okuženih krajev. Iz Guantanamo bode „St. Paul1 * z našimi vojaki vsaki čas odrinila. Danes se je vkrcalo 1000 španskih vojnih vjetnikov na parnik Alicante", kteri jih bode prepeljal na kanariške otoke. Ljudje, večinoma bolni in ranjeni so bili v salo žalostnem položaju. Mnogo so jih iz lazaretov na nosilnicah prenesli na parnik. Drugi so zopet akoravno slabotni in shujšani pod- firali svoje obnemogle tovariše, ena in hčere, malo da ne vseh častnikov so bolne, možje oziroma očetje so jih nosili na parnik. Med vkrcanjem je dež neprenehoma lil in ubogi ljudje so se do kože premočeni težavno vlačili na parnik, (oda nihče ni godrnjal ali tarnal. Sramotno stanje. Camp Montauk, 10. avg. Newyorškim tesarjem, kteri delajo ▼ taboru lazarete in skladišča so obljubili $2.60 za osem ur uo delo. Sedaj so pa zvedeli, da jim bodo plačali samo • $2, delati pa morajo 10 ur na dan. Ker so morali poleg tega spati na dežju pod prostim oabom in dobivali jako malo in jed, kar nawyoriki rokodelci vajam, so pričeli štrajk. Toda obdani s nasajenimi bone vara o početje. Oast-igsrili, da bodo štrajkarje zapodili iz tabora, potem lahko gredo peš 100 milj dolgo pot v New York, kajti b železnico se ne bodo emeli voziti preje, nego da izgotovč deio, ako bi se pa predrznili kaj ropotačiti jih bodo kratkim potom postrelili. Kaj so hoteli druzega nego vdati se osodL Bitka pri C o a m o. C o a m o, Porto Rico, 9. avg. General Wilson ei je danes zjutraj osvojil mesto Coamo. Amerikanci so vjeli ISO mož španske posadke, 50 konjikov pa je ubežalo proti gorovju. Amerikanci so se pomaknili spredaj in zadej proti mestu, še ravno pravočasno, kajti posadka je mislila ravno ubežati iz mesta. Vnel se je boj, v kterem je padlo 12 Špancev, med temi poveljnik in dva kapitana. Amerikanci so imeli 7 ranjenih. Ko so Spanci videli, da je njih poveljnik mrtev, so položili orožje. Na trdovraten bran Španci niso bili pripravljeni, pa tudi niso imeli topov. Prebivalstvo je zmagovalce z veseljem sprejelo. Španci nemarajoCervera. Washington, 10. avg. Na vprašanje ako bi Španija hotela nazaj svoje vjete častnike in mornarje, je danes vladi došel iz Madrida odgovor, da naj admiral Cervera in njegovo moštvo le ostane kjer je, kajti ako so brez dovoljenja španske vlade častno obljubili, se v se-dajni vojski ne več bojevati proti Zjed. državam, jih Španija ne želi videti. Najbrže jih pa je Španija zato odklonila, ker ne more plačati mnogobrojnega in dostojnega transporta v domovino. Luque se hoče podati. W a s h i n g t o n, 10. avg. Iz Santiage je došlo poročilo, da je general Luque, poveljnik španske vojne v Holguin na Kubi poBlal parlamenterje h Calixtu Garciju, da je pri volji se podati, ako se vojni dovoli odhod v Havano. Luque sam pravi, da je vzrok temu lakota in pomanjkanje vojaškega reda. Španci ubegajo kar v večjem številu. Vojaki že tri dni nimajo kaj jesti. Orožje in streljivo hoče Luque oddati Kubancem. < Bolniki na dežju. Camp Montauk, 10. avg. Minolo noč je bilo tukaj strašansko vreme, dež je lil kar neprenehoma. Pot od. železnice iz tabora je bila luža, skozi ktero je bilo le v visokih škornjah mogoče bresti. Po noči došli vojaki so morali spati na prostem, ker so šotori ostali na železnici. Za bolnike ni zadosti mleka, kterega bi morali dobivati na vsak način, ako se hočejo ohraniti pri življenju. Farmerji v okolici zahtevajo od 15 do 20 cts. za kvart mleka, ko je navadna cena bila pred nekoliko dnevi 6 do 8 cts. Zastopnice rudečega križa so zelo ne voljne radi pomanjkanja mleka, pravijo, da je to prvo za kar bi morali skrbeti. Mrs. Wallworth Be je podala na 12 milj dolgo pot po mleko in led. Poživinjeni vojaki. T o p e k a, Kans., 10. avg. Vojski 22. polka prostovoljcev v Kan-sasu, kteri taborijo blizu slovečega bojnega polja ,,Bull Run" so odprli grob majorja J. T. Doke, bivše konfederacije, odtrgali od uniforme umrlega zlate naramnice, razbili črepiujo in pobrali iz zob zlato in med seboj razdelili. Vsled neke pritožbe mestjanov v Manassas je priila stvar na dan. Nekega vojnega zdravnika Duncan a po imenu so zaprli, ker je videl rop pa ga ni nynanil( Mir bode. Vojska pri kraju. Madrid, 12. avgusta. Španska vlada pripozna glavne točke odgovora amerikanske vlade na slednjo noto Španije in ministri so pripravljeni sprejeti protokol, kteri je bil določen med francoskim poslancem Cambonom in amerikan-sko vlado. Kraljica je predsedovala pri današnji seji kabineta. Sagasta in drugi ministri pravijo, da še niso prejeli odgovor od McKinleya, pač pa glavne točke od francoskega zunajnega urada. Jutranjo sejo so odložili do popoludne ker odgovor od McKinleya še ni došel. Prvi člen razpravlja o premirju, kterega bode McKinley uredil, kakor hitro vojvoda Almodovar pooblasti Cambona podpisati protokol. London, 11. avg. Vsa poročila iz Madrida so vjemajo v tem, da bode francoski poslanec Cam-bon v Washingtonu prejel pooblastilo danes večer podpisati protokol, kteri bode uredil pomirovalne pogoje med Španijo in Zjed. državami. Nadaljne bitke. P o nee, via Kingston, Jamaica, 11. avg. General Schwanove čete so včeraj naletele pri Hermigueros na Spauce in se ž njimi poprijele. Po kratkem boju so se Španci umaknili, kakor pravijo z veliko zgubo. Na amerikanski strani sta dva moža mrtva in 15 ranjenih. Po bitki se je amerikanska brigada pomaknila dalje proti-May agnezu. Slednje mesto šteje 20.000 prebivalcev in leži na griču pol milje od zatočnega obrežja. Coamo, Porto Rico, 11. avg. General Wilson je včeraj osvojil Coamo. Konjiki so naleteli na krdelo španskih pijonirjev, kteri so ravno mislili most čez Coamo reko podreti. Španci so ubežali. Pri Aibonito so Španci most za seboj razstrelili in se umaknili v mesto. V hribih za mestom je v soteskah za Špance jako ugodna pozicija, vendar mislijo Amerikanci, da se sovražnik ne bode dolgo branil, kjer se bodo tam zjedinile vojne moči Amerikancev. CapSanJuan, 11. avg. 800 Špancev je danes skušalo tukajšni svetilnik zopet osvojit. Dve uri je trajala bitka potem pa so se Španci umaknili nazaj, pravijo da bo zgubili 100 mož. Prišli so iz Rio Grande in imeli saboj strojevni top. Posadka svetilnika je štela samo 40 pomorščakov. Španci bo se približali na 300 yardov in začeli s topom streljati na svetilnik. Malo krdelce Amerikancev je tako hrabro odgovarjalo, da Španci niso upali svetilnika z naskokom vzeti. Ne vč se kakšen bi bil izid bitke, da ne pride par malih topničark še v pravem času Amerikancem na pomoč. Mali topovi so jeli streljati med španske čete, toda vkljub ve-likej zgubi se niso ganili iz mesta, dokler se ni izkrcalo 200 pomorščakov, kteri so potem podpirani od topov Špance razpršili. Španski finančni polo-ž a j prav dobro naslika na Agle-škem bivajoč Španec in sicer pravi : Španija bode imela po konča-nej vojni dve milijarde dolaijev dolga, za te bode treba vsako leto plačati $140,000.000 obresti, v najboljšem letu pa dobi $150,000.000 davkov. Ker pa davek tudi za vse kaj druzega potrebujejo nego v pla-tež obresti dolgov, ti