PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV.—No. 645.	CHICAGO, ILL., dne 22. januarja (January 22), 1920.	LETO—VOL. XV.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone. Lawndale 2407 i ii _ ■ i i» i..... i "^jj—■ ■1 " i -
NARODNA VPRAŠANJA V EVROPI.
Med raznimi vzroki svetovne vojne so igrala	Niti to upanje se ni izpolnilo in že danes se tudi narodna nasprotja, izvirajoča iz komplici-	kažejo na vseh koncih in krajih narodna na-ranosti narodne naselitve in nesposobnosti vlad,	sprotja, ki ugrožavajo mir in pokojen razvoj, da bi rešile s tem spojena vprašanja, znatno vlo-	Na razvalinah bivše Avstrije se je ustanovijo. Ker so ti spori ovirali tudi meščanske in ka-	la vrsta novih držav, ki so podedovale po njej pitalistične interese, je bilo pričakovati, da bodo	mnogo vsakovrstne bede. Nekatere so podedo-po končani vojni odločujoči faktorji skušali ure-	vale tudi narodnostne kalamitete. Med njimi je diti razmere tako, da se vsaj nacionalna naspro-	češko slovaška republika, kateri-se godi v mno-tja kolikor mogoče odstranijo in iz nadaljnega	gih pogledih bolje, kakor drugim dedičem Av-razvojnega procesa izloči vrsta bojev, od kate-	strije, ki pa ima med vsemi tovarišicami največ rih ni imel nihče dobička razun nekoliko pro-	sitnosti z narodnostnim vprašanjem. Češkoslo-fesionalnih hujskačev in ki niso pospeševala na-	vaška republika ni narodno enotna država- Na predka v nobenem oziru. Boj kot načelo je v živ-	njenem teritoriju žive Čehi kot večina, spojeni s ljenju neizogiben in je v mnogih slučajih lahko	Slovaki, ki so jim prav tako sorodni kakor Jugo-zelo koristen. Neštete velike pridobitve člove-	slovani med sabo. Če bi bilo v državi le to dvo-štva so plodovi bojev, in zlasti za kulturen	je plemen, bi ne bilo v narodnem oziru menda napredek imajo veliko ceno. Tudi tekma med	nobenih resnih težav. Da so v začetku tupatam narodi, ima lahko dobre posledice- Toda nacio-	nesporazumi tudi med Čehi in Slovaki, ne po-nalno politični boji, kakoršni so bili doma v Ev-	meni mnogo, ker so to le porodne bolečine note ropi, niso prinašali nobenega kulturnega dobi-	države in morajo odpasti, čim se konsolidirajo čka in nobene koristi sploh, temveč so le ovirali	razrpere in se oba plemena bolje seznanita, kot normalni gospodarski, politični, socialni in kul-	je bilo mogoče v dobi stroge politične ločitve, turni razvoj. Zgled vseh zgledov je v tem oziru	Toda v češkoslovaški republiki žive tudi Ru-dajala stara Avstrija, ki je imela čudovite pogo-	sini, Madjari in — Nemci. Prvi so želeli pridru-je za mogočen napredek, a je ostala reakcionar-	žitev, ali število tujerodnih elementov vendar na in v vsakem oziru zaostala država, v kateri	pomnožujejo. Kako se bodo zadržavali Madjari, se ni nihče dobro počutil, od katere bi se bil vsa-	je doslej še odprto vprašanje. Kar se tiče Nem-kdo najrajši čim prej ločil. In medtem, ko je bi-	cev, je pa povsem gotovo, da bodo državi priza-la Avstrija pekel za domače prebivalstvo, je bila	deli mnogo skrbi. Tudi če ima republika naj-večna grožnja evropskemu miru, ki ga je napo-	boljšo voljo, da ustreže njih opravičenim že-sled tudi res s pomočjo kajzerske Nemčije skali-	ljam, ne bo mogla izpolniti vseh njih aspiracij, la — sebi v pogubo.	in že danes se jasno spoznava cela vrsta resnih Državniki, katerim je bila poverjena pre-	težav. Že iz postopanja nemške socialne demo-ureditev Evrope, niso bili tako dalekovidni, da	kracije na Češkem je to spoznati. Niti ta stran-bi bili spoznali svojo nalogo vsaj v nacionalnem	ka ni zadovoljna, da so ti kraji na Češkem, kjer oziru. Od njih, zastopnikov starih idej, reprezen-	je večina Nemcev, spojeni s češkoslovaško repu-tantov doslej obstoječih socialnih sistemov, se ni	bliko in takoj po velikem polomu Avstrije so moglo pričakovati, da se bodo lotili socialne pre-	ustanovili v Libei'cu posebno vlado za takozva-ureditve Evrope na temeljih, ki jih kaže nova	ni "Deutschbohmen", hoteči pridružiti to pokra-doba. Toda narodno vprašanje je mučilo tudi	jino nemški Avstriji.
kapitalistične in polkapitalistične države in zato	Na zadnjem zboru avstrijske socialne de-
bi se bilo smelo upati, da se polotijo vsaj tega	mokracije na Dunaju je bil navzoč sodrug Seli-
problema z največjo resnostjo. Res je sicer, da	ger kot zastopnik nemške socialne demokracije
se ne bi mogel na podlagi sedanjih državnih na-	na Češkem in pozdravil zbor z govorom, v ka-
čel idealno rešiti. Tu pa tam biv vsakemu sluča-	terem je dejal:
ju ostale manjšine, ki bi bile prisiljene živeti v	"Če nas je nasilstvo raztrgalo, vemo, da ne tujenarodni državi. Toda vsaj tisti veliki proble-	more imeti nasilstvo nobene trajne vrednosti in mi, ki so izzivali večne spore, bi se bili lahko od-	da bo kljub temu svojega dne triumfiralo resni-pravili, preostalim manjšinam pa bi se narodno	čno mednarodno mirovno delo proletariata. Mi-življenje lahko garantiralo z zavarovanjem pri-	rovno delo proletariata, ki.privede zopet obe namerne avtonomije.	ši stranki skupaj, ki nas zopet združi v enem

očetovskem domu, iz katerega je nas sudetske Nemce moč Pariza izgnala . . • Veliki cilj, ki smo si ga postavili, je ponovna združitev z vami. V službo tega dela in boja hočemo postaviti vso svojo moč in svojo strast. Kar imamo še drugega izvršiti na Češkoslovaškem, trezno izpolnjevanje nalog, ki rastejo vsaki socialistični stranki na tleh, na katerih stoji, ne ovira, da stoji nad vsem misel in hrepenenje po tem, da se zopet združimo in strnemo z vami v stari bojevnl vrsti."
Ideja te Seligerjeve izjave ni nova. Pred kratkim je izdal brošuro pod naslovom "Zakaj se bojujemo za samoodločevanje našega naroda?" V tej knjižici ostro toži češko buržvazijo, češ da je takoj po preobratu nastopila pikro proti Nemcem. Avtor postavlja vprašanje, ali je proletariatu v narodno mešani državi sploh mogoče vršiti njegove naloge. Na to odgovarja pri-trjevaje. Dodaja pa takoj, da je pogoj take države, da je osnovana na volji narodov, ki prebivajo v njej. To mora biti pravna država, nikakor pa ne država sile. Podlaga vsake pravne države mora biti demokracija. Seliger pa pravi, da ni demokracije v češkoslovaški republiki, češ da vlada v njej češko imperialistično meščanstvo. Iz teh razlogov — pravi — je tudi socializmi} pot v češkoslovaški republiki zaprta-
Na koncu omenjene publikacije pravi Seliger:
"V tej neizrecni nesreči je za nas ena edina rešitev: Da ne ostane naš narod podložen tujemu gospodstvu, da obvelja tudi za naš narod pravica svobodne samoodločitve. Da more naš narod po svobodni volji določiti svojo državno usodo s svobodno izjavo se združiti z nemškim narodom v rajhu, z njim se spojiti v svobodni, demokratični in socialni republiki. Za delavce in delavke na Češkem je boj za pravico samood-ločevanja našega naroda v tem smislu tudi boj za pot k demokraciji in socializmu."
Nekoliko drugače se je pač govorilo na zboru nemške socialne demokracije na Češkem lanskega septembra v Teplicih. Po glavnem političnem referatu so druga Seliger j a je bila tam sprejeta programatična resolucija, ki izhaja od danih državnopravnih razmer in zahteva od češkoslovaške republike izpolnitev določenih narodno političnih postulatov za Nemce na Češkem.
Zahteve tepliškega zbora so sledeče:
1.	Da se prekine zveza z zavezniškim imperializmom. Nobenih zvez, nobene vojaške konvencije, gojitev prijateljskih stikov z vsemi državami, torej očividno tudi z Nemčijo in z nemško Avstrijo.
2.	Odstranitev militarizma, njega nadomestitev z demokratično milico. Razdelitev milice v teritorijalne bataljone, katerih naborni okraji naj bodo narodno ločeni. Teritorijalni bataljoni volijo svoje poveljnike in si določajo službeni jezik. Noben teritorijalni bataljon se ne sme v
dobi miru rabiti izven nabornega okraja. Vsak brambovec naj ima orožje in strelivo doma-
3.	Odstranitev birokratičnega gospodstva. Razdelite"V državnega ozemlja v narodnostno ločene okraje, ki naj vladajo sami sebe potom svobodno izvoljenih korporacij. .Vsak kraj in vsak okraj voli sam svoje uradnike in sodnike in določa svoj uradni, sodnijski in šolski jezik. V močno narodno mešanih krajih, okrajih in občinah naj se ustanove posebni zastopniški zbori na podlagi svobodne volitve vseh pripadnikov naroda, ki naj avtonomno upravljajo posebne zadeve svojega naroda, pred vsem njegovo šolstvo in njega kulturne in dobrodelne institucije.
4.	Odstranitev vsake narodnostno tuje vlade. Vsi kraji in okraji ene narodnosti, kakor tudi manjšine dotične narodnosti (v smislu točke 3) se združijo v enotno narodno telo, ki se samo vlada s posredovanjem Narodnega sveta, izvoljenega od vsega naroda, in od njega izvoljene Narodne vlade. Narodnemu svetu in Narodni vladi pripadajo zadeve in uprava narodnega šolstva, skrb za narodno kulturo, sklepanje pogodb s sveti drugih narodov za obrambo narodnostnih manjšin; kontrola socializiranih podjetij in naseljevanje ekspropriiranih gosposkih tal v njenem narodnem obsegu. Narodnemu svetu gre davčna oblast v njenem jezikovnem obsegu.
Narodnemu parlamentu, ki zastopa vso republiko, in od njega nameščeni državni vladi gre kompetenca le za take zadeve, ki se po svojem značaju ne morejo odkazati narodnim svetom posameznih narodov . . ."
Kakorkoli se razlikujejo Seligerjeve izjave na dunajskem kongresu in v njegovi brošuri od lega programa, bi bilo vendar napačno iskati v tem načelno razliko- Na tepliškem kongresu je bil enostavno sprejet minimalen program, drugo pa pomeni maksimalen program nemške socialne demokracije na Češkem z ozirom na narodno vprašanje. Med obema ni nasprotje, ampak vzajemno se dopolnjujeta.
Naš namen ni raziskavati, ali so zahteve v tem programu opravičene in praktične ali ne. Le toliko bodi omenjeno, da so klicale po narodni avtonomiji vse nenemške narodnosti v stari Avstriji, a da so bili vsi njih klici zaman. Kakšno obliko bi mogla imeti narodna avtonomija v mešani državi, da bi ustrezala vsem potrebam, je vprašanje zase. Ali iz Seligerjevih izjav je j asno, razvidno, da ni avtonomija v češki državi pravi cilj njegove stranke — in še veliko manj nemške buržvazije — ampak da zahtevajo preko nje ločitev od Češke in združitev z nemško Avstrijo in z Nemčijo. Nekatere avtonomne institucije imajo povsem jasno služiti dosegi tega namena.
To je prav tisto, kar kaže, da so narodnostna nasprotja v mnogih krajih ostala tako ostra
kakor nekdaj in da bodo še nadalje igrala svo-
\
jo ovirajočo vlogo. Kar je na Češkem, je tudi marsikje drugod v Evropi. Pariška konferenca jc enostavno postopala, kakor da ne razume teh vprašanj, a zdi se, da bodo narodi morali še drago plačevati to površnost.	i
Razvozljanje vseh teh problemov pač ne bi bila najlažja stvar na svetu. Popolna rešitev je sploh nemogoča na podlagi doslej veljavnih državnih nazorov. Zlasti vpričo važnosti, ki jo ima v Evropi narodno vprašanje, je definitivna ureditev nemogoča le s sprejetjem socialističnih načel, in eden prvih pogojev bi bil ta, da se uresniči ideja Združene Evrope v taki obliki, da bi se koncentriralo gospodarstvo, a da bi se v okvirju take skupnosti čim bolj avtonomizirale narodne zadeve. Taka rešitev je mogoča, ali predpogoj zanjo je, da se opuste vse imperialistične nakane, oziroma da se ustanovi organizacija, ki jim vzame moč- Dokler se to ne izvrši, bomo pa videli še mnogo narodnih bojev, ne le na Češkem, ampak še v mnogih drugih krajih, brez obzira na to, ali nam je to všeč ali ne.
Karl Kautsky o diktaturi proleta-riata.
Vojna je uničila neštete vrednosti, a ne le mate-rijalnih. Tudi duševne kvantitete so pretrpele neznansko škodo, in najmanjša med njimi ni ta, da je silno padlo vpoštevanje resnično zasluženih ljudi in njih besed. V socialističnih vrstah je postala ta bolezen skoraj epidemična, na škodo vsemu gibanju in njega poglobitvi. Socializem ni osnovan na osebnem kultu. Ali tudi on potrebuje individualnosti in njihovega posebnega dela, in kjer najde močne, sposobne in pošteno delavne osebnosti, jim mora v svojem interesu olajašti delo, ki samo po sebi ni lahko in tudi ne hvaležno v tistem smislu, kakor se navadno ocenjuje zahvalnost dela za dobiček.
Med najpožrtvovalnejše in najplodovitejše duševne delavce na polju socializma spada v naši dobi stari sodrug Karl Kautsky, temeljiti tolmač marksizma, nadaljevalec Mkrxovega dela in bistroumni kritik družabnih razmer. Kautsky seveda ni nezmotljiv bog. Takih sploh ni med nami in edina katoliška cerkev je šla v svoji prevzetnosti tako daleč, da je priznala umrjočemu človeku, rimskemu papežu nezmotljivost. Toda delo socialnega raziskovalca, ki je pred kratkim praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan, je tako bogato, znanstveni zakladi, ki jih je podal socializmu, so tako veliki, njegove metode so bile vedno tako temeljite in njegov boj tako pošten, da zasluži njegova beseda že zaradi tega resno vpoštevanje. Pred vojno jo je res splošno uživala, četudi je včasi izzvala debato in polemiko. Dogodki med vojno in izza vojne so tudi tukaj povzročili mnogo izprememb in marsikdo, ki se je iz spisov Kautskega učil prvih pojmov socializma, govori danes o nestorju znanstvenega
socializma z omalovažavanjem in prezirom, kakor da je zaničevanje vsega zaslužnega naenkrat največja krepost. Slišati in citati je kritike njegovega dela in ravnanja, ki niso nikakršne kritike, ampak enostavne, včasi naravnost pobalinske zabavljice brez argumentov in brez podlage.
Žalostna je ta prikazen, ne toliko zaradi Kautskega in drugih, katerim se godi podobno, ampak zaradi interesov socializma, ki mu ne more nič tako škodovati, kakor površnost in diletantizem. Čini bolj prihaja socializem na pot uresničenja, tem bolj mu je treba globokosti in temeljitosti, a Kautsky je eden izmed prvih, ki so mu podajali prav to. In prav zaradi tega uživa Kautsky v resnih krogih kljub vsem posmehujočim in žaljivim napadom enako in deloma še večje priznanje kakor nekdaj. Prišel pa bo čas, ko doseže njegovo delo pravo veljavo in bo po zaslugi ocenjevano povsod,kjer se ceni socializem sam kot najvažnejše in najresnejše gibanje naše dobe.
Pred dobrim mesecem je Kautsky izdal nov spis o "Diktaturi proletariata", v katerem je podvrgel znanstveni kritiki metodo, ki jo deloma propagirajo gotovi elementi med proletariatom, deloma pa se uveljavlja v Rusiji pod takozvanim sovjetskim sistemom. Tudi v tem spisu ne nastopa Kautsky kot sovražnik, temveč kot kritik. On ne zametuje apriori-stično, ampak raziskuje in išče rezultate na podlagi doseženega materijala. Zlasti pa se od svojih nasprotnikov razlikuje v tem, da je osebno vseskozi objektiven, do česar se baš njegovi kritiki nikdar ne morejo povspeti.
Kautsky vidi v diktaturi metodo, ki je nasprotna demokraciji. Obe metodi imata lahko enak cilj: Da osvobodita proletariat in s tem človeštvo s sredstvom socializma. Toda pot, po kateri korakajo eni, smatrajo drugi za napačno, za pogubno. Kaut-sky se noče vmešavati v spore dveh ruskih bratskih strank. Le oba načela hoče podvreči diskusiji. Seveda — pravi — že z zahtevo po najsvobodnejši diskusiji se postavljamo na tla demokracije. Diktatura ne pripušča nasprotnega nazora, ampak potla-euje šiloma njega izražanje.' Tako si stojita obe metodi : Demokracija in diktatura, sovražno nasproti. Ena zahteva diskusijo, druga jo prepoveduje.
Kautsky raziskuje predvsem razmerje med demokracijo in socializmom. Demokracija in socializem se ne razlikujeta le v tem, da je ena sredstvo, drugi pa cilj. Oba sta sredstvi za enak namen. Razlika je v nečem drugem. Socializma kot sredstva za osvoboditev proletariata ni misliti brez demokracije. Seveda, družabna produkcija je mogoča tudi na drugi kot na demokratični podlagi. Pri nerazvitih razmerah počiva komunistično gospodarstvo lahko prav na podlagi despotizma. To je konstatiral En-gels že leta 1875 z ozirom na komunizem občin, kakršen se je ohranil v Rusiji in Indiji do naših dni. Tudi holandska kolonijalna politika se je temeljila na komunizmu tal. Nadaljni dokaz je Kautskemu tudi jezuitična država v Paragvaju v osemnajstem stoletju, kjer so jezuiti z diktatorsko silo organizirali
delo ondotnega domačega indijanskega prebivalstva.
Za nas .torej ni misliti socializma brez demokracije. Pod modernim socializmom ne razumemo le družabno organizirane produkcije, ampak tudi demokratično organizacijo družbe. Socializem je za nas neločljivo spojen z demokracijo. Socializma ni brez demokracije.
Pač pa — nadaljuje Kautsky — je demokracija mogoča brez socializma. Toda prav te pred-socialistične demokracije se mora Proletariat poslu-žiti kot sredstva za dosego socializma. Ni dvoma, da mora Proletariat tam, kjer pridobiva v demokratični državi moč, računati s poizkusi vladajočih razredov, da bodo hoteli z nasilnimi sredstvi preprečiti stremečemu razredu, da se posluži demokracije. Toda s tem vendar ni dokazana brezcenost demokracije za Proletariat. S tem bi vladajoči razredi le dokazali, da se boje demokracije. In njih nasilna dejanja ne bi bila nič drugega, kakor porušenje demokracije. Proletariat je zato prisiljen braniti demokracijo do skrajnosti z zobmi in nohtovi. Seveda, če bi se proletariatu natvezilo, da je demokracija dekoracija brez vrednosti, ne bi mogli razviti potrebnih sil za nje obrambo. Toda tako malodušni ne smemo biti. Čim bolj demokratična je država, tem bolj so tudi sredstva državne moči, tudi vojaška, odvisna od glasovanja ljudstva. In tako je Marx smatral za mogoče, da celo za verjetno, da pride Proletariat v Angliji in v Ameriki mirnim potom do politične moči.*)
Kautsky se nato bavi s pogoji za uresničenje socializma. Volja socializma je prvi pogoj njega izvedbe. Drugi je moč. "Tisti, ki hočejo socializem, morajo biti močni, močnejši od tistih, ki ga nočejo." Proletariat mora imeti sposobnost, da uresniči socializem kot trajen način produkcije, in da ga tudi vzdrži. Poleg zrelih razmer je treba tudi zrelega proletariata. Zato se je v dobi, ko je komunistični propagandist Weitling odklanjal volilno pravico in tiskovno svobodo, Marx z Engelsem postavil na stran angleškega delavstva, ki se je bojevalo za te pravice. Materijalili faktor sam ni odločujoč, ampak treba je tudi osebnega. Zato vprašuje Kautsky : Ali je Proletariat že dovolj močan in intelige-ten, da bi vzel vodstvo družbe v svoje roke? To se pravi: Ali ima moč in sposobnost, da prenese demokracijo iz politike tudi v gospodarstvo? Moč in sposobnost sta pač relativna pojma. Le praksa more v vsakem posameznem slučaju pokazati, ali je Proletariat res zrel za socializem. Seveda se lahko z odločnostjo pravi, da narod še ni zrel za socializem, dokler stoji večina ljudskih mas sovražno, proti socializmu in noče nič vedeti o njem.
Demokracija — pravi Kautsky — pomeni vlado večine. Toda večina se menja. S tem nastaja nov faktor: Ohranitev manjšin v državi. Bolj kakor moč razredov se pa menja moč strank. Te pa so tiste,
*) Marx na haškem kongresu Internacionale leta 1872.
ki se v demokraciji bojujejo za gospodstvo. Sklicujoč se na svoja razmotrivanja o delnokraciji v "Neue Zeit" leta 1893 in izražena v njegovi "Poti do moči" leta 1909, pričakuje Kautsky, da se izvrše socialne revolucije proletariata s protiburžvanimi mirnimi sredstvi ekonomičnega, zakonodajnega in moralnega značaja, kjer je demokracija vkoreninje-na, ne pa s sredstvi fizičnega nasilstva. "In to — pravi Kautsky — je še danes moje mnenje."
Prehajajoč na kritiko diktature kof metode, pretresa Kautsky najprej Mbrxov nazor o tej prikazni socialnega boja. Kot je znano, izvajajo komunisti diktaturo naravnost od Marxa, opiraje se na sledeče njegove besede: "Med kapitalistično in komunistično družbo leži perioda revolucionarnega prehoda iz ene v drugo. Tudi nastaja prehodna politična doba, v kateri ne more biti država nič drugega, kakor revolucionarna diktatura proletariata."
Kautsky meni, da je Marx pod pojmom diktature proletariata razumel diktaturo le v besednem smislu, da ni govoril o vladni obliki, ampak o stanju, ki bi moralo povsod nastopiti, kjer doseže Proletariat politično moč. Da ni imel Mar*x vladne oblike v mislih, izvaja Kautsky tudi odtod, ker je Marx mislil, da se izvrši prehod v Angliji in Ame-rici mirno, torej po demokratični poti.
Navedene besede o diktaturi proletariata je Marx izrekel leta 1875. Da ni tedaj natačneje razložil, kaj da misli s to diktaturo, ima po Kautskije-vem mnenju svoje razloge v tem, da se je bil že pred letom 1871 izrazil o tej stvari v svojem spisu "Civilna vojna v Franciji", "diktatura proletariata" je bila Marxu in Engelsu pariška komuna. "Pariška komuna" — je dejal v omenjenem spisu K. Marx — se sestavlja iz mestnih svetov, izvoljenih po splošni volilni pravici v raznih pariških okrajih . . . Splošna volilna pravica ima v komuni kon-stituiranemu ljudstvu služiti, kakor služi individualna volilna pravica vsakemu drugemu delodajalcu, da si izbere delavca i. t. d. . . ."