lahko pred-očim o kako blico bankerota je Španija! Koliko velja vojna ? To vprašanje popolnoma pravilno odgovoriti in to iz čisto finančnega ali denarnega stališča, je zasedaj komaj še mogoče, ali vendar nam ponujajo resnični stroški vlade v Washingtonu do tega tre-notka, kakor skušnje, ktere so vse poučile od poslednje meščanske vojne, dovolj opor, da zamoremo saj govoriti o cenitvi, ktere glede resnice ne bode mnogo višja niti nižja. Tej nalogi se je podvrgla ne\\-yorska ,,Sun", to je eden izm«d vseh Jingo listov, ktt-ri se najmanj hlini, pač pa pravo nalogo vojue — seveda ono napraviti ,,buBines" — s cinično nesramnostjo naprej sili, zato se je tudi lotila preiskati vee stroške vojne le iz tega stališa, da dokaže, daje potreba obilo pokrajin pridobiti, da se vojna za nas splača. Po tej cenitvi se razvrstujejo posamezni stroški na nastopni način : 1. Tekoči stroški. ,,Sun" ima popolnoma prav, ko pravi, ako se tudi istinito mir sklene v par tednih, da armado še ne bodo zamogli v domovino poslati. Gotovo bodo kakih 250.000 mož še dalj časa, velik del te armade celo na jedno leto, ali dalj časa, potrebovali v službi. Senator Hali iz Maine, predsednik odbora za mornarnico, je cenil vojne stroške za jedno leto na 7—800 milijonov. ulolaijav. Toraj lahko računamo, da bode to veljalo 400 milijonov dolarjev. 2. Stroški vsake posamezne države za nje vojne oddelke bodo znašali, ako vzamemo za mero «1,500,000 države New Yor*, najmanj 15 milijonov. 3. Približno enako svoto bodo znašali prostovoljni doneski družb — kakor na pr. rudečega križa in druge družbe — kakor tudi zasebnikov. 4. Odškodnine, ktere bode kongres po vojni dovolil .za razdejano imovino in druge zahteve, cenijo na 20 milijonov dolarjev. 5. Naravna zguba, ktero trpi takoimenovano narodno bogastvo, ako je 250.000 mož jedno leto — ali manjše število dalj časa — od-tegnjenih dobičkanosnemu delu, računajo na 100 milijonov, ako računajo na vsacega teh vojakov, ako bi delal, da bi le samo $400 več pridobil nego znašajo stroški za njegovo življenje. 6. Obresti za vojni dolg, kteri že danes presega nad 200 milijonov in bode gotovo znašal 300 milijonov, bodo v 10 letih znašale 90 milijonov, ako bode mogoče do onega časa dolg plačati je pa drugo vprašanje. 7. Pokojnine. To je za špekulacijo obširno polje. Laliko pa je računati ic skušnje, ktere imajo Amerikanci doBedaj v tem oziru vojnih stroškov. V severnej armadi se je borilo v meščanske j vojni kakih 2,200.000 mož. V malo letih, nekako o pričetku prihodnjega Btoletja, bodemo morali za te bo-rilce, oziroma njih potomce in sorodnike plačati neverjetno svoto 2500 milijonov dolarjev pokojnine. Sedanja vojna je dose-daj zahtevala le deseti del deležnikov. Odstotek ranjenih in mrtvih mogoče ni tako yelik, kakor v meščanskej vojni, proti temu bodo pogoste bolezni in nje posledice — ker kdor je kedaj imel tro-pično Malaria mrzlico, to čuti vse življenje — odtehtale primanjkljaj. Zatoraj lahko prav zmerno cenimo, da bode ves znesek pokojnin nastalih vsled te ^ojne znašal 300 milijonov. Toraj sestavimo številke po rodu,: __ ji?!* ■ ... ___ 1. Tekoči vojni stroški §400,000,000 2. Strošku pozamezuih držav........... 15,000,000 3. Zasobni doneski 15,000,000 4. Odškodnine...... 20,000,000 5. Zguba dobičkauos- nega dela........ 100,000,000 6. Obresti vojnega dol- ga ............. 90,000,000 7. Pokojnine . 300,000,000 Skupaj 8940,000,000 Mi sicer ne računamo kakor, ,,Suu", ktera tudi stroške „Main^" z 3 milijone prišteva k vojnim stroškom. Ker to bi sezamogloše 1« potem storiti, ako bi rekli, da je hita ,,Maine" v zrak pognana in to prouzročilo vojno. Potem bi te tri milijone lahko prištevali k vojnin stroškom. Ali tudi izvan teh stroškov, bi znašaii gotovi stroški te vojue malenkost 1000 milijonov dolarjev. Ali kaj je vse to proti velikan-skej zgubi, ktero trpi ves svet neposredno vsled trgovine, te pa ni tako hitro mogoče proračunati. Narodna čast je rešeu;i. stroške pa plača tudi sam narod, kapitalisti gotovo ne, ker uprav ti so denar naredili pri vojni. Mogoče o tej zadevi se kaj spregovorimo. Kdo spravlja dobiček pri visokih žitnih cenah. Omenili smo že enkrat na tem prostoru, da se pravi naravnost iz farmerjev naših držav norce briti, kdor bi jim čestital radi visoke cene pšenici. Mali in srednji farmarji naše dežele imajo čisto malo ali sploh nič dobička, kajti kadar cena pšenici raste, je bil navadno mali farmer primoran svojo pšenico že davnej preje prodati. V mnogih slučajih pa mali farmer pšenico proda, ko je še v klasji, ali pa še celo na polju. .Da je temu tako. dokažemo najbolj neovrgljivo z številkami, zato navedemo ceno pšenici od julija 1897. do julija 1898.: Cents 31. julija 1897...... 75 1. septembra 1897............93 1. oktobra „ ........... 88 1. novembra ,, ............96 1. decembra „ ............96 31. decembra „ ...........95 1. februarja 1898..........100 1. marca ,. ...........105 1. aprila „ ..........103 1. maja „ ........120 1. junija „ ....... 108 1. julija „ .........80 Tudi l^tos bode gotovo še padala cena do meseca septembra. Iz gornje lestvice je razvidno, da je cena pšenici cena nizka v tistem času leta, kadar farmer — ali vsaj mali farmer — prodaja žito. Primoran je žito prodati, ker potrebuje denar, da zamere živeti in ne more čakati nato kdaj bodo špeku-lantje ponudili večjo ceno. Pozneje januarja, februarja ali marca, ko vpljiva špekulacija na pšeničino ceno, ali pa tudi naravne tržne razmere ceno povišajo, farmer nima nič od tega. Pač pa se togoti in žuga s pestjo, ko bere v časnikih kako ,,dobro" je farmerjem vsled visokej ceni pšenici. Ako Bt; bode tudi letos tako godilo še nihče ne more vediti, vkljub mednarodne dobre letine. Mogoče pa je, da bodo v tej zaHevi imeli špekulantje dober nos in ravno zao, ker se ni nadejati posebnega izvoza pšenice, vsled kterega bi se cena zvišala, farmerje sploh pustili na cedilu. Ali pa če bi pšenico še le potem pokupili ko bi jej cena vedno bolj padala, da bi bil nazadnje farmer primoran se pridelka znebiti pod pogoji, pri katerih bi mu za i jegov trud malo ali nič ostalo. Malemu farmerju grč trda v vsa-vsakem oziru, kadar grfe cena kvišku, nima navadno več žita, v dobrih letinah pa pšenica sploh nima uobene cene in farmer je nazadnje primoran prodati na vsak način in navadno brez vsakega dobička za trudapolno delo. Tako grč na svetu, veliki požeruhi posnamejo zase brez truda maščobo, ubogemu trpinu pa dos(i-krat ne ostane druzega nego — kup slame. Dopisi. r v Ako vidite besede Superior Stock na steklenici ali »od-čeku pive potem vestfe, da je to ono pivo ktero je ,izYrstoo glede čistosti«. "Nobeno se ne more s tem primerjati. k Prodaja se povsodi. i BOSCS B&ETSXS C0„ LAKE LINDEN, - - XX0S. Iz Illinoisa, 9. avg. V št. 34. „Am. Slov." piše g. Sušteršič, slovenski duhovnik v Jo-lietu, da je Jednota našla zagrizenega nasprotnika v slovenskem li-'' stu ,,Glas Naroda", ki ruje zoper -Jednoto zlasti zato, ker je osnova« -na na podlagi svete vere. ,,Napočil je Čas