Vedno govori Marx o splošni volilni pravici vsega ljudstva, nikakor pa ne o volilni pravici kakšnega privilegiranega razreda. Diktatura proletariata mu je bila stanje, v katerem postopa Proletariat, posedujoč večino in premoč, nujno po čisti demokraciji. — "Na Marxa se torej nemorejo sklicevati tisti, ki razglašajo diktaturo v nasprotju z demokracijo."
Kautsky upozarja nadalje na to, da se ne more govoriti o diktaturi enega razreda, če se govori o diktaturi kot vladni obliki. Proletariat se deli v več strank. Diktatura ene take stranke ni tedaj več diktatura proletariata, ampak diktatura enega dela proletariata nad drugim. Situacija je pa komplici- : rana, če so socialistične stranke razcepljene in če pride ena izmed njih na krmilo tako, da sklene zve- ¡j zo med mestnim proletariatom in kmeti. Tedaj ni to ] diktatura proletariata nad proletariatom, ampak proletariata in kmetov nad proletariatom.
(Konec prihodnjič.)
Konec ruske blokade.
Vrhovni svet v Parizu je storil korak, ki pomeni odločen preobrat v politiki zaveznikov napram Rusiji. Sklenil je odpraviti blokado sovjetske Rusije. Izrecno je sicer naglasil, da ne izpreminja to politike zaveznikov napram Lenin-Trockijevi vladi, toda rezultati obnovljene trgovine ne morejo ostati niti brez političnih učinkov, in tako se lahko pravi, da je, če ne teoretično, pa vendar praktično tudi politika napram Rusija izipremenjena. Kakšni bodo politični rezultati, se bo seveda šele pokazalo, ali na vsak način je ukrep dober in škoda je kvečjemu v tem, da ni bil storjen že prej.
Izjava vrhovnega sveta ima sledeče besedilo: "Z namenom, da se popravi nesrečni položaj prebivalstva v notranjosti Rusije, ki je sedaj oropano vseh izdelanih produktov izven Rusije, je vrhovni svet, po sprejetju poročila odbora, imenovanega, da uvažuje o Obnovitvi gotovih trgovinskih odnošajev z ruskim ljudstvom, sklenil, da dovoli izmenjavo blaga na podlagi vzajemnosti med ruskim narodom in zavezniškimi in nevtralnimi deželami.
"V ta namen je sklenil dati ruskim kooperativnim organizacijam, ki so v direktni stiki z ruskim kmečkim prebivalstvom po vsej državi, da morejo pripraviti uvoz oblačil, zdravil, poljedelskih strojev in drugih potrebčin, ki jih rusko prebivalstvo nujno potrebuje, v zamenjavo za žito, lan i. t. d., česar ima Rusija v zadostni zalogi.
"Ta uredba ne povzroča nobene izpremembe v politiki zavezniških vlad nanram sovietski vladi"...
Zadnji stavek izjave dela vtisk, kakor da je mir med zavezniki in Rusijo še vedno izključen. Toda praktično je konec blokade začetek miru, kajti predvsem odpade s tem vsaka potreba, da bi se še nadalie vzdrževal kordon proti Rusiji. Oficielno sploh ni vojne med zavezniki in Rusijo in vojaški Vordon je imel svoj temelj pravzaprav le v blokadi. Čim odpade ta, odpade tudi potreba kordona, s tem pa tudi skoraj Tfaka možnost oboroženih spopadov med zavezniki in sovjetskimi četami. Vojna umrje na ta način sama od sebe in izjava zaveznikov, da se niih politika napram sovjetski vladi ne izipremeni, ima komaj kakšen drug pomen, kakor da je zavezniki ne priznavajo in da oficielno z njo ne občujejo. To pa ni v stvari najvažnejše. Ustregli bodo s svojim korakom hote ali nehote tudi Leninovi vladi, zakaj tudi ta je polagala največjo važnost na trgovinsko otvoritev meja.
Sklep vrhovnega sveta je blagodat za Rusko, ali če se v?a zadeva natančneje prevdari, je tudi blagodat za Evropo. Blokada je onemogočala Rusom dobivanje potrebščin iz tujine, ali onemogočala je tudi zunanjim deželam dobivanje potrebščin iz Rusije. In posledice vojne so po vsej Evropi take, da je vsaka dežela v tem ali onem oziru v bedi in ne more nobena izhajati s svojimi lastnimi produkti in surovinami. Zlasti velja to za živila in skoraj vsa Evropa je •bila tekom vojne in po njej odkazana na Ameriko. Odtod so se izvažale ogromne množine živil in drugih
življenskih potrebščin v Evropo, ali tudi ameriški pridelki in produkti ne zadostujejo za vse potrebe kontinenta, ki je pred vojno večino svojih potreb pokrival sam. Na večne čase ne more ena sama država, tudi če je tako velika in prirodno bogata kakor Amerika, oskrbovati vsega sveta, in vprašanje, odkod dobiti nujnih potrebščin, je postajalo vse akutneje.
To vprašanje ima-tudi svoj politični pomen. Kakor obilica, je tudi stradanje političen faktor. Evropa je polna nezadovoljnosti, za katero je cel kup vzrokov. Če je nezadovoljno ljudstvo povrh še obsojeno na stradanje, pa lahko postane nevarno, in v mnogih krajih je lakota že povzročila nevarnejše izgrede, kakor politični motivi.
Otvoritev Rusije ima torej dve strani. V Rusiji se po odstranitvi blokade lahko povzdigne industrija, ki je sedaj v velikem delu mrtva. Evropske dežele lahko dobe več hrane, ki je krvavo potrebujejo.
Oboje mora imati politične posledice. Seveda jih ni pričakovati kar čez noč. Tudi če se prične uvoz v Rusijo, se ne moreio tam izvršiti čudeži. Rucka industrija se ne more dvigniti, dokler se ne izpolnije tudi razni domači pogoji. Tovarne, ki so bile leta in le+n povsem paralizirane ali pa odtuiene svojim pravim namenom, ne bodo mogle začeti delati tisti dan. ko se jim obliubi dovoz surovin. A tudi rusko poljedelstvo, kini moglo zalagati ruskih mest v zadostni me-ri, ne bo kar hipoma pripravljeno za i'¿voz. Vse to vzame čfsa. Vendar pa se morajo posledice pokazati v doglednem času.
Tudi sovjetska vlada se je marsikaj naučila in niene današnje metode se zelo razlikujejo od nekdanjih. O industriji ima sedai večina v sovjetih vse „ drugačne, poime kakor v začetku, ko so pripisovali diktaturi nekakšne čudežne moči. Čim se pokaže resna nrilika, da se obnovi industriia, bodo menda tudi v Moskvi pristopili na delo bolj s praktičnimi, kakor z utopičnimi nameni. Vprašanje, kako bo vsa stvar vplivala na obstanek sovjetska vlade, na notranja strankarska nasnrot ja in na domače politične boje, se lahko prepusti bližnji bodočnosti. Toda naj bodo te posledice kakršnekoli, naj ostane sovjetska vla> da-v sedlu, naj jo zamenja kakšna demokratična vlada, naj se doseže kakšen kompromis med. boljševiki in drugimi socialističnimi frakcijami, na vsak način se pričenja novo poglavje za Rusijo, in komur je na tem ležeče, da študira socialne razmere in njih razvoj, bo imel zelo hvaležno priliko za to.
Tajnik za tiskovno službo v sedanji nemški vladi Otto Landsberg je na neki konferenci nemških večinskih socialistov podal izjavo, da je bila nemška vlada, kateri je bil tedaj na čelu princ Maksimilijan Badenski, pripravljena ponuditi zaveznikom popolno kapitulacijo Nemčije. Tak sklep da je storila vlada dne 5. novembra 1918, štiri dni pred revolucijo. On, Landsberg, ni mogel tega objaviti, dokler ni bil mir definitivno sklenjen . . . Vsekakor je to zelo zanimiva izjava, iz katere je mogoče mnogo sklepati.
Socialni demokrati v Avstriji.
Zadnjič smo sporočili vtiske, ki jih je dobil delegat češke socialno demokratične stranke sodrug Stivin na zboru slovenskih socialnih demokratov v Ljubljani. Danes podajamo njegovo poročilo o kongresu avstrijske socialne demokracije na Dunaju. To njegovo poročilo se glasi:
Predstojništvo nemške socialno demokratične delavske stranke v Avstriji je podalo kongresu izvrstno izdelano poročilo, obsegajoče izjave stranke iz zadnjih vojnih let in dokumente iz dobe preobrata. To je poročilo o delavnosti stranke od julija 1917. Iz poročila je razvidno, da ima stranka v Gornji Avstriji, na Koroškem, SalCburškem, Štajerskem, Tirolskem in .Predarlskem 1225 lokalnih organizacij, ki štejejo 256,019 moških in 66.807 ženskih članov. Založništvo stranke ima po podanem izkazu zelo živahno aktivnost in naš človek čuti skoraj zavist, če jo prispodablja z založništvom naše stranke. "Arbeiter Zeitung" je imela po poročilu dne 1. julija 122.000 iztisoy dnevne naklade, večerna izdaja pa 28.000. Strokovna komisija poroča po stanju dne 30. junija, da je 48 strokovnih zvez imelo 662.147 članov. Strokovne organizacije so v deželah nemške Avstrije od začetka leta 1919 narasle za 124 odstotkov, kajti dne 31. decembra 1918 so štele 291.147 članov. Ako se računa, da ima Avstrija danes okrog šest miljonov prebivalcev, je več kot deset odstotkov vsega prebivalstva v strokovnih organizacijah. Glavna moč stranke je seveda na Dunaju. Od vseh politično organiziranih jih pripada skoraj tretjina na Dunaj, od strokovno organiziranih pa 377.806, torej več kakor polovica. Dunaj je v nemški Avstriji glavna trdnjava socializma, tam je tudi koncentrirana večina industrijskega proletarijata avstrijske republike.
To izredno stanje, ogromno glavno mesto, ki je pogoltnilo skoraj polovico prebivalstva vse države, z večinoma neplodno gorsko zemljo, z bigotnim in reakcionarnim kmečkim prebivalstvom, daje avstrijski republiki poseben značaj. Socialna demokracija se opira s svojo glavno močjo v državi na dunajski pro-letariat, krščanski socialci imajo za seboj kmete, ki so napram socialistom nele nasprotni, ampak celo oboroženi. Po deželi ni v avstrijski republiki morda najhujše, toda Dunaj je kazal tiste dni, ko sem bil tam, lice mesta, izročenega pogubi od lakote, mraza in i bolezni. Pomoč more priti edino od zmagovitih zavezniških držav. In to je druga reč, ki kategorično določa politiko avstrijske socialistične stranke in jo sili na oportunizem in odklanjanje vseh nepremišljenih akcij, ki bi mogle izzivati nezaupanje.ali jezo zmagovalcev. To je politika, ki se vodi s stisnjenimi zobmi in ima pred očmi le ohrano golega življenja proletarskih družin. Ali kljub temu umirajo v dunajskih porodnišnicah novorojenčki po kratkih dneh od mraza in po cenitvi zdravnikov pogine letošnje zime na Dunaju okrog četrt miljona ljudi za katari dihal in vnetjem pluč, ker ni toplih prostorov, kjer bi se bolna dihala mogla zdraviti. Krasne gozdove okrog Dunaja pustoši prebivalstvo, ki se oskrbuje z
drvi za zimo. Kamor je prej hodil dunajski delavec kot navdušen turist, hodi sedaj s sekiro in žago kot vandal prirode. Sila kola lomi.
V taki atmosferi se je vodil zbor avstrijske socialne demokracije v veliki dvorani ottakrinskega Delavskega Doma. Najvažnejši problemi zbora so bila vprašanja v zvezi s spori zaradi delavskih svetov, nadalje gospodarski program in program socialne akcije stranke za bližnjo bodočnost, vprašanje koalicije s krščanskimi socialci in problem socialistične Internacionale.
Eksistenca delavskih svetov povzroča stranki v koalicijski politiki mnogo težav. Pri zadnji rekonstrukciji vlade so krščanski socialci kategorično zahtevali, da se popolnoma odpravijo. Tudi med socialnimi demokrati mislijo posamezniki, da ni treba delavskih svetov, če ima delavstvo politične, strokovne m gospodarske organizacije. Ta nazor je izrazil v svojem referatu o. načrtu ustave dr. Renner, toda naletel je na oster odpor. Delavski sveti so se na Dunaju že vživeli kot kontrolni organi stranke. V svoji gorečnosti in proletarski direktnosti so sicer včasi storili preveč, toda v splošnem se njih delavnost priznava in hvali. Pri delavstvu so priljubljeni.
Za ohranitev delavskih svetov se je zelo goreče potegoval dr. Maks Adler. Med drugim je dejal:
"Če ni diktatura proletariata vodila na Ruskem, na Ogrskem in v Nemčiji do uspeha, se vendar stvari še ne morejo slikati tako, kakor da bi morala diktatura proletariata popolnoma izginiti z obzorja revolucionarnega proletariata. Tudi nam so temeljna prava državljanov — ali kakor se je dejalo v dobi revolucije, človeške pravice — svete, ampak šele tedaj, če ne garantirajo le ustavnih pravic, ampak tudi človeka dostojno eksistenco. Če smo vodili boj proti zarotuiški taktiki komunistov, nas to ne sme voditi tako daleč, da bi se načeloma izrekali proti vsakemu sredstvu sile. Vprašanje sile je vprašanje zgodovinskega procesa. Sila, ki se vrši v teku zgodovinskega procesa, ni porušenje pravic svobode, ampak opravi-čenje novih pravic svobode. Delavski sveti so plodovi revolucije in njih delavnost je le nadaljevanje revolucije. Revolucija ne pomeni krvavega boja na ulici, ampak to, da se postavi politično in gospodarsko življenje na novo podlago. Smešno je govoriti o prestopkih delavskih svetov, če pomenijo strujo revolucionarnega gibanja. Kompetenca, na katero se morajo sklicevati delavski sveti, je izključno tista, ki si jo morejo sami ustvariti. Naloga delavskih svetov je na eni strani, da kontrolirajo upravo v duhu revolucije, in na drugi strani, da podajo upravi nove naloge in cilje, ki so v interesu proletariata in ne služijo interesom meščansko razredne države. Lastna kompetenca delavskih svetov je "ta, da postanejo semenišče tistega duha, ki ga potrebujemo, da se vodi revolucionarni boj proletariata dalje. Delavski sveti morajo biti priprava za diktaturo proletariata."
Veliko bolj nedolžno je slikal naloge delavskih -svetov dr. Danneberg. Dejal je, da so delavski sveti enostavno samopomoč delavcev vpričo popolnoma nesposobne uprave države. "Morda ne izbira ta samopomoč vedno najprimernejše oblike, toda nihče ni
padel učen iz neba. Tudi uprave se je treba učiti. Toda napram birokraciji, katere upravno delovanje je v tem, da pusti, naj gre vse, kakor pač gre, in ki obupava nad možnostjo, da se uveljavijo zakoni, so delavski sveti zelo blagodejno učinkovali. Vsa razburjenost buržoazije nad delavskimi sveti prihaja od tod, da se buržoazija boji, da bi morala izpolnjevati zakone, ker jih delavski sveti čuvajo."
Dr. Frey je opravičeval ohranitev delavskih svetov, kažoč na bližajočo se nevarnost reakcije. "Prisiljeni bomo braniti republiko na življenje in na smrt. Ako ne bi imeli delavskih svetov za nič drugega, kakor da nam pomagajo koncentrirati delavske mase proti oboroženi reakciji, bi bili delavski sveti že zaradi tega življenska potreba proletariata. Prepričan sem, da bomo že to zimo ali pa spomladi postavljeni pred oboroženo reakcijo."
Zbor je sprejel resolucijo, s katero odklanja bur-žvazne napade na delavske svete, se zahvaljuje socialno demokratičnim frakcijam v delavskih svetih za njih delo za blagor republike in priporoča vsem organizacijam, da naj vedno delajo v najtesnejšem stiku z delavskimi sveti. Vsak napad na delavske svete odbije stranka z vso odločnostjo.
Sodrug dr. Bauer je v svojem referatu o programu gospodarske in socialne akcije razvil misli, nanašajoče se na ocenitev razmer naše dobe s stališča marxisticnega socializma. Označil je za osnovno teoretično zmoto boljševizma, če izhaja pri ocenjevanju marksizma do nazora, da je sedanja doba tista zgodovinska perioda, ki jo je bil Mary označil kot primerno za izpremembo lastninskega načela. Danes gre v resnici za vprašanje, kako povišati produkcijo, da bi sploh kaj imeli. V zmagovitih državah ima kapitalizem nepričakovano prosperiteto in iz tega izvira dvoličnost položaja avstrijske republike. Razmere v Avstriji gonijo razvoj v socializem, ker je kapital nesposoben, da bi izvršil ozdravljenje, toda na drugi strani je zunanji kapital resnični gospodar države z vsemi posledicami tega dejstva.
Zbor je na predlog dr. Bauer j a sprejel sledeči program za gospodarsko in socialno akcijo:
"Največji vzrok naše bede je davljenje naše produkcije vsled vojnih učinkov. Naša produkcija je tako majhna, da ne moremo ne doma producirati nuj-*nih življenskih potrebščin, ne si jih preskrbeti iz tujine z izmenjavo produktov našega dela. To nesorazmerje med našo produkcijo in našo potrebo, med našo sposobnostjo izvoza in našo potrebo uvoza, ima sledeče učinke: Nemožnost, da bi si poskrbeli iz tujine potrebna plačilna sredstva za nabavo življenskih potrebščin in surovin iz tujine; izgubo vrednosti našega denarja, ki se izraža v neprestanem podraževa-nju vsega blaga; ogromne deficite javnega gospodarstva, ki jemljejo državi, deželam in občinam sposobnost za izpolnjevanje njih socialnih dolžnosti; morečo odvisnost naše države, njene domače in zunanje politike od kapitalistične tujine.
Naša najnujnejša in najbližja naloga je zaradi tega podpiranje naše produkcije.
1.	Petletno stradanje je naše delavstvo fizično strašno oslabilo, strlo njegovo delovno moč in njegove sposobnosti. Na stotisoče delavcev se je odvadilo delu v zakopih in pri etapni službi. Na tisoče in tisoče delavcev mora prehajati v druge poklice, ker se je stari veliki gospodarski obseg porušil. Ves delavski razred je napolnilo nepomirljivo sovraštvo do kapitalističnega načina produkcije. Delati noče več za kapital, ampak le še za družbo. Te fizične in psihične ovire intenzivnega dela se morejo le na sledeči način vsaj površno premagati:
a)	Za zaščito fizično sestradanega delavstva naj se z največjo energijo nadaljuje izpopolnitev delavskega varstvenega zakonodaj stva in delavskega zavarovanja.
b)	Podpira naj se stremljenje strokovnih organizacij za splošno uvedbo novih, s pogoji prehodnega gospodarstva se vjemajočih mezdnih metod, ki naj bi avtomatično prilagodile delavske mezde in plače cenam življenskih potrebščin. V okvirju finančne reforme naj se poskrbi za nabavo sredstev za ureditev plač javnih uslužbencev.
c)	Prevajanje delavcev in uslužbencev, ki ne morejo v svojih dosedanjih poklicih najti dela, v druge poklice, naj se uredi s smotreno naseljevalno akcijo, z ustanovitvijo državnih učnih delavnic in z odstranitvijo cehovskih omejitev za pristop k raznim obrtim.
d)	Podjetniški sveti naj se v najtesnejši spojitvi s strokovnimi organizacijami šolajo na ta način, da stopnjevaje dosežejo vpliv na socialno, tehnično in trgovsko vodstvo podjetij. V enaki meri, kakor doseže delavstvo delež pri vodstvu podjetij s posredovanjem podjetniških svetov, bo delavstvo samo s pomočjo podjetniških svetov vpeljalo trdnejšo delovno disciplino.
2.	Finančna reforma, ki se mora takoj začeti izvajati, mora izpolniti to nalogo: Deficit v javnem gospodarstvu se mora tako znižati, da se more ustaviti njega pokrivanje z izdajanjem novih papirnatih not, ki povzroča vedno nižje padanje vrednosti denarja in poostruje s tem vedno bolj draginjo. Finančna reforma mora odstraniti čim mogoče večji del nadvrednostnih naslovov, ki se vsled padanja produkcije ne morejo realizirati, ne da bi se nadaljevalo padanje vrednosti denarja. S tem bi bile zlasti država, dežele in občine rešene kolikor mogoče velikega dela tributa, plačanega kapitalu upnikov. Finančna reforma mora državi priznati vrednosti, ki bi se mogle porabiti za garantiranje zunanjih kreditov. Te vrednosti morajo biti tako velike, da morejo tudi krediti, ki se dosežejo z njih zastavo, zadostovati za nabavo življenskih potrebščin in surovin za daljšo dobo, in da se morejo z njimi poskrbeti tudi sredstva za obnovitev valute stalne cene.
(Dalje prihodnjič.)
V Angliji baje upajo, da bo American Legion pomagala zatreti irsko gibanje za samostalnost. Pred par leti se pač nihče ne bi bil smel drzniti, da izreče tako ali podobno upanje na naslov Amerike.

UTRINKI.
Pri.volitvi za francoskega prezidenta je "stari tiger" pogorel. Treba je sicer priznati, da je bilo število glasov, ki je odpadlo na Clemenceauja, znatno. Ali izvoljen vendar ni, in to je naposled mero-dajno. Prezident je Paul Deshanel. Clemenceau je demisijoniral tudi kot ministrski predsednik, kar je po tem izidu seveda naravno, a za njegovega naslednika je imenovan Alexandre Millerand, ki je že sestavil svoj kabinet.
Clemenceau kaže humor. Pravi, da pojde v Egipt na počitek in da se ne bo več bavil s politiko. Ali ta ravnodušnost pač ni povsem odkritosrčna. Clemenceau je bil pripravljen za prezidentsko kandidaturo in po tem bi bilo lahko soditi, da je imel upanje, in s tem se je nedvomno spajala tudi želja, da se upanje izpolni. Rezultat mu torej prinaša na vsak način razočaranje, in Clemenceau ni nikdar spadal med tiste, ki posebno radi resignirajo. Neuspeh pri prezi-dentski volitvi pomeni naposled vendar tudi nekaj več, kakor da bo nekdo drugi v elizejski palači. Od premirja sem se je Clemenceau vedel kakor nedvomni tolmač vsega francoskega mišljenja. Pogostoma je res tako izgledalo, kakor da govori Francija, kadar govori Clemenceau. Volilni rezultat je ovrgel to mnenje. Da je izvoljen njegov nasprotnik, se mora smatrati za znamenje, da ne prevladujejo Clemen-ceaujeve ideje tako, kakor se je včasi dozdevalo. In to je za diktatorja zadnjih časov hujši udarec, kakor volilni fiasko sam na sebi. Za napredni svet je pa to tolažba. Clemenceau jeva politika, ki je postajala v mnogih ozirih naravnost reakcionarna in ni skoraj nikjer naletela na dovolj izrazito opozicijo, je že porajala mnenje, da je Francija izgubila vso tisto napredno moč, s katero se je včasi odlikovala v Evropi. Njegov poraz se lahko smatra za znamenje, da ven-'dar še ni tako temno v deželi in da se pravi duh Francije zopet budi.