i za ameriške Slovence, da se ločijo duhovi, ka* je praktičnih katoličanov na eno stran, odpadniki in izdajice na drugo. Tako se bomo poznali'', pripomni slovenski duhovnik jolietski. Teh klevet ne ve-verujete niti Vi, častiti gospod. Če bi bili mi kdaj napadli in razdirali Jednoto radi tega, ker je na podlagi naše svete vere, bili bi nasprotniki sv. vere in napadati bi bili morali že kdaj tudi sveto vero sumo. ^Vsebina naše sv. vere^kar je Bog razodel in kar ilam katoliški cerkvi zapoveduje verovati. Ali smo napadali kdaj to vsebino? Ali kdaj pisali zoper sv. pismo? Ali kdaj le zoper en sam člen apostolske vere? Ali kdaj zoper molitev? Ali kdaj zoper sv. zakramente? Ali kdaj le zoper eno samo božjo in cerkveno zapoved? Ali kdaj zoper dobra dela in čednosti? Ali kdaj priporočali greh? Ali smo pisali kdaj zoper katoliško cerkev? Mi trdimo očitno in slovesno, ustno in pismeno, da ne in ne t temveč, da hočemo kot praktičen katoličani živeti in želimo kot tak umreti. No, Vi pa trdite o nas ravno nasprotno, dokažite torej in pokažite nam „učeni" gospod, kdaj in kako smo se pregrešili v božjih očeh — ne v Vaših očeh — zoper sv. vero. Od Vas to pričakujemo, upajoč, da ste dovolj poučeni v bogoslovju, in da torej Vaši dokazi ne bodo le prazno natolcevanje na pr. Sakser napada vero, kat. cerkev itd. temveč da vse takošne trditve tudi dokažete. »Saj kaj je dokaz, vendax veste. Morebiti nam porečete: Sakser, prav naravnost res nisi napadal vere in cerkve, pač pa posreduje napadajoč duhovnike. ^ m m.w.mi m '».y.fjpji ___ __ _\_ ps '-s - 1 ? ..-rf-. Entered as sfcnd clas matter at ♦ he New York, N. V. Post office flctnher 2. i „GLAS NARODA". Lint slovanskih delavcev v Ameriki. Izds»'»t"!j it) urednik : Published by l<>9 (Jr. F. SAKSER. ■nwich St. N"w Y >rk City. Na Iefco v» lja lint za Ann-r;ko - m pol letn............. -"»O, Za Kvropo za vs^ leto . . . £»ld. 7.—. .. i»«l i*'ta----- 3.5«», , č -t rt leta . . . „ 1.75. V Kvrojx> pošiljamo lint skupno dve številki. „Glas Naroda" in izhaja vsal. » ilK itO. bftnlc znašajo nad ,,Glas Narodom", ki se ne vmešavajo v Jednotine zadeve — ali naj je vsa ta velika veČina slov. duhovnikov po Vaši sodbi, lena in zanikema duhovščina ki zanemarja take Vam toli priljubljene dolžnosti. Ne, vnema za čast božjo, jih nedopusti opravljati takih niče vili dolžnostij. Ali se upate trditi, „učeni" gospod, da ste le Vi štirji slovenski duhovniki nekaj, vsi drugi pa nič, da le Vi štirje nekaj razumete, drugi pa naj imajo v glavi le pleve in slamo? Pa ko bi vsi drugi res tako malo razumeli, in ko bi ne izvrševali svojih dolžnostij, zakaj jih ne ovadite na viš-i»>m mestu — t*aj leni duhovniki veri tudi škodujejo, zakaj oe znašate le nad nami? Ali mi morete rešiti to zagonetko, učeni gospod jolietski? To bode trd oreh ! Morda porečete: „Mi nimamo j navad«; napa ati duhovnikov.,, Am. I S L4- je že* tudi napadal s I o-venske duhovnike. Morda vam m neznano častiti mašnik, j kdo jih je napadal. Pa še kako gr-Za oglase do 10 vrstic se plača do, Fejj AIi u(j? poyejte kdo? Pa dU centov. 6e napad na duhovnike v Vašem Dopisi brez p-dpisa in oeohno-ti eVetem lističu ni greh ne za „Am. SI.'4 ne za Vas, po kterej zapovedi naj Iti bilo napadati duhovnike I greh za nas? Povejte nam dični j junak! Knko nedosledni ste učeni go- možganih. Počakajmo, morebiti nam bo rešil uganko duhovnik jolietski. Prosimo 1 Chikažan. Razne vesti. „GLAS NARODA (,, Vol« k ok t h k Pkoi i.k" ) Will be iau.-d every Wednesday and Sjitiinlay. Subscription yearly So. Advertisements on agreement. ce ne nal.s: Denar naj m#* blagovoli potdati p" Money Ord« r. Pri spreni-'iiil•! kraja naročnikov prosimo, da ne natu tudi prejšnje nivalis«-«* naznani, «ia bit reje j.ajd.-aio naslovnika Oopisoin iii |>ošilj.-ttvam naredita* jas lovom : „Glas Naroda", lUtt Greenwich St. New York City. Na to naš t>dgovor: Napadali smo duhovi.toda kakšne? Napa.lah Mino do/daj le malo duhovnikov — mi v« uio za štiri, in to je jako malo glede na nad .'50 slov. duhovnikov v Ameriki. Kakoršni so bili oni štirje? Oni bo ali zlorabljali svojo oblast, vedli se do ljudij jako nedostojno ali pa se vmešavaj^. V posvetne reči, ki niso in ki jih to-rejiucne brigajo. Ker sta v Ameriki le dva delujoča slovenska vla-diki, menijo nekteri slov. duhovniki, ki službujejo pod škuli neveščimi slovenskega jezika, da smejo z ljudmi delati kakor se jim ljubi, č š baj tega ne bode škof zved-l. In I častita ondašnja duhovščina, taki s -pozabi jo radi tako, da so niste pisali, da je duhovska stranka za ljudstvo piava nadloga, kterih ni prenapeta in vladoželjna? Ce pa možno drugače ukrotiti, nego —no niste tako, kako pa ste? Pisali vsaj r -čim nego / ..(ilas Narodom". niste v čast častitih slov. duhovni-Zopet drugi službujejo mej Nem- j kov na Kranjskem, ampak ste njih ci ali Irci, a *«< vtikaj v i.aša slo-j stranko obsojali. Vi torej smete pisati zoper svoje sobrate! Vi jih h pod! Nam napadajočim nektere duhovnike, očitate da delamo zoper sv. vero in sv. cersev; kaj mislite, da delate Vi z grdenjem duhovnikov posebno uslugo Bogu, da delata posebna dobra dela, na ktera bo Bog navrgel še popolne odpustke! To je le-dospevua nedoslednost, nedosežna budalost, ktero razumeta morebiti le Vi jolietski duhovnik. a mi je ne. Vi častiti mašnik jolietski tudi ne merite povsod s taisto mero; na Kranjskem, kjer več oblastovati ne mo/ete, merite drugače; v Ameriki kjer bivate, drugače. Na Kranjskem ste dve stranki, jed no vodi častita duhovščina, drugo pa inteligentni svetovnjaki. Pišoč nekoč v ,,Am. SI." o žalostnih in napetih razmerah mej tema strankama, izjavili ste se Vi dični mašnik, da so one razmere res žalostne, da je pa tega kriva Ali vr*m»ku društva m v naš - /gol svet-n razmere. Zakaj I »i moral njih dolgi no« povsod biti? Zakaj bi moral njih oblastni jezik ščuvati in sejati prepir? Kaj jih naše razmere toh ar be? Kaj nimajo nič dela v svoji župniji? Tam, tam naj si snujejo nemška ali irska društva v kterih naj vladajo iu gospodarijo, kakor jim drago, ako se oni to dopasti puste, a najbrž«? ne, a nas naj puste v miru. Oni so pastirji irskih ali nemških ovac, nj»* naj pasejo, mi smo lahko sami zase brez njih. Mi napadamo J edin« to, ker je na katoliški podlagi, tako budalij, kl««-vetuiki. FJyška Jed nota je tudi katoliška, ali je mar napadamo? Ali mar možje na Eiv niso praktični katoličani? Pa če niso, ampak če ho po Vaših besedah izdajice m odpadniki sv. vere, jako »dabo znamenje je to za ondotnega general vikarja. Morda je gospod radi časopisa zanemarjal preveč svoje vernke dolžnosti do svojih ovčič, pa so odpadle, in so zdaj po vaših besedah v taboru izdajic in od. adnikov. Lep pok Ion za Vas, Eiyski Slovenci, od strani duhovna Šust-r-6iča. Mi napadamo duhovnike, kričijo »oper nas. Istina je, da smo napadali in bodemoše napadali take, ki hočejo svojo oblastljivost in vladstvo v zgol posvetnih stvareh ra^iriti nad vse „Amer. Slovence". Morda nam bodete oporekali dični gos p« >d jolietski, in rekli da je to dolžnost duhovnika? Tako! tako 1 No dobro, ali naj bodo pa potem vsi drugi slov. duhovniki po Aiperiki (nad 25), ki ne izvršujejo tefe navideznih dolžnostij, ki ne se-iej* prepira po „Am. Si.4*, ki se ne ne spoštujete, zahtevate pa od nas naj mi spoštujemo Vas! To je res budalasta budalost! Glejte moj dični: V Ameriki so Vam na jedni strani izdajice in odpadniki oni, ki n'so z Vami jedilih mislij, ki se hočejo ločiti od Vaše Jednote, in ki pišejo zoper njo; s kranjsko duhovščino pa Vi častiti mašnik niste istih mislij; kdo je pa ua tej strani odpadnik in iz-dajica, ali jolietski duhovnik ali pa duhovniki na Kranjskem? komu nedostaje vere, Vam ali toliki množini duhovnikov na Kranjskem? 0 to slavohlepje, ki hoče vse razumeti, nad vsem biti, vse podvreči, in prvi biti ! Pa naj kdo reče, da časti lakom« ist ne zmeša pameti I Kako se človek zagovor;, ki piše ne vedoč za kaj se gre, ki piše, pa za podlago tjvojega pisarenja nima resnice in poštenosti, marveč laž, btrast in fanatizem I Oj vera, ti sveta vera, če te bodo branili taki, res si v nevarnosti, v veliki nevarnosti. Da, da, vera peša ob takem razumju, ki je nedostopno našemu ubogemu umu. A kdor prebira brez premisleka take strašne budalosti, meni res, Bog vč kaj je zapisal dični učenjak jolietski, vjame se na 1 i man ice ne vedoč, kam pes taco moli. Tako toraj Vi smete vso brez greha ljudi slepiti in duhovne blatiti. se pa mi po robu postavimo nek ter i m oblastljivim duhovnikom v Ameriki, tak«>j vpijete: Bruder Sakser napada pod I ago Jeduote, vero in cerkev. Dokažite in pokažite nam torej kdaj in kako smo to storiti! ! Kdo naj Vas razume? Kaj New York v nevarnosti sicer ne pred španskim brodovjem, ali kako drugo mogočno vojno, pač pa od najhujšega sovražuika človeštva, kužnimi bolezni: malarija, l«jgar in rumena mrzlica. Pač srečne se smejo šteti tukaj bivajoči milijoni ljudij, ako se ubranijo straš nih boleznij. Vojna vlada stori vse kar le mogoče, da bi nam to kugo očetovsko naklonila. Ker veliki tabor pri Montauk Point kamor mislijo nastaniti Shaf-terjevo okuženo armado za bolnike če ni pripravljen, bodo iz juga došle vojaške oddelke začasno v Jersey City in druzih krajih nastanili Na ta način pridejo v dotiko s železnič-nimi uradniki, prodajalci, obiskovalci in dr. Mrzlica se kaj lahko naleze drug od druzega in prav kmalu imamo tisto razmere kakor prod Santiago, sevode v lOkrat pomnoženem številu. Za nas potem ne bode nihče skrbel za taborišče z svežim morskim zrakom, šotori, strežniki in drugimi potrebščinami. Mi hom.i smeli potem v kasarnah kapitalistov kot ,,proBti" Ameri-kanci brez mrmranja na tisoče in tiBoče poginiti na čast McKinleyu in njegovim privržencem, kteri so zapletli deželo v nesrečno vojsko. Mogoče je pn tudi, do nam bolezen prizanese, kar bi bilo le želeti. Trolley železnica na Broadway. Državna železnična komisija je dovolila ,, Metropolitan Street Railway Co." v New Yorku zvišati delnični kapital od 30 na 45 milijonov dolarjev, dalje je tudi dovolila prošnjo na raznih črtah iu med temi tudi na Broadway podzemsko železnico po Trolleyjevim načinu vpeljati. Poulična železnica na 3. Ave. hoče tudi predrugačiti gonilno moč. Namesto kabela bodo vpeljali elektriko. Prenaredba bode prouzročila najmanj S 15,000,000 stroškov. Grozen krvav čin. Policaj Hawley je 11. avg. v stanovanju na 6. Ave. ustrelil oba svoja otroka, priletno mater, svojo pridno ženo in potem sam sebe. Ra un žene so vsi šs isti dan v bolnišnici umrli, pa tudi žena in mali otrok jim bode kmalu sledila, ker zdravniki nimajo nič upanja jo pri življenju ohraniti. Ko so sosedje čuli strele, poslali so po policaje, kteri so vrata vlomili in našli strašen prizor. Haw-leyova mati je ležala v kuhinji iz rane na vratu je curela kri, bila je še živa in pri zavesti. Izpovedala je po kratkih premoih sledeče: ,,Moj sin je vse postrelil, žganje in nesramne ženske so ga tako daleč pripravile." Hawley je najpreje ustrelil ženo, potem mater in .otroke, sam sebi je pognal dve kroglji v glavo. V spalnej sobi bo našli Hawleya poleg svoje žene na tleh oba nezavestna, istotako oletno Marijo in 71etno Mildredo. Haw-leyova žena je bila 36 let stara in kakor sosedje pripovedujejo zvesta žena in pridna gospodinja. Jedna Vanderbiltov. Mrs. Willmerding hči starega milijonarja Vanderbilta, ktera je bila 7 mesecev v bolnici, se je zagovarjala pred komisijo, ktera bode dol«)čevala glede njene proetOBti. Niti njen mož, od kterega Be je pred dvema leti ločila, uiti kdo njenih bogatih sorodnikov ni bil navzoč. Mrs. Willmerding je bila priprosto oblečena, včdla se je mirno in pametno. Na vsa vprašanja je odgovarjala odločno in jasno. Pripovedovala je, da so jo prisilili v zakon z Willmerdingom, kteri je tudi kriv vse britkosti, in da seje udala opojni pijači, ker je z njo kruto ravnal in jo pretepal. Pravila je tudi, kako je bilo, ko je obiskala očeta na otoku Capri, pri Italiji, da je ž njim Tfelih cele noči Žganje pila in sval< is« kadila. Dr. Lyons, zdravnik blaznice f filjomingdaie Vlake napadli. Binghampton, N. Y., 11. avg. Ko je vlak Erie železnice ravno vozil z silno hitrostjo je zapazil strojevodja na tiru nekaj ležati, ustavil je vlak, kaj se je najhitreje dalo in našel, da je bil preko tira tako pritrjen brun, da bi bil vlak brezdvomno skočil iz tira ako bi bil hitro vozil. Mislijo, da bo storili lopovi zato, da bi vlak oropali. J efferson, Wis , 11. avg Včeraj je pet trampov napadlo proti jugu vozeči vlak in hoteli potnike oropati. F. R. Moulton, pomožni superintendent železnice je začel streljati na postopače, kteri so hitro pobegnili. Železniški uradniki so jih zasledovali tako dolgo, da bo vsih pet vjeli in izročili sodniji. Vlak iz tira skočil. M iddlesboro, 10. avg. Blizu Penningtona je danes Bkočil iz tira proti severu vozeči vlak ,,Louisville & Nashville" železnice. Vsi želez-nični služabniki in 20 potuikov, kteri so bili na vlaku, so bili poškodovani, med temi je bilo več žensk. Nekega potnika je tako močno zmečkalo, da bode bržkone moral umreti. Posledice sleparstva. Boston, 10. avg. Gospa Sarah M. Kimball iz Stonehama je vložila tožbo zoper ,,Electrolytic Marine Salts Co.", ktera je svoje žrtve slepila z obljubami iz morske vode pridobivati zlato. Kupila je od zadruge 10,000 delnic za ktereje plačala $3,000 v gotoviui iu $2,000 v menjicah. Njen odvetnik trdi, da je zadruga na goljufivi način izvabila denar iz tožiteljice. Nove tovarne. Philadelphia, 10. avg. Vsled sodnijske razsodbe je moral monopol WeUhach Co. prenehati. Tvrdka je izdelovala pliuovo žareče svetilke. Na mesto te se je osnovala druga družba s $100,000 kapitala, ktera bode izdelovala pli-nove žareče svetilke in sicer mislijo postaviti tovarne v Philadel-phiji, Baltimore in Atlantic City. Premogarski št raj k preti. Pittsburg, 10. avg. Ako bodo pri zborovanju zjedinjenih premo-garjev odobrene sklepe izpeljali, bodo skoraj po vseh jamah premo-garskega okraja pri Pittsburgu z delom prenehali. Kakor znano se podjetniki ne drže pri zborovanju v Chicagu določenih pogodb radi plače in delavnega reda. Koliko mož bo bode udeležilo štrajku se še ne more vedeti. 0 štrajkn v Clevelandu. C 1 e v e 1 a n d, O., 10. avg. Štrajk delavcev v tovarnah za žice še vedno traja. Vkljub temu, da so štrajkarji tovarne jako pazljivo stra-žili seje vendar slednjim posrečilo več delavcev vpeljati. Pravijo, da bode državno razsodišče skušalo posredovati, da odneha štrajk. hočete vender? Ali je peklenska meni, ako bi ženo tod «j oprostili, zlobnost? Ali straniva nevednost? bi se v kratkem času zopet udala Ali babilonska zmeftnjava v Vafiih pijači. Naseljevanje preko Canade. Washington, 11. avg. Pomožni tajnik Spalding in nanei-niški komisar Powderly se bodeta prodala na ogledovalno potovanje po colninskih hišah atlantiškega obrežja. Glavni namen ogledovanja je, kako bi se dalo prepreči, da tisti naseljenci, kteri pridejo preko Canade ne bi puščali v nemar nasel-niške postave. Najboljši pripomoček zoper to bi bile jednake nasel-niške postave v Canadi in Zjed. državah, kakor jih bodo skušali v bodoče vpeljati. Veliki požar v Bismarcku. B i a m a r c k, N. D. 10. avg. Mi-nolo n«>č je požar uničil najbogatejši del mosta; škodo cenijo$500.-000. Oba časnika, vse lekarne in razun treh vse prodajalnice in mnogo zasebnih hiš je v razvalinah. Le blizu 50 odstotkov vse vrednosti je zavarovane. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1873. in ker so takrat tudi amerikanski Nemci mislili Bog vč kaj nemškemu kance-larju dolžni, so mesto po njem imenovali. Leiter je razprodal. Minneapolis, 10. avg. Lei-terjeva pšenica je razprodana. V petek in soboto minolega tedna bo prodali 1,250.000 bušljev milijonarjem v Minneapolisu in Duluthu in danes so zopet milijon bušljev prodali. Tako poroča namreč E. H. Peadey & Co. firma, ktera Leiterja zastopa. 250.000 do 400.000 bušljev pšenico v žitnicah v Duluthu je še na prodaji. Je li znak omike. Little Rock, Ark., 10. avg. Iz Clarendon je došla vest, da je tam ljudstvo linčalo dve ženski in tri moško zamorce. Linčani so bili obdolženi umora mladega in prpmožnega kopčovalca John F Orra. Žena umorjenega se je baje popreje izrazila, da plača $200 tistemu, kteri bi njenega moža umoril. Kmalu nato ga jo v njegovem stanovanju ustrelil hudodelec skozi okno. Nihče ni znal kdo je storil umor. Zaprli so Orrovo ženo in omenjenih pet lmčanih zamorcev. Mlada vdova je v ječi vse izpovedala in so potem zastrupila. Razbur jeno ljudstvo | a jo udrlo v ječo in obesilo vseh pot oseb na bližnja drevesa. Linčaili zamorki sto služili pri Orrovih. Zamorci zvračali krivdo eden na druzega. Iz St. Louisa se poroča, da so štiri osebe linčali. Ministra napadajo. T opek a, Kans., 11. avg. Go-, vomer Leedy je danes v nekem govoru v Valley Falls vojnega ministra Algerja krepko napadel. Trdil je, da minister tiči s zalagatelji, kteri so vojni v Kansasu pomanjkljivo življenje in slabe uniforme preskrbeli pod eno odejo. Mark Hanna, tajnik Elkin, Carnegie in dr. je velika nesramna tolpa, kt^ra je vporabila vojsko, da se na stroške davkoplačevalcev bogati. Tudi trust, kteri izdeluje zastave je imel vsled vojske jako bogato žetev in kar nič bi se no bilo čuditi ako bi tudi od tega Alger obival kak — komisijon. V izgled naselnikom. San Francisco, 10. avgusta. „Occidental Colony" v Welling-touu, Lyon Co., Nov., bodo najbrže v malo dneh v šerifovih rokah. Naselbino je ustanovilo rt. novembra 1897. 21. rusko-židovskih družin. Kupili so velik kos zemljo za $14,000. Da so si zamogli narediti koče, vzeli so na zemljo 83500 dolga. Upali so toliko pridelati, kar je potreba za življenje, in da bi vzdržali naselbino. Toda zelo so se varali, za pridelke niso dobili skoraj nič. Naselbinski predsednik in tajnik sta pri neki banki naredila še nekaj dolga in se potem zgubila. V zlati deželi preti lakota. S a n F r a n c i s c o, 11. avguBta. „Call" piše, da se amerikanska vlada boji nemirov v sredini Alaske radi lakote. Vsled plitve vode niso zamogli zadosti živeža splaviti po reki in radi tega v fort Yukon in drugih gorenjih krajih reke preti pomanjkanje. V kratkem bodo poslali baterijo topujičarjev v St. Mihael in od tam v fort Yukon. Vojaki bodo vzeli saboj živeža kolikor le mogoče, da bodo tudi stradajo-čim lahko pomagali. Bržkone bodo v Alaski ustanovili vojaško vlado. Letoe pričakujejo iz Alaske zlata za pet milijonov dolarjev. Do Bedaj bo v tukajšno denarno zaloga oddali za $1,750,000 zlata in ravno toliko v Seattle. Največja zaloga, ktero je založila samo jedna oseba, znaša $120,000. Za $1,250,000 zlata še letos pričakujejo. Nek parnik, kteri je ravnokar do šei iz Klondike v Seattle je prinesel vest, da je tam mnogo ljudi brez pripomočkov, kteri živč edino od blagodušnosti domačinov. Eskimo dajejo nesrečnim jeuti kar sami premorejo. V Dawson City ni dela. Port Tow n Ben d, Wash. 9. avg. Parnik „Rosalie" je pripeljal 100 potnikov iz Dawson City, kteri io potovali preko jezer in Yukon reke. Prinesli so Baboj zlatega praha v vrednosti SlOO.UOO. Parnik ,,Monarch" je prišel 23. in ..Sovereign" 26. julija v Dawson City iz St. Michael a. Parnik ,, Joseph GlosBett" je zadel v skalo šest čev- iD tovor so rešili. V Dawson City je sedaj zadosti svežega mesa po $1.15 funt. V Klondike Bedaj rudarstvo počiva do zime. V Dawso-nu je baje 25.000 ljudi brez dela. Posledice osvojitve. San Francisco, 11. avgusta. Prvaki Bladkorne obrti eo se bali posledic osvojitve Hawaia in kakor se sodaj kaže, ne brez uzroka. Na delniški borzi se je danes naznanilo, da bode hawaiska ,, Commercial Co." zvišala delniški kapital od 10 na 15 milijonov dolarjev. S tem denarjem bodo izvršili velike naprave za umetno namakanje zemlje in si omislili čistilnice, ker v bodoče ne mislijo v Zjed. države uvažati samo surovi, ampak tudi čisti sladkor in Bicer eolnine prosto. Dosedajni izdelek sladkorja 12,500 ton na leto mislijo podvojiti. Evropejske in druge vesti. B e r o 1 i n, 9. avg. Bismarckov prvorojenec ni tbaje nič boljšega značaja, nego je bil njegov presvitli roditelj. Odpovedal je vsemu slu-žabništvu svojega očeta, da imajo 1. oktobra službo zapustiti. Nekteri služabniki starega Bismarcka ao v službi osiveli in sedaj ne vedo kam. Morebiti pa je v Nemčiji zadosti tacih Biamarckovih častilcev, kteri bodo pri volji skrbeti za ,,ostanke" slavnega moža. L on d o u, 10. avg. Vai popolu-danski časniki hvalijo vstrajnost amerikanske vojne v bitki pri Ma-; lato in Manili. Pravijo, da je ž<$ kaj starega, Španci so sicer hrabri, toda nezmožni, kar streljajo kakor divji tja v en dan in navadno prepozno poprimejo priliko. Nasprotno pa so Amerikanci hrabri, hladnokrvni in izkušeni v streljanju vkljub neugodnemu razmerju in tropičue nevihta. Londonsko časnikarstvo omenja tudi „nepriBtran-ke" Filipiuce, s kterimi znajo še Amerikanci kaj opraviti imeti. Bruselj, 10. avg. Tukajšnji ,,Soir" prinaša daneB itak nevrjetno vest, da bo karlistični vodji sklenili takoj pričeti delovanje in Karliste" spodbujati k vstaji. Don Carlos bodo sam dospel v pondeljok ali torek na Špansko, do tistega časa pa bodo 1S0,0(K) pušk iu streliva razdelili mod njegove pristaše. V o k o h a iti a, 10. avg. V tukaj-šni okolici jo razsajala strašna nevihta, kterej je sledila pogubonosna povodenj. Več nego 100 ljudi je našlo smrt v razburkauih valovih. Skoda na premoženju in imetju je velikanska. London, 10. avg. ,, Post44 se iz Birminghama poroča, da bodo kmalu ustanovili redno parniško zvezo med Hamburgom, Vladivo-stokom in Port Arthurem. S prvim septembrom bodo v slednjih kitajskih lukuh nastanili nemške konzule. London, 11. avg. Iz Biarritz se ,,Daily Mail" brzojavno poroča, da se Karlisti v Španiji vedno bolj gibljejo. Male čete se zbirajo po raznih krajih. Mnogo karlističnih agentov so zaprli. Vodje v Madridu trdijo, da nimajo s tolpami nič opraviti. Šo le potem ko bode ukinjen mir, ae bode vstaja pričela, popreje pa bodo vladi pravilno napovedali vojBko, da bode država vedela pri čim daje. Na begu. (Dalje.) Hudi mraz poslednjih dni je popustil, sveži sneženi zrak je hladno in prijetno pihljal. Mali oblački z srebrnim robom bo se vlačili po neskončnej poti po terano višnjevem nočnem podnebju kakor utrujena čreda ovac. Med temi so migljale bleščeče zvezdice in polni mesec vpiral svoje obličje na tiho, nepremakljivo pokrajino, pokrito z debelim snegom. ViBdlce jelke so molele kviško v zrak in vrhovi ao malo premikali, kakor bi se boleli na tihem pogovarjati, kedaj bodo konec teb slabih časov. Gostilna je bila vbližojej vasi; v pol ure ae lahko tja prido. Hiša ni velika, kako tudi na deželi. Vrata t \ J I ljev pod vodo in se razbil, potnika ao steklena in ae zel6 po tč. male i. / Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : Jožf.fAomč, Box 266 ; Podpredsednik: Grokq Kotce ; I. tajnik: Ivas Govže, Box 105; II. ,, Štefan Basovec ; Blagaj.: John Globokar, Bcac 302. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Haijan ; John Pkešikn, Box 286; Josip Mantel; vsi Htanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn. Glasilo: „GLAS NARODA". f okna so pokrita z rudečimi preprogami, nič ni Lilo vabečega za vstop, ali Barbka je preiuagala slabi vtis in vstopila. Oblak dima kakor iz kake pralne kuhinje jo je takoj obdal, omamujoči zrak jej je pa skoraj sapo zaprl. Oči so se jej boleče zapirale iu težko je gledala na kopico vrtečo se na ozkem prostoru, nespametni ljudje so se bolj prerivali in suvali nego plesali. -Ušesa so jej za nekaj časa oglušefa. Potem je čula drsanje nog in zbijanje z nogo ob tla, vlečeuje utrujenega meha (harmonik), nejevoljno brkanje po kitari in neusmiljeno cviljenje klariueta, kakor bi kak prestrašen prašič cvilil. Luč petrolejk se je borila z soparico in slabim zrakom. Baibka je šla proti kuhinjskim vratom, kjer in nekaj deklet počivalo vsled utrujeuosti od plesa, ali pa Čakalo plesalcev. Le s težavo je prenašala in se privadila tega zraka in hrupa ter vedno gledala oko-lu seb« po znanem obrazu prijateljice, kterej bi se zamogla pridružiti. Vedno jej je dajal pogled po sobami zaupanje v sebe, primerjanje z drugimi deklicami, ktere eo stale poleg nje pa zaupauje. Pričela pa je tudi vzbujati pozornost vsled nje polne podobe, lepega jopiča, dobro barvanega obraza in sneženo behjga čela, nekaj peščev in kotičkov, kakor podjetuib zasebnikov je mimo nje brzih nog plesalo. K<> ju nastalo premirje, je že stal jedeu poleg nje, nek znanec izza otročjih nog, Jože po imenu. ,,Ne zaupam mojim očem! —Je-ii rns ali ne ! — Barbka Zgonc?" — ,,Seveda sem jaz." ,,No, potem bodeš pa malo pila pri nas tukaj? — To vendar ne gre drugače, na svidanje se mora že piti kozarec!" — » „Od sladkega! — Požirek . . Med tem ko je sladko vince po-kuša)a,_ je še bolj zarudela v obrazu. Vendar je bila prav vesela, da je našla znanca v sredi množili tujih ljudi in na neznanem prostoru, ter se prav prijazno smehlja. ,,Od kod prideš?" * " „1* mesta, sem bila v službi." „Ali nisi več?" / r „Od danes ne več:. Sem imela prepir, zato sem sem prišla, da jezo na plesu pozabim." , •«'-, \ ,,To lepo. Meni se ravno tako godi. Dva meseca je od tega odkar sem od vojakov prišel in nisem dobil še nič prave službe, sedaj jo tako prebijem, da delam za duinarja v Cinkelnovi tovarni. Delo ni tako lahko. Od koga si pa dobila to šopek?" — Bil je od neke znanke, umetne cvetlice so bile in te si je ▼ nederje utaknila. — „To je od Medvedove Micke, omo-žila se je, in ko je pospravljala, je našla šopek in ga meni dala. Sedaj se piše Koželj. Saj jo poznaš." „Kaj jo ne bi. Saj sem bil znan ž njo. NajbrŽe so te cvetlice še od mene. Čudno je le, da ne pride iz živali j preje Medved, sedaj Kozel!" Rada hi mu povedala, fda je šopek vsejedno našel dobro mesto, ali bila je preveč presenetena, da bi našla besede. Popravljala in gladila je predpasnik, izpod obrvi pa na njega cikala. Saj ni bil jezen na Micko. In saj je bila tudi zelo razposajeno dekle. Kako se je pa tudi Koželu na vrat obesila, komaj mu je pustila dihati, kosilo mu je v tovarno nosila, ko je bila še ne-omožena, pri njegovej materi je opravljala, razna dela, ta zvita, in ta ga je vjela. Jožefa je pa na cedilu pustila. » „Saj nisi dosti na njej zgubil I" Sedej sta plesala y kolobarj • irty »v? drugimi. V kotu sobe so sedeli fantje okolu mize in prepevali nagajive pesmi, se smijali in burke vg-injali — dekleta so šle po tri, ali štiri roko v roko po sobi in iz teh so s»' norčevali, ali pa peli pesmice o njih. Sobano so poškropili in pomedli, vsi -so morali k zidu in nn klopi. Konjiki so hudo Barbko zal^z« va li, in dovolj je imela opraviti, da jih je z resnim pogledom držala v mejah dostojnosti. Vendar se ni pustila pokvariti dobro voljo, in ko je ples pričel, se je zopet zasukala in otresla vse zvedave poglede. L^ nek rekrut 17. polka, z črnimi br-čif-ami jej je dal več posla, vedno ja gledal za njo. Sem in tja so ti pogledi zadeli tudi njenega plesalca, bili so pogledi zauičevanja, izzivanja in zopet zasmehljivi. Nekako strastno so pričeli plesati, ali bolje vrteti in drenjati se, od vseh strani so se prerivali in zadevali. Redkokrat je bil čuti kak posamezen klic in vrisk, le bolj spretni plesalci, so sem in tja z nogo ob tla udarili. Ne redkokrat so se menjali jezni pogledi, tudi kaka preteča beseda je padla, ali zgubila se v vrišču občega veselja. Proti enajsti uri je bil mir kaljen, Barbka je bila uzrok. Rekrut s črnimi brkami je postajal čedalje bolj nadležen. Vedno je bolj bližje nje plesal, seje zadeval in jo nagovarjal, kar pa ni razumela, ali po njegovem obrazu je sklepala, da ni govoril uljudno. V premoru, ko je stala Barbka brez spremstva, je stopil k njej, zopetdvoumno govoril in bil surov in bil v zadregi, iz ktere se je pa hotel na vsak način oprostiti, zato si dovolil zelo slabo šalo : — pripognil se je hitro k hvo-jim čevljem, kakor bi hotel v skrajni surovosti okolu sebe z rokami grabiti. — Ali ni na pravo naletel. Sunila ga je z nogo v rame, da je vznak padel med nekaj dt-klet, kte-re so se z vpitjem razpršile. Vseh oči so bile vprte v vojaka, ta je skočil kvišku iu s privzdignjeno pestjo planil nad Barbko. Jože je sedaj priskočil in zopet vrgel vojaka nazaj, ta je padel na tla in prav surovo klel. (Dalje prihodnjič.) Drobnosti- t Josip Kristan. V Kopru je umrl 27. julija po le tridnevni bolezni gosp. Josip Kristan, profesor na tamošujem učiteljišču. Udarec je to čistiti rodbini in narodni stvari v okraju koperskem ! Ohranimo pokojniku blag spomin ! * ' * * Vrhniškaželeznica. Gradbena dela, ki so Be pričela na Vrhniki, napredujejo dokaj naglo. Proga odcepila se bo na koncu vasi Vič pri Ljubljani in krenila ob desni strani proti Vrhniki. * * * Žalosten pogreb je bil v Ljubljani. Pokopali bo sina znane ljubljanske rodbine mladega nad-poročnika Ad. pl. Gariboldija, katerega je v Sibinju na Erdeljskem umoril njegov stotnik, ker je zapeljeval stotnikovo 191etno ženo. Ko je bil stotnik na plesu, bil je pri njegovi ženi na domu. Stotnikov sluga je prišel to naznanit svojemu gospodarju. Stotnik je šel domov in videl, da so bile vedne njegove sumnje opravičene. Nadporočnika je stotnik takoj s sabljo umoril, žena je gledala ta umor, potem pa jo je mož zapodil iz hiše. Stotnik se je sam ovadil vojnemu sodišču. * * * Nov železen most čez Krko grade zdaj mej Kandijo in Novimmestom. Most bo iz litega železa in postavljen na kamenite strebre. * * * S t aj e r s ke n o v i c e. Za železnico Grobelno-Slatina, ter naprej od Rogatca do deželne meje pri Lupinjaku, podelilo je železniško ministeretvo Štefanu pl. Daubachy-ju v Zagrebu dovoljenje, da izdela v teku jednega leta tehnične priprave. Železnica bo krajevna ter imela le ozek tir. S tem se je približalo to mnogoletBO vprašanje vendar avoiamn cilju. — Po- gorelo je dne 16. julija gospodarsko poslopje in hiša posestniku Ferd. Marinšeku v Prelogah pri Konjicah. — Utonil je v nekem ribnjaka v Razvanju pri Mariboru 191etni Friderik Lubenjšek. * * Koroške novice. Pogorelo je dne 13. julija posestvo Fr. Šurua p. d. KI ampfernrja Podkrnoaom. Škode j^ nad tisoč goldinarjev. — Zakonska J. in M. Butter v Novi vasi ob Celovcu sta pustila dač 18. julija svojega otroka samega v zibelki. Otrok se je zbudil in tako nesrečno zamotal, da se je zadušil. — V Porečah je utonil hišnik vile Kohn. — Huzarski polk št. 8. je zapustil Celovec in odšel na svoje novo mesto v Jaroslav (Galicija). Za potovanje bodo potrebovali dva meseca. — Novo cesto bodo zidali ob koroško - štajerski meji med Smarjeto in Solčavo. *s * * V Soči utonila sta 21. julija dva sina tovarniškega ravnatelja Bongarda v Podgori pri Gorici, ko sta se kopala. Jeden je bil star 11 a drugi 10 let. * * * Rusko darilo Bolgarom. Nedavno je dospela v Varno ruska ladija z lepim darilom za bolgarski narod. Carje dal napareč izbrati iz garderob dvornih gledališč v Pe-terburgu in v Moskvi vse potrebne kostume za 100 gledaliških iger ter iste poklonil Bolgarom. Pošiljatev šteje 8700 posamičnih komadov in je baje vredna nad 60.000 rubljev. Razuu kulis je vse potrebno za uprizoritev iger v tej zbirki. Katalog je prav obsežen zvezek. Bolgarska vlada hoče najeti posebno poslopje v Sofiji, v katerem bode shranila in razstavila poklonjene kostume. Bolgarskemu narodnemu gledališču je na vsak način ta veledušni dar carjev znamenita podpora, za ktero ga sme zavidati marsikateri drugi narod, ki sije z velikimi žrtvami moral nabaviti potrebni materijah Ob sklepu lista. Washington, 12. avg. Vojska med Zjed. državami in Španijo je končana. Tajnik Day in francoski poslanec Cambon kot zastopnik Španije sta podpisala protokol, kot podlago nadaljnega pomiroyanja. Ko je bil protokol podpisan je izdal McKinley proklamacijo, v kteri napoveduje premirje. Na vse poveljnike vojne in mornarice na Kubi, Porto Rico in Filipinah je izdal povelje vojBko ustaviti in blokado razpustiti. Tudi vsem diplomatič-nim zastopnikom se je naznanil za-željeni dogodek. Proklamacija še ni razglašena, znane ao le naslednje točke protokola : 1. Španija se odpove oblasti na Kubi. 2. Porto Rico in druge zatočno-indijske otoke, potem jeden otok Ladron, ima Španija oddati Zjed. državam. 3. Zjed. države zasedejo, zaliv, luko in mesto Manilo dokler bode sklenjen mir. O pokroviteljstvu vlade na Filipinah itd. se bode pozneje določilo. 4. Kubo, Porto Rico in druge zatočno indijske otoke takoj sprazniti. 5. Zjed. države in Španija izvolita vsaka pet komisarjev, kttri bodo sklenili pomirovalne pogoje. 6. Ko bode podpisan protokol, ukažete obe vladi dotičnim poveljnikom, da orožje miruje. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri prejšnjej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali „Glas Narodu" v New York. H Jožef Stefanatz 430 E. 87 Str. New York opozorujemo, da stori avojo dblž-nost. Otrinki. Skovani dopisi: Chicaga, Aurpra in East Helena, so vsi jednega kopita po recevtu Ravs in Kave, a so vsi od ljudi : ,,Gleiche Bruder, gleiehe Kfippen!" Gobar : „Povej mi Muhar kako si se kaj imel, ko si šel s Peble proti domu?" Muhar: ,,Ko sem Peblo zapustil, Bem izstopil z vlaka v Kansas Cite in obiskal vdovo pokojnega Zime. Zelo se mi je smilila in njeni otroci, ker so tako katoliško ž njo naredili na vnebo-vpijoče grehe se pa ti-pristni katoličani niso Bpomnili; namesto da bi nje možu plačali dolg narejen po matadorjih katoliških, ali saj za njega plačali društvene doneske, so ga pa izbacili, ter se proti vdovi in sirotam po katoliško pregrešili z v nebovpijočim grehom". Gobar: ,,Prav imaš Muhar, tako kriče o kacolištvu, pa so tako umazani, kje je pa usmiljenje in bratska ljubezen pri teh katoliških društvih, ali se je tudi ta premufala na Kubo ali v Manilo?" Muhar: ,,Toliko ti povem, da s to vdovo ni dobro govoriti o teh katoliških društvih in Jednoti, saj skušnja je najboljša učiteljica". Gobar: „Kako je bilo pa kaj v Jo-lietu, saj tam si bil tudi." Muhar: ,,Ha, ha v Žoliete. Tam se je skazil slavnostni Bprejem za preBednika, ker za pribito so mislili, kdo drugi pa more biti presednik Jednote kakor naš Tonček, in kako zamore biti presednik drugje kakor pri nas Žo-' lietel" Gobar: „Ali vsi tako mislijo?" Muhar: ,,Kaj še, saj niso vsi mešuge. Oh, Gobar, ko bi ti videl kisle obraze nekterih, ker ni več lepi Tone presednik, prav take obraze so delali kakor bi nezrele medvedove hruške zobali; godba ni imela nič opraviti, vitezi z uniformo in brihko Babljico niso ausrikali ; jokali bo krokodilove solze, taka voda je nastala, da je še čez par tednov baharija plavala v nekem žolieškem listu." Gobar: „Molči, vendar Muhar, ali. ne veš, da misli bivši presednik tožiti urednika ,,Glas Naroda?" Muhar: ,,0e je res popolnoma mešuge, pa naj ga, ali imeti mora boljšega doftarja kakor je oni krejzi doftar, ki je v Žoliete bedake bril". Gobar: „Napuh še ni bil nikdar dober". Muhar: ,,Ali čudne stvari se gode v Žoliete. Presednik Jednote pa pogrebnik je biti dobro, zato ker ima nek privilegij pokopati umrle člane društev. Nekemu rojaku je pred par meseci umrla žena in prašal Toneta za koliko bi jej napravil pogreb; Tone si je mislil $200 dobiš od Jednote, ti feom pa dobro osolil pogreb in napravil mu ručun S140; ali ne bo#Tone kašce pihal, nek nemški (ne vem četudi katoliški) pogrebnik mji je pa ženo za polovico manj prav lepo pokopal kakor bi jo sam Tone boljše ne. Pred poldrugim letom je v Žoliete umrl društven brat in volfl nekaj denarja, kterega ima dobiti po smrti od Jednote, svojemu svaku, ker ta ga je leto dni hranil, in mu stre-gel v bolezni, nekaj pa svojima sestrama. Ali Gobar, denarja še niso oni dobili, kterim je bil zapuščen, ampak Be še pravdajo in doftarji bodo vse pojedli." Gobar: ,,Pa je Vardjan nekaj zadnjič pisal, da Jednota še ni imela nič opraviti z sodnijo." Muhar: ,,Kaj, naj le vpraša kdo v Žoliete, to vedo tam vrabci na strehah, pa še nekaj več. Vidiš tako je bratovsko katoliško. Vardjan pa mora tako pisati, saj ima koristi od Jednote ker je plačan." Gobar: „Glej tak humbuk pa vendar nisem pričakoval." Muhar: „0 imam še veliko povedati." Skeli jih, ker so se urezali: kaj nam mar kje je bil molitvenik tiskan, zakaj pa ne daste one tvrdke gori, ktera jej gre, zakaj pa Bvojo kot špekulacijBka laž na pobožno knjižico utrinjate? Jalov zgovor! Bravo Wardjan, dobro ste se odrezali, zakaj pa vendar resnico prikrivate, zakaj pa zatrjujete, da Jed. ni imela z sodnijo opraviti, ko vendar neka pravda že teče pol drugo leto. Tako smo zvedeli od moža, kteri nema nič ko r i s t i od Jednote, \V. jo pa mora ojepšati, saj se mu zaslužek utrinja iz jedno-tinih jasli. Jojmene, sedaj so se pa gospod France z Jolieta razkoračili in nekaj o veri in odpaduikih pišejo! Da, da taki praktični katoličani pa le skupaj, ko drugače živite nego pridigujete. To je gotovo praktično ! Pa, saj se le po njih naukih ravnajte, njih pa ne glejte I Poslednji puhloglavček recte ,, Am. Slov." ne utrinja drugo nego ,,Glas Naroda", Sakser in anarhist. To je jako dobra reklama in po ceni. Čitalcem pa dober tek! Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za 840.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 ceutov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Naznanilo. Lastnik grajščine Stari Ribnik na Hrvatskem bo od bT >je grajščine, ki je uro od Metlike oddaljena in dve ure od Karlovca na drobno razprodal kakih 1200 oralov zemlje. Ta grajščina ima plodovit svet. Po ceni se lahko kupijo njive, boste in travniki ter ae lahko naseli več kmetijskih rodliin. Lesa je dosti iu žaga blizo. Pohištva se lahko z malim denarjem napravijo. Kraj je lepa ravan, zemljišča imajo globoki svet in so doslej še bila malo izrahljeua. Reka Ičolpa teče med temi zemljišči. Sadno drevje bujno raste na teh zemljiščih. Slovenci, kteri zopet domu priti nameravate si lahko pridobite dobre domačije, zato posezite po teh zemljiščih. Ne bode se tako hitro tako lepa prilika ponudila. Dninarjev je dosti dobiti po 30 do 40 kr. brez hrane. Dogovori se lahko plačilo na obroke proti zavarovanju. Podrobna razjasnila poda Oskrbništvo grajščine Ribnik (3—1) pri Metliki. KJE JE? V spomin bode potreba poklicati Jurčičev ,,Belo ruto bel denar", to bode tudi utrinek. ALBIN MIHELCIČ, doma iz Zagorja ob Savi, bivajoč v St. Lambert. V Ameriko je prišel pred devetimi leti. Njegov nekdajni prijatelj bi rad zvedel za njegov naslov. Rojaki, kteri kaj vedo o njem, naj blagovolijo naznaniti: Frank G i o-s h el 1, Gibson, New Mex. Box 35. (2—1) Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Joliietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni /yOOAT na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, III. Veduo bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTE R.J E V O PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakor WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKI SNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizk»ij ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Joliietu iu okolici kakor.tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas limfliLokrat. SVOJI NAJ GEEDO VEDNO K SVOJIM! Sd spoštovanjem IVLartin Blnth & Co., SA-LOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL. BIBS i BI i Mestna hranilnica ljubljanska M K obrestuje tudi nadalje hranilne vloge HI po 4 brez odbitka^ novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naraY- rgj nost ali pa a posredovanjem ,,Glas Naroda'1. m . m OB BaKaaagHgBgigigaHigBiaiHiiBBiiaiHiBiaijH ■■^Bltinitfaani-................. lili ilir * i,^aii:uiiMiii.,Jfc1iiiiuiii,„] nik, ■tUHu,r.uatu.-^iiilL,. HOTEL Warenberger J. STRE IFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „01as Naroda4'). V našem hotellu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cenah. ............."Iipn^pp Jt' JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih o r g e 1 j •ae priporoča ta izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $60 dp $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi bo iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava bresplačna. JOHN GOLO! 203 Bridge Street, JOLIET, HI. / to # EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER & CO New York, »GLAS NARODA' 109 Greenwich Street, posreduje listke za vse parobrodne in železniške proge. Parobrodne družbe: GENERALE TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA DRUŽBA, BREMNARSKILLOYD, 11 AM BURŠKA DRUŽBA, HOTTER!) AM-NIEDERLAND LINE ITD. Francoska paroferodna družba Coijapie Generale Transatatip. Direktna trta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNS IJ RIJ K (Avstna). Paru iki od pljujejo vsako Boboto oh 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, oh Morton Street: La Bretagne La Normandie La Gascogne La T<»nraine La Champagne La Nav:irrc La Normaiidin T,:i Tonrai W L i Champagne 13. avgusta. 20. avgusta. 27. avgusta. 3. septem. 10. septem. 17. sept. 24. sept. 1. oktobra, s. oktohra.* tfMMtMIIMI 1+»+»»»»+» Podpisani priporoča ▼sem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil rasno iivntno s t e i e pivo, posebnost pravo importirano pisen-s ko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k.« in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganja je lepo Glavna agenrija z.» Zje Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi : lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. «})13.50 in na 15 kamnov samo ef)H3.00 Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem pošto van jem : Jakob Stonich, K. MADISON' STREET, i HH AHU. ILL. sfc-i—t.--^ ^L. ^ A. ^ I.A.. .JL,. jj.. ^ JOSIP SOTLICH priporoča svojo THG-CVIITO z grocerijami, razno obleko, posebno delalno obleke in obuvala ca radarje; obuvala za moške, ženske in deca ; hišno in kuhinj-•be opravo ; klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd.; dalje svojo ▼ kternj je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeuo meso in fine kranjske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke za ti« Arte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj. Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Sotlich, CALUMET, MICH.