Zadeva petih socialistov v državi New York, ki: so bili izključeni iz državne zakonodajnice, je dvignila več prahu, kakor so pričakovali tisti, ki so skje-(nili ta nemodri ukrep. Iz vsakovrstnih krogov prihajajo protesti, tudi iz takih, od katerih ne bi bili re-publičanski legislaturni voditelji pričakovali nasprotovanja. V demokratičnih vrstah so porabili zadevo z velikim veseljem in naglašajo reakcionarnost nasprotne stranke. Ali tudi v republičanskem taboru niso nič kaj zadovoljni z ukrepom v Albanv. Mnogo odličnih republikancev je že javno nastopilo proti koraku, vki ga bolj obzirni imenujejo nepremišljenega, drugi pa naravnost neumnega. Republičanska večina v zbornici je očitno v zadregi. Polagoma spoznava, da je ustrelila kozla, toda priznati ne mara tega, bodi da jo je sram, ali pa je trma v njej premočna. V prvem slučaju bi se lahko reklo, da je sramežljivost deplacirana, kajti gospodje so znali take občutke premagati pogostom, če je šlo za reči, ki jih široki sloji ljudstva niso odobravali. In če ni bila
njih sramežljivost tedaj dovolj močna, ni razumeti, zakaj bi morali biti sedaj tako rahločutni. Kar se tiče trme, spada pa sicer med tiste lastnosti, ki so človeško razumljive, ki pa imajo malo vrednosti tam, kjer je v prvi vrsti treba razuma. Odrekati pravilno izvoljenim poslancem sedeže, ki jim gredo po zakonu, pa nikakor ni moglo biti razumno in zato je trma v tem slučaju nerazumna. Velekapitalistični krogi bi pač želeli, da vztraja večina legislature v tej trmi, kajti velekapitalistični krogi so navadno kratkovidni in presojajo vse podobne reči napačno. Kakor kaže, mislijo, da vrže takozvana energija republikanskih političarjev takozvani radikalizem ob tla. Če bi le nekoliko bolje preštudirali zgodovino, bi brez napora spoznali, da je tako sklepanje povsem zgrešeno. Nezakonita dejanja so vedno pospeševala radikalizem, in če se napaka ne popravi, bodo posledice v sedanjem slučaju enake. Tistim, ki trdijo, da ne vodi .legalna pot do uspeha, daje.tako nezakonito postopanje argumente, katerih najbolj potrebujejo. Če se morejo po pravici sklicevati na to, da se volilna pravica kratkomalo pomandra, kadar prinese vladajočim neljube rezultate, najdejo lahko vernike, kateri jim ne bi bili nikdar sledili, če ne bi mogli svoje trditve podkrepiti z dejstvi. Radikalizem, katerega se velekapitalistični krogi boje in katerega trezni zagovorniki razumnega socialnega razvoja v interesu delavstva samega ne odobravajo, se s takimi ukrepi ne ubija, ampak pospešuje, in če bi bili velekapitalisti prevdarnejši kot so, bi sami napeli vse strune, da se popravi napaka in ad se ne ponovi. Toda zaslepljenosti je težko svetovati.
Grof Arco Valley, ki je ubil bivšega socialističnega načelnika bavarske vlade, je bil obsojen na dosmrtno ječo. Ko je bila obsodba izrečena, je izjavil: "Jaz sovražim boljševizem. Ljubim svojo Bavarsko m sovražim Žide. Zvest monarhist sem in veren katoličan." . . .
Gospod grof sovraži boljševike in Žide. Zato je ubil Eisnerja. Ta ni bil boljševik in v Bavarski, ki jo grofovski morilec tako ljubi, je vzdrževal red, ko je bilo to spojeno z največjimi težavami. V katoliški Bavarski, kjer se katoličani sami niso upali lotiti nobenega posla, si je Kurt Eisner, mož brez oficielnega veroizpovedanja, pridobil največje simpatije, ker je znal v dneh splošne zmede zagotoviti varnost življenju in pravici. Toda grof Valley je monarhist, in odtod izvaja pravico, da ubija. Tudi dober katoličan je, in zato si je izbral Sisnerja za tarčo. Včasi so katoliški veljaki vsakega atentatorja označili za socialista. Radovedni smo, kaj poreko sedaj, ko je morilec Valley podal tako jasno izjavo o svojem katoličan-stvu in o motivih svojega hudodelskega atentata. Mi ne mislimo katoliški cerkvi naprtiti tega atentata, ali da ni katoličanstvo nobeno zagotovilo absolutne dobrote in moralnosti, mora biti po izjavi grofovskega morilca pač jasno. Kljub temu ne pričakujemo nobenega poboljšanja klerikalnih hujskače^ in deunu-ciantov.
Morris Gest, o katerem se je nekaj časa govorilo, da postane naslednik rajnega Campaninija kot vodja chicaške opere, je objavil krepko izjavo proti Wall Streetu, kateremu očita, da spravlja ameriško gledališče v nevarnost. "Ameriško gledališče — pravi — je v največji nevarnosti, ki mu grozi od Wall Streeta. Reči moram, da gre ameriško gledališče v pekel. Roka Wall Streeta se izteza po njem in če dobi Wall Street kontrolo nad legitimnim gledališčem, mora gledališče umreti naravne smrti."
Te besede moža, ki je podal precej dokazov svoje umetniške sposobnosti, bi lahko dale vsem prijateljem umetnosti in prave kulture sploh, dokaj materi-jala, da se zamisli. Ali presenetljive niso. Kapitalizem izteza roke po vsem, s čimer je mogoče napraviti dobiček in pri tem mu je dobiček glavni cilj, vse drugo pa postransko. Kar ne obljubuje dosti velikega dobička, je zanj brez vrednosti in se zavrže. Tudi z gledališčem je mogoče delati dobiček, ali pri tem se ne sme gledati na umetniško vrednost. In ker je gledališče primerno za profit, bi bil čudež, da se ga ne bi kapitalizem polastil in ga vodil po svoje, to se pravi za dobičkarske namene. Veliki kapitalizem je pa sposoben vztrajati v konkurenci in uničiti podjetja, ki so mu na poti. Torej je naravna posledica kapitalističnega sistema, da pridejo tudi taka podjetja, ki bi po svojem značaju morala služiti kulturi v najboljšem pomenu besede, pod kapitalistično kontrolo • in s tem v službo dobičkarstva. Tista gledališča, ki bi hotela ostati zvesta svojemu pravemu poklicu, pa vegetirajo nekaj časa, naposled pa morajo zaradi do-¡manjkanja sredstev poginiti in prepustiti polje prosti špekulaciji. Ta proces se je v Ameriki že pričel in Gest se nič ne moti, misleč,, da se razvija v popolno kontrolo Wall Streeta. Mr. Gest pravi:
"Velika izprememba v gledališču se pripravlja prihodnja tri leta, če bo Wall Street kontroliral gledališča. Uprizoritelju bodo diktirali, kdaj in kje sme uprizoriti igro in koliko sme izdati za uprizoritev, in če ne bo igra primerna za slike, je ne bodo dovblili v gledališču. Upam, če pride ta dan, da ne bom živ, da hi moral to gledati. Vsa leta, kar sem jih posvetil gledališču, nisem mogel imenovati ene obleke svoje, in ponosen sem na to. Če smo kdaj kaj dosegli v gledališču, je bilo s praznim želodcem in ne z denarno vlogo v banki ... Če hoče ameriško ljudstvo rešiti gledališče za to, kar stori dobrega, bodo nacionalna gledišča edini izhod . . . Svet gleda na Ameriko in pričakuje velike umetnosti od njene nove in mlade generacije, in pohiteti moramo, da rešimo gledališče od uprave Wall Streeta." . . .
Gest vidi torej rešitev v nacionalnih gledališčih, ki naj bi jih vzdržavala država za ljudstvo in za umetnost, kar je pravzaprav eno in isto. In prav zelo se zdi, da ima mr. Gest prav. Na misel nam prihaja, da je umetnost duševni kruh, ki ga ne more ljudstvo prav uživati, če nima prej navadnega telesnega kruha. Gest smatra za nalogo države, da vzame duševni kruh v svoje roke. Da bi mogla s tem doseči uspehe, bi pa morala prav tako sama poskrbeti za racionalno produkcijo in distribucijo materijalnega kruha, to-
rej se pobrigati tudi za nacionalna podjetja industri-jalnega in podobnega značaja. S tem bi ustvarila trdno podlago, na kateri bi se tudi kulturna stavba uspešno gradila. Da bi se tak sistem lahko imenoval socialističen, ga ne bi naredilo nič slabšega.
Bivši nemški kronprinc bi rad bil filozof. Ameriškemu dopisniku Karlu von Wiegandu je podal izjavo, v kateri pravi: "Bivši kajzer Wilhelm se je vedno trudil, da bi ohranil mir iitjjaš vsled tega prizadevanja, da bi bili dobri prijatelji z vsemi, se je zgodilo, da smo padli med dva stola." To bi se glasilo zelo modro in bi bivšemu kronprincu lahko priba-vilo naslov misleca, če ne bi v takih rečeh dejstva glasneje govorila, kakor razlage. Naposled bo gospod kajzer še uboga žrtev svoje lastne dobrote, ubogi volk, ki mu je koza kalila vodo. In gospod kronprinc sam? . . . Danes je o.čitno zelo miroljuben, ampak pet let je prekratek čas, da bi se pozabilo, kar se je godilo vpričo vsega sveta.
Belgijske strokovne organizacije so sprejele predlog, da naj vsak delavec žrtvuje plačo ene ure za sklad za podporo dunajskih otrok . . . Dunaj je glavno mesto Avstrije, ki se je skupno z Nemčijo bojevala proti Belgiji. V temi nacionalnega sovraštva je sklep belgijskih strokovnih organizacij svetel žarek.
Kautsky je dobil dovoljenje, da objavi 900 dokumentov iz nemškega državnega arhiva, ki se tičejo vprašanja odgovornosti za vojno. Med temi dokumenti je tudi pogodba, ki jo je Nemčija sklenila s Turčijo dan po napovedi vojne Rusiji. Za zahrbtnost kajzerjeve diplomacije je ta dokument posebno značilen. Nnjega dragi članek na primer pravi:
"Če bi Rusija nastopila z aktivnimi vojaškimi ukrepi, in s tem ustanovila za Nemčijo casus foederfcs napram Avstro-Ogrski (to se pravi, da bi Nemčija morala nastopiti kot zaveznica Avstrije), velja ta casus foederis tudi za Turčijo."
Da je Rusija vojaško nastopila in da mora vojaško nastopiti, je seveda Nemčija takrat že dobro vedela, ker je sama napovedala vojno Rusiji.
Baron Alfred Rothschild je dne 1. avgusta 1914 brzojavil kajzerju iz Londona prošnjo, da bi mu poslal kakšno izjavo v interesu mira, ki bi mogla dobro vplivati v Petrogradu in na Dunaju in dala njegovim prijateljem priliko, da bi se potrudili za ohranitev mira. Kajzer je dobil telegram isti dan in je napisal nanj: '' Star in zelo spoštovan znanec! Okrog 75 do 80 let star!"... Videti je, da mu je bilo "veliko ležeče na ohranitvi miru" . . .
Nemška narodna skupščina je po dolgem pogajanju med strankami sprejela zakon o socializaciji, s katerim pa, kakor je videti, ni zadovoljna ne ena ne draga stranka. Kapitalistom ni všeč, ker odpira pot k socializaciji, delavstvo je pa nezadovoljno, ker je premalo dalekosežen.
Ko so ruski boljševiki razgnali ustavodajno skupščino, je zakričal ves demokratični svet, pravi in nepravi. Češ da so s tem kršena najtemeljnejša načela demokracije in narodove suverenosti. Prava demokracija je teraj imela prav, neprava se je le hlinila. Prava demokracija je po pravici naglašala, da je prosta volitev svojih reprezentantov vir vseh drugih ljudskih pravic, kajti le potom prosto izvoljenih zastopnikov more ljudstvo izražati svojo voljo in si urediti skup&o življenje tako, kakor spoznava svoje interese. Dokler obstajajo med ljudstvom razna mnenja, se bodo te razlike morale izražati tudi v ljudskem zastopništvu, če je res demokratično izvoljeno. Demokratično je baš tisto zastopstvo naj-idealnejše, v katerem so kolikor mogoče vsi nazori izraženi, seveda v tisti proporciji, v kateri so zastopani med ljudstvom samim. Tako nastajajo v zastopih večine in manjšine. Odločuje pač volja večine, toda ne da ne bi imela prilike slišati tudi nasprotne argumente in po njih eventualno popraviti svoje mišljeje. Vsaka večina, ki hoče biti pravična in v ta namen tudi dobro poučena, bo sama želela, da dobi vsaka manjšina svoj glas. Demokratično načelo pa zahteva to imperativno, kajti po lijem gre volilna pravica vsakemu članu skupnosti, na.j bo njegovo mnenje kakršnokoli.
Boljševiki so grešili proti temu načelu in demokracija jih je obsodila. Večina zbornice v Albany je odrekla eni skupini pravilno izvoljenih poslancev njih sedeže v legislaturi in je s tem storila v malem natančno to, kar so v večjem obsegu storil! boljševiki v Rusiji. Da se poslancem odrekajo mandati, je ena stran afere. Druga je ta, da se volilcem odreka pravica do zastopstva. Večini zbornice niso socialistični poslanci všeč. To je stvar njihovega okusa, morda njihovega prepričanja, in nedvomno so opravičeni imeti svoj okus. Le da ne gre za to. ampak za to, da imajo volilci pravico voliti take poslance, kakršne si sami izbero. Tudi boljševiki so imeli ta argument, da jim člani ustavodajne skupščine niso všeč. Ali kakor ni veljal ta argument zanje, tako ne more veljati niti za večino newyorške zbornice. In če vztraja ta večina na svojem stališču, ne pomeni to nič drugega, kakor da vpeljuje boljšc-viško taktiko v svoje metode.
Pri zaslišavanju iz zakonodajne zbornice izključenih socialističnih poslancev v Albany se je oglasil odbor pravniške asociacije z bivšim vrhovnim sodnikom Charles E. Hughesem na čelu z željo, da se zasliši v interesu javnosti oziroma občinstva. Da j ■ občinstvo v tej zadevi prizadeta stranka, celo boli prizadeta kakor izključeni poslanci sami, je absolutno jasno. Pravica do mandata je začasna, toda prosta volilna pravica je trajna, in ker je bila ta pravica kršena, je logično, da je občinstvo prizadeto. Hughes velja za dobrega jurista in je, preden se je oglasil za zastopstvo, gotovo prevdaril stvar. Tudi o organizaciji, kakršna je Bar Association, hi bilo misliti, da razume pravno stran afere. Toda iz Albany se poroča, da je bil omenjenemu odboru pri-
stop odrečen. Konflikt se je s tem vsekakor poostril in zanima čimdalje bolj ne le socialistično stranko, ampak vse, katerim je na tem ležeče, da se konsti-tucionalne pravice ne nadomestijo s samovoljo kakršnekoli večine ali manjšine.
"Frankfurter Zeitung" prinaša poročilo, da je bila ob priliki obiska avstrijskega kancelarja, dr. Rennerja v Pragi sklenjena ofenzivna in defenzivna zveza med Čehoslovakijo in Avstrijo. Ta vest se zdi, da je napačna. Verjetno pa je, da so se odno-šaji med obema državama precej popravili in da imata obe tudi nekaj skupnih prav akutnih skrbi. Med te spada tudi nezaupnost do sedanje ogrske vlade, proti kateri se oglaša opravičen sum, da podpira monarhistično propagando, če ne vodi eelo sama monarhistiene zarote, ki bi lahko posegla tudi čez meje in skalila notranji mir v Čehoslovakiji in v Avstriji. Proti tej nevarnosti se hočeta obe državi predvsem gospodarsko braniti. V tej smeri se je menda tudi dosegel nekakšen sporazum. Sploh je opažati, da postajajo stiki obeh držav vse prijaznejši, kar potrjuje našo davno trditev, da je bil razpad avstrijske monarhije nujno potreben, da es omogoči normalno življenje med nerodi, iz katerih je bila Avstrija nekdaj sestavljena. Včasi je ločitev nujen predpogoj za boljše zbližanje.
Ko so na Ogrskem vladali takozvani komunisti, so se tam godile okrutnosti. Nekatere izmed njih so pravilno dokazale in se ne more dvomiti o njih. Svet se je zgražal nad njimi. Sedaj vlada na Ogrskem "redna vlada", okrutnosti pa ni nič manj, nemara še več, kakor pod boljševiškim režimom. Kdo se zgraža sedaj?
V Londonu je velika umrljivost otrok. Pripisujejo jo draginji mleka.. Z druge strani se pa poroča, da izlivajo mlekarji cele galone mleka, da vzdržujejo s tem cene v višini. Življenje ni toliko vredno kolikor profit.
Dunaj je imel zadnji teden svoj črni petek. Od nikodar ni bilo premoga. Cestne železnice so ustavile promet, tovarne so bile zaprte, in popoldne so zaprli tudi trgovine, ker ni bilo mogoče prebiti v njih. Nad mestom visi oblak obupa. Starega Dunaja ne spozna nihče več. In nihče ne ve, kdaj in kako se to izpremeni.
V Rumuniji so bile volitve v parlament, toda sedemdeset odstotkov volilcev se jih ni udeležilo. Socialistična, unionistična stranka, ljudska liga in vse nerumunske narodnosti so odpoklicale svoje kandidate za protest proti absolutistični vladi. 400,000 volilcev je bilo izpuščenih iz volilnih seznamov, češ, da so še vedno mobilizirani, 300.000 drugih so pa uradi "pozabili" vpisati. » Kljub temu, da je glasovalo le 30 odstotkov volilcev, je bila vladna liberalna stranka poražena. Izvoljenih je bilo tudi sedem socialistov, dasi se je stranka vzdržala volitev.
Ameriški dopisniki iz Nemčije poročajo, da je dežela nemirna in da je v kratkem mogoča nova revolucija. Nemčiji primanjkuje živil in .sredstev z;i industrijo. To povzroča veliko nezadovoljnost, ki jo taktika vlade še povečuje. Zadnji dogodki pred rajhstagom, kjer je vojaštvo streljalo na množico, so menda imeli drugačen rezultat, kot ga je pričakoval Noske. Spartakovci sicer tudi ne bi mogli i/ tal iztepati premoga in drugih sredstev za obrat industrije, toda kadar prihaja razdraženo ljudstvo v obup, izgube vsi taki argumenti moč. Nemčiji m grozi revolucija razuma, ampak revolcija razpalj -ne strasti. In če izbruhne, postane lahko huda.
Beli teror na Ogrskem postaja, kakor se zdi, tako provokatoričen, da dobivajo radikalni elementi zopet upanje in groze z novo revolucijo. Kakor se je pokazalo, nimajo ti revolucionarji sami mnogo sposobnosti, vendar pa toliko, da lahko preplavijo deželo nove groze.
V nekem češkem dunajskem listu čitamo: ^'Dunaj brez kurjave se zateka v gozd. To se pravi, da prireja ekspedicijo po drva v dunajski gozd. Zadnje nedelje se je udeležilo takega izleta 100.000 oseb. moških, ženskih in otrok. Člani ekspedicije so bili opremljeni s sekirami, cepimi, ročnimi vozički itd. Taki izleti uničijo gozd v kratkem času popolnoma." To je gozd, ki je bil nekdaj največji kras in ponos dunajske okolice.
Irska delavska stranka je nezadovoljna s taktiko Sinn Feinistov. Hoče pač, da se razumno reši vprašanje irske samouprave, obsoja pa poiskuse upora, ki jih snujejo Sinn Fpinisti. Tudi z neplodnim ignoriranjem angleškega državnega parlamenta se delavska stranka ne strinja. Angleška delav-
ska stranka je poslala na Irsko delegacijo, katere člani so Arthur Henderson, William Adamson in J. R. Clynes, da stopi v tesnejše stike z irskim organiziranim delavstvom.
Vladni oddelek dela poroča, da so pri preiskovanju triinpetdesetih tovarn v raznih državah našli v sedeminštiridesetih otroke izpod dvanajst let pri delu . . . Zakon proti otroškemu delu je najvišje sodišče, kakor je znano, označil za neustaven.
Iz Rumunije prihajajo slabe vesti. Na obzorju je ostra politična kriza in vpričo absolustičnih metod, katerih se je ondotna vlada navadno 'posluževala in katerim se tudi sedaj še ni odrekla, ni nikakor izključeno, da izbruhne ljudski gnev v krvavih usporih.
Nikdar ni bilo toliko pozivov za varčevanje, kolikor jih je sedaj. V listih, brošurah, bančnih reklamah, podjetniških navodilih i. t. d. čita človek lahko v najraznovrstnejših varijacijah, kakšna bla godat je svota denarja, ki jo ima v starih letih. Kadar čita človek tako prigovarjanje, se mu zazdi, da so ljudje sami otroci, naivni in nepraktični, povsem nepoznavajoči vrednost denarja. Ker pa tudi Amo rika ni dežela samih otrok, se včasi zgodi, da raz-dražijo taki nauki človeka, ki naposled tudi nekaj ve o tem, da se z denarjem lahko marsikaj kupi brez njega pa nič, in da je lahko varčevati in hraniti, če je kaj, ne pa, če ni ničesar. Vsa navodila za varčevanje bi imela veliko večjo ceno, če bi povedala, kako priti do denarja, ki bi ga človek, kadar ga ima. itak rad vložil v banko.
J. S. z.
Članom Jugoslovanske socialistične zveze na znanje.
*
Na željo nekaterih klubov J. S. Z., zlasti onih št. 69, 114, 210 in 212, da obdrži J. S. Z. svoj izredni zbor, na katerem naj razpravlja o taktiki in pridru-ženju h kakšni socialistični stranki itd., je eksekuti-va na svoji seji dne 17. januarja t. 1. po daljši vse-' stranski razpravi prišla do zaključka, da bi bil izreden zbor ob času pi'eganjanja komunističnih elementov, neumesten. Sprejel je pa z ozirom na želje klubov, da se J. S. Z. povrne k socialistični stranki predloge, o katerih bo odločalo članstvo J. S. Z.
Kakor hitro bodo Izjava in predlogi objavljeni in glasovnice razposlane, se odpre v Proletarcu dis-kuzija o zadevi.
Poleg tega je sprejel glavni odbor še nekaj drugih zaključkov, o katerih dobe sodrugi informacije iz zapisnika, ki ga pošlje tajništvo vsem klubom, kakor hitro bo gotov.
Sodrugi! Sedaj ko je vprašanje priključitve k Socialist party na dnevnem redu, je potrebno, da po-agitirate za pridobivanje novih članov v klube. Mnogo članov je izstopilo iz J. S. Z., ker se niso strinjali, da se Zveza odcepi od Socialistične stranke — to je, niso razumeli pravilno stališča, ki ga'je zavzemala J. S. Z. v vojni. Če jim je bilo tedaj v resnici do socialistične stranke, imajo sedaj priložnost, da to pokažejo in se vrnejo v J. S. Z., kajti le tedaj, če postanejo njeni člani, bo njih vpliv, da se J. S. Z. vrne vanjo, vpoštevan. Pot temu vprašanju je sedaj odprta. Na delo, sodrugi!	Tajništvo J. S. Z.
LISTU V PODPORO.
Leo Vesel, Chicago, 111.....................$ .50
John Poch, New York City................. 1.10
Martin Osterman, Imperial, Pa..............35
Mrs. P. Ermenc, La Salic, 111...........50
Joe Hrovat, Pullman, 111....................50
Anton Puc, Cicero, 111......................60
Ignac Žlemberger, Glencoe, Ohio............ 1.00
Nabrano v krogu vesele družbe v Detroitu,
Mich, (pošiljatelj S. Bajec) ............ 5.00
Bartol Yerant, Aliquippa, Pa............. .80
Skupaj..........................$10.35
ADVERTISEMENT
Slov. delavska
Ustanovljena dne 28. avruata 1908.
podporna zveza
Inkorporirana 22. aprl-la 1909 v državi Penn.
Sedež: Johnstown, Pa.
glavni uradniki:
Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Olalr Ave., Cleveland, Oblo.
Podpredsednik: JOSIP ZOBKO, E. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa.
Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa. X. Pom. tajnik: FRANK P AVLO VC», 634 Main St., Johnstown, Pa.
2. Pom. taj. ANDREJ VIDRICH, R. F. D. box 4, Johnstown, Fa.
Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, O.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVASNIK, 6325 Station St., E. E. Pittsburgh, Pa.
1.	nadzornik: SOPHIA BIRK, 606 St. Clair Ave., Cleve-
land, Ohio.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St, Cleveland, O.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERZAN, Box 72,
East Mineral, Kans. 1. porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Banonza, Ark. S. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, Dl.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa. TJRADNO GLASILO: PROLETAREO. 3639 W. 26th St.,' Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic,_ nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovi ja j o: Blas Novak, Union National Bank in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
ZAPISNIK.
LETNA SEJA GLAVNEGA ODBORA S. D. P. Z.
12. in 13. januarja 1920.
Predsednik Ivan Prostor otvori sejo ob 9. uri zjutraj. —
Navzoči: Ivan Prostor, Jos. Zorko, Blas Novak, Frank Pavlovčič, Andrej Vidrich, Josip Žele, Zofka Birk in Ivan Grošelj.
Odsotni glavni odborniki so:
Ignac Podvasnik kot novoizvoljeni predsednik nadzornega odbora, Martin Oberžan, Franc Teropčič, Josip Golob ter Dr. Jos. V. Grahek.
Sledi čitanje zapisnika polletne seje gl. odbora od meseca julija 1. 1. ter se isti sprejme kot čitan. Sledijo Se ne rešene zadeve po zadnjem zapisniku:
Zadeva poneverjenih čekov društva štev. 74, ček za vsoto $54.00 je dotična banka zopet preklicala iz vzroka, da za-
prisežena izjava nima pravilnega imena prizadetega člana; slklene se, da se pošlje banki še eno zapriseženo izjavo s pravilno navedenim imenom. Rešitev zadeve se poveri gl. tajniku in blagajniku.
Zadeva brata Sile, člana drušvta štev. 85, je rešena s tem da se mu je bolniška podpora izplačala v znesku $36.00.
Zadeva posmrtnine umrlega br. Urbančič dr. štev. 25 še ni rešena. To zadevo ima rešiti sodišče ter določiti, kdo da je postavni dedič, ali njegova žena ali njegov brat. Posmrt-nina znaša $500.00.	.
Zadeva umrlega pasivnega člana Louis Cimpermančič 3« rešena s tem, da se je posmrtnine izplačalo $125.00.
Sledi zadeva bivšega glasila "Glas Naroda". Tajnik poroča, da je prejel račun od uprave G. N., iz katerega je razvidno da je za glasilo za 48 dni skoro tolik, kot prejšnje leto za pol leta, dasi ni bilo uradnega iz glavnega urada več pri-občenega kot v istem času prejšnje leto. Tajnik je upravi G. N. sporočil, da bo zadeva takoj izravnana, ko hitro uprava G. N. pošlje pravičen račun, nikakor pa ni mogel odobriti pretirani račun za priobčevanje uradnih poročil ter naročnin, ki niso v soglasju s pogodbo medSDPZ. in G. N., katera je v tem sluičaju polnomočna, obenem ni organizacija obvezana plačati zaračunano naročnino in glasilo od vštevšega 18. februarja 1919, to je od dneva odpovedi, za katero je bil G. N. 30 dni poprej obveščen.
Glavni odbor sklene, da se izplača G. N. zaostali dolg na podlagi odloka gl. nadzornega odlbora, kateri ima določiti v koliko je poslani račun pretiran. Sklep soglasno sprejet.
Tajnik poroča, da so vsi nominirani kandidati za 1. in 2. nadzornika sprejeli kandidaturo, in sicer 10 po številu izmed katerih »ta bila z večino glasov izvoljena kot 1. nadzornik br. Ignac Podvasnik in kot 2. nadzornik sestra Zofija Birk, prvi član dr. št. 56, druga od dr. št. 62.
Slede poročila glavnih odbornikov:
Predsednik poroča, da nima posebnih poročil kot to, da jo imel preeej obširno korespondenco nanašajočo se glede združenja organizacij, in ravno tako tudi z gl. uradom; s se-sedanjim poslovanjem glavnega urada se popolnoma zadovolji, ker se poslovanje vrši sedaj v najlepšem redu.
Podpredsednik br. Zorko nima posebnih poročil.
Tajnik poroča, da je organizacija v finančnem oziru v pretočenem letu zadovoljivo napredovala, nasprotno pa je število članstva nekoliko padlo, v mladinskem oddelku je bilo nekoliko napredka, finančno stanje mladinskega oddelka je nadvse povoljno. Da ®mo nekoliko padli v članstvu, je vzrok ta, da se je že mnogo članov izselilo nazaj v staro domovino, ki si po večini niso nabavili potnih listov, iz česar je razvidno da se ne nameravajo vrniti v Združene države. Poslovanje v pretečenem letu je zahtevalo precej veliko dela s tem, da je bilo treba stvari urediti, da se je zamoglo uložiti prošnje za poslovnice po ostalih državah, kjer posluje SDPZ. oziroma, kjer je bilo nujno potrebno.Proračun za Insurance Department je dal mnogo sitnosti; končno se je sestavil račun tako dobro, da je glavni urad prejel priznanje od tozadevnega državnega nadzornika. Stanje solventnosti organizacije, kakor tudi natačnejše poročalo o stanju članstva ter o umrljivosti vsled kratkega časa in zaposljenosti se ni moglo do sedaj še izgotoviti, ko pa bode računski izvedenec (Ac-tuar) s svojim delom gotov, potem bo podal natančnejše poročilo članstvu potom zvezinega glasila.
1.	pom. tajnik nima posebnih poročil.
2.	pom. tajnik (zapisnikar) nima posebnega poročila.
Blagajnik nima posebnega poročila.
Zaupnik poroča o zadevi posmrtnine za umrlim Emil Ra-doševičem, članom društva št. 69, ki je bil zavarovan za $500.00. Svota se je izplačala Alien Property Custodian in sicer znesek $400 na ime Ivan Eadoševič, to je očetu pokojnega, ki se nahaja v stari domovini. Zaupnik je prejel od J os. Crniča, kateri trdi da je on pravi dedič, ker ima pa svoto v rokah sedaj vladni zastopnik, se ima prizadeti tam pogajati. Glede obrestnih vlog, ki so naložene v Mestni hranilnici v Ljubljani, poroča, da je isto obvestil glede izplačil teh svot, ker so nekateri mladoletni postali polnoletni. Odgovor je prejel, da so obresti pripisane k vlogam ob enem pa, da hranilnici za enkrat ni mogoče denarnih vlog poslati v Ameriko, dokler se razmere nekoliko boljše ne urede. Zadeva mladoletno Zofije Božič: svota se nahaja za to mladoletno pri Alien Property Custodian; isti je zahteval dvakratno izplačilo, ki pa se mu je dokazalo njegovo pomoto in sedaj je zadeva v
Nadzornica Zofija Birk poroča, da je nadzorni odbor pro-našel račune in poslovanje v glavnem uradu v najlepšem redu, prečita polletne izdatke in dohodke iz katerih je razvidno, da je pftostanek šestih mesecev čistega $32,292.92, ter
da je finančno stanje dne 1. januarja 1920 naraslo na $204,-602.26. V tej svoti so uračunjeni nevrnjeni čeki za svoto $3,552.06 kar znači, da ima SDPZ. v gotovini $201,050.20, kateri svoti se še prišteje vrednost inventarja v znesku $3,000, torej skupno $204,050.20. V mladinskem oddelku se nahaja $21,285.84, ki je všteta v zgorajšnji svoti. Knjige tajnika in blagajnika se popolnoma vjemajo v dohodkih in ravno tako tudi v izdatkih, kar je dalo precej olajšanja pri pregledovanju knjig.
3. nadzornik br. Grošelj se strinja s poročilom, ob enem poroča, da ni prejel od odstoplega 1. nadzornika br. Peter-nela nikakih listin, to je varščin gl. odbornikov in društvenih uradnikov in da so še vedno v njegoyi posesti.
Poročila se vzamejo na znanje.
Tajnik prečita poročilo novoizvovoljenega nadzornika br. Ig. Podvasnika.V poročilu omenja, da se ni mogel udeležiti revizije vsled bolezni njegove soproge in vale d zaposlenosti v njegovi trgovini. Temu poročilu sledi širša debata ter se sklene, da ima br. predsednik poizvedeti, v koliko je to poročilo resnično, in v slučaju, da poročilo ne odgovarja resnici, potem se ga kaznuje po pravilih s tem, da se ga nadomesti s kandidatom, ki je imel največ glasov za to mesto.
Tajnik poroča, da je pri reviziji brat Mihael Eok nadomeščal br. Podvasnika.
Tajnik prečita še ostala poročila gl. odbornikov in sicer br. Oberžana in Teropčiča, ki se opravičujeta vsled slabega vremena in oddaljenosti. Ostali gl. odborniki niso poslali ni-kakega poročila.
Poročila se vzamejo na znanje.
Tajnik poroča, da br. Peternel, kot bivši 1. nadzornik še ni izročil varščin glavnih odbornikov ter da jih še vedno drži v svoji posesti kljub večkratnim opominom od strani predsednika, tajnika in nadzornika Ivana Grošeljna, kateremu je imel izročiti vse listine tičoče se zveze takoj, ko je prijavil svojo resignacijo. Od tega časa je že poteklo pol leta. Iz tega sklepa gl. odbor, . da on nalašč zadržuje "omenjene stvari. Predlagano, da se ga izroči American Surety Co., katera naj izposluje od njega ves imetek, ki spada SDPZ., ter da se ga izobči iz SDPZ. radi njegovega zanemarjenja dolžnosti. Predlog podpiran ter sprejet s 5. proti 2. glasovoma.
Sledi opoldanski odmor.
Nadaljevanje seje ob 2. uri popoldan.
Navzoči vsi prejšnji.
Na dnevni red pridejo društvene zadeve:
Dr. štev. 25. -— Zadeva članice sestre Terezije Završnik. Ta članica se je v času njene bolezni zdravila po nekem zdravniku, ki je stanoval ,v Salt Lake City, Utah, ter je ta kraj po poročilu tajnika oddaljen 201 miljo od društvenega sedeža, oziroma od kraja, kjer stanuje omenjena sestra, kar je razvidno, da je to članico zdravil ta zdravnik na distanco ter da bolnice ni videl. Glasom poročil je bil ta zdravnik ustreljen dne 9. junija 1. 1., a društvo je nakazalo bolniško podporo omenjeni članici do 4. julija, ne da bi bila obiskovana po zdravniku; iz tega je razvidno, da si je imela najeti drugega zdravnika, kateri bi jo imel obiskovati, kakor to določajo pravila. Vsled tega stavi br. Hochevar predlog, da se ta podpora odkloni, podpira br. Zorko, soglasno sprejeto.
Dr. štev. 34. — Zadeva br. Anton Lavriča. Omenjeni je tajnik društva in je poslal nekako prošnjo na glavni urad, v kateri prosi, da bi se mu nakazala bolniška podpora, ki je bil baje bolan. Gl. tajnik mu je odpisal, da ako ima prejeti bolniško podporo, ima poslati bolniške listine v smislu pravil, kakor velja za vse člane. Nato je poslal br. Lavrič dve nakaznici, na katerih si je nakazal skupno $51.00. Na teh bolniških nakaznicah je podpis društvenega predsednika, mesto bolniškega nadzornika. Iz pojasnila bolniškega nadzornika je razvidno, da se ni sobrat Lavrič pri svojem društvu javil bolnim, ter da je bil ve« čas zaposlen kot natakar v društveni dvorani; vsled tega ni hotel bolniški nadzornik podpisati nakaznic ter je protestiral proti takemu • nakazovanju bolniških podpor, nakar je nakaznice podpisal društveni predsednik. Omenjeno bodi, da je br. Lavrič poslal tudi prošnjo za zvišanje njegove posmrtnine in bolniške podpore v istem času, ko je zahteval bolniško podporo. V prošnji za zvišanje je navedel, da sploh ni bil nikdar bolan. Vrhovni zdravnik ga je za zvišanje zavarovalnine odklonil, nakar je br. Lavrič vrhovnemu zdravniku pisal, da on ni bolan, pač pa da je bolj zdrav kot zdravnik sam.
Iz predležečih listin je razvidno, da je hotel br. Lavrič izsiliti bolniško podporo s pomočjo društvenega predsednika br. Omejca in obenem tudi zvišati zavarovalnino na podlagi nepravilnih izpovedih. Br. Hochevar stavi predlog, da glavni odbor odstavi br. Fr. Omejca kot društvenega predsednika in br. Ant. Lavriča kot društvenega tajnika, ter obvesti društvo
da ima takoj izvoliti druga dva člana na njih mesta. Predlog podpira Vidrich in je soglasno sprejet.
Dr. štev. 41. — Tajnik tega društva br. Frank Alešnik je poslal gl. uradu nekakšen protest, v katerem navaja, da društvo protestira proti gl. uradu, ker isti baje samovoljno razpišuje preveč naklad, s katerimi si potem glavni odborniki polnijo svoje žepe. Br. tajnik prečita kopijo odgovora na ta "protest", v katerem pojasnjuje br. Alešniku, čemu se je naklada razpisavala. Br. Pavlovčič» stavi predlog, da se radi že več takih obdolžitev br. Alešnika suspendira za en mesec. Podpira br. Hochevar. Soglasno sprejeto.
(Opomba.—Glavni in nadzorni odbor želi, da taki vroče-krvneži pazno pregledajo celoletni račun, ki bo priobčen v glasilu Proletarcu, ter naj se prepričajo koliko je resnice na tem, da je denar romal v žepe glavnih odbornikov.)
Dr. štev. 59. — Zadeva br. Frank Bregar: Ta član se pritožuje, da je bil prikrajšan na bolniški podpori za svoto $10; prijavil se je bolnim dne 16. aprila terse javil zdravim 1. maja, ter mu je društvo na seji tudi za ta čas podporo odobrilo. Društveni tajnik pa mu je pomotoma ali pa namenoma vpisal datum javljenja bolnim z dne 21. aprila, torej pet dni premalo. Iz listin je razvidno, da je član v resnici prikrajšan za 5 dni, kar znese po $2 dnevno skupaj $10 ter se sklene, da se mu ta vsota naknadno nakaže. Ker je gl. odboru že dalj časa znano, da je pri društvu nekaj strankarstva, apelira na društvo, da vedno rešuje društvene zadeve članov nepristransko in za vse enakopravno po pravilih.
Dr. štev. 60. — Zadeva umrlega Fr. Kosmača: Ta član je zblaznel ter je bil več časa v blaznici. Vsled zdravniške izjave, da je neozdravljiv, se je za njega izplačala odpravnina, katero se je skupno z bolniško podporo oddalo zaupniku, ki je isto naložil na obresti. Sedaj se tega denarja nahaja z oibrestmi vred $353.85 na njegovo ime. Sklene se, kadar se prijavijo postavni njegovi dediči, da se jim ta svota izplača.
Dr. štev. 82. — Zadeva umrle Katarine Polanšek: omenjena je umrla ter je bila posmrtnina že izplačana njenemu možu, mož pokojne pa zahteva poleg posmrtnine še operacijske stroške, ker je pa bolnica umrla, se v takih slučajih operacijski stroški ne plačujejo, ampak se izplača samo posmrtnina.
Dr. štev. 119. — Zadeva br. Jakob Štrukelj: Ta član je že več časa bolehal ter tako prejel že veliko bolniške podpore, kasneje se je pa podvrgel operaciji in sedaj zahteva, da se mu plačajo operacijski stroški; sklene se, da se mu operacijski stroški izplačajo.
Dr. štev. 122. —Zadeva br. Andreja Zidar: Temu je bila bolniška podpora ustavljena, ker ni bil zadostno od njegovega zdravnika obiskovan; omenjeni se pritožuje v pismu, češ, da je zakrivil zdravnik, ker ga ni dovolj obiskoval. Zadevo se prepusti gl. tajniku, da jo reši kot predpisujejo pravila v takih slučajih.
Dr. štev. 141. — Zadeva br. Bartol Eržen: Ta član je zbolel na umobolnosti meseca julija 1. 1.; ker je pa oddaljen, od društva, ni društvo dobilo dolgo časa nobenega obvestila, da je ta član zbolel, šele v poznejšem času je bilo društvo obyeščeno, da je bil ta član poslan v norišnico. Gl. tajnik je pisal za podrobnejša pojasnila, katera je prejel od društvenega tajnika, da je dotični član samski ter da nima nikakih sorodnikov v tej deželi. Zadevo se prepusti gl. tajniku v pravilno rešitev.
Dr. štev. 145. — Zadeva Ivano Belaioh: Ta članica je bila sprejeta v SDPZ. dne 6. aprila 1919. un zbolela pa je že 21. avgusta 1919. Na njeni prošnji za pristop je navedla, da ni bila še nikdar bolna. Bolniški nadzornik društva pa trdi, da je ta članica pristopila v društvo bolna in sicer holehala je že od zadnjega poroda. Vsled nejasnosti jo gl. tajnik zahteval, da jo da društvo na zvezine stroške še enkrat zdravniško preiskati, kar je društvo tudi storilo. Zdravnik, ki jo je preiskal, je navedel v izjavi da je njeno bolezen povzročilo naporno delo, ter priporoča da se podvrže operaciji. Vrhovni zdravnik odklanja vsako izplačitev bolniške podpore predno Be ne dobi zapriseženo zdravniško izjavo, kako da je bilo z boleznijo še pred vstopom v SDPZ.
Glavni odbor smatra po podanih izjavah za dovoljno evidenco, da je članica vstopila v Zvezo s to boleznijo, katero je zamolčala pri preiskovalnem zdravniku, vsled tega jo gl. odbor iz zveze izobči na podlagi tozadevnih pravil.
Dr. štev. 151. — Zadeva Anton šajn: Glavni urad je prejel poročilo, da jo bil ta član pred vstopom v SDPZ. obstre-ljen, vsled česar je zelo podvržen boleznim. Ta član je tudi zamolčal pri preiskovalnem zdravniku ta slučaj vedoma, vsled tega je kršil pravila in glavni odbor ga vsled tega iz-obča iz organizacije. Sprejeto soglasno.
Slede nova opravila.
Tajnik prečita rezultat splošnega glasovanja za inicija-tivo društva štev. 68 ter je glasovalo članstvo sledeče.
Za predloga je glasovalo 1622 članov in članic, proti pa 995 članov in članic.
Glasom pravil sta bila predloga sprejeta 7. večino glasov.
Izid splošnega glasovanja za mesto prihodnje konvencije je sledeč:
Greensburg, Pa., 388 glasov, Johnstow.n, Pa., 1154 glasov, Cleveland, Ohio, 1253 glasov.
Ker nima nobeno mesto absolutne večine, gresta se enkrat v ožjosplošno volitev mesta Cleveland in Johnstown.
Splošno glasovanje se vrši od 1. februarja do 15. marca 1920, poznejše glasonieo bodo neveljavne.
Predsednik zaključi sejo olb 6. uri zvečer.
Nadaljevanje seje dne 13. januarja 1920 ob 8. uri zjutraj
Navzoči vsi prejšnji.
Nadaljevanje glede konvencije:
Sklene se, da se ob enem aiključi v glasovnice za mesto prihodnje konvencije tudi volitev delegatov za prihodnjo konencijo.	.
Tajnik poroča, da sodeč po glasovnicah za združenje, v kolikor jih je do sedaj dospelo v glavni urad, je nad tri četrtine članov, ki so se udeležili glasovanja, glasovalo za združenje, kar daje upanje, da bo glasovanje za združenje povsem dobro izpadlo v prilog združenja. Ker glasovanje še ni končano, ne more dati sedaj še nikaki/h definitivnih podatkov.
Sledi razmotrivanje glede seje združevalnega odbora, ki se ima vršiti po odglasovanju članstva vseh prizadetih organizacij. Ker pa ni še nikakih podatkov, kedaj da bodo vse organizacije odglasovale in kako bo glasovanje pri ostalih organizacijah izpadlo, se sklene ravnati po nasvetu združevalnega odbora, ki je v delu, da se zadeva čim preje reši, da se združitev uresniči, nakar naj se skliče skupna konvencija, katera bo uredila vse potrebno v prid skupnega poslovanja. Ako se bo videlo, da bi se združitev mogla izvesti v bližnji bodočnosti, bi konvencija SDPZ. sploh izostala; na ta način bi se prihranilo nekaj tisočakov.
Tajnik poroča, da se je v par državah, v katerih je bilo nujno potrebno, povoljno rešilo za preskrbo poslovnic. Država Minnesota pa nam je licenco odrekla, nakar se je ponovno podvzelo koralke ter je upati, da se bo stvar sedaj povoljno rešila.
Tajnik poroča, da se je preuredil mladinski oddelek po starostni lestvici; k temu so nas prisilile razmere, ker brez te preuredbe bi ne bili za mogli izposlovati v nekaterih drža vah pravice poslovanja.
Brat Zorko žeil, da bi se priobčilo število članov in članic razdeljene po razredih in oddelkih. Tajnik mu pojasni, da se bo to takoj zgodilo, kakor hitro bo aktuar s tozadevnim računom gotov.
Tajnik poroča o tožki državnega pravdnika (Attornev General) države Pennsylvanije, kateri si je vzel na piko našo organizacijo, katera se mu zdi preveč radikalna, ker ima pravila ki določajo, da se izobči stavkokaze. Poroča, da ta korak državnega pravdnika jo le nekakšen poizkus na naprednejše organizacije, in ako bi se mu posrečila njegova nakana, da bi bil charter organizaciji vzet, potem bi ista usoda doletela tuidi vse druge organizacije, ki imajo »lična pravila. Nadalje poroča, da se je najelo v Hamsburgu odvetnika, kateri bo zastopal organizacijo pri sodnijski razpravi, ter da se je sestavil odgovor na obtožbo državnemu pravdniku, v kateri se je navedlo, da stavkokazi opravljajo ponajveč delo, v katerem sploh niso izučeni in iz česar sledi, da se nešteto krat pripetijo nesreče med istimi radi njih neizkušenosti, rad' česar organizacija ne more nositi odgovornosti, ter je primo-rana varovati svoj imetek, da ubrani velikih izdatkov, česar bi povzročilo da bi bilo članstvo obremenjeno z nakla dami, da zopet izravna tako izgube. Tajnik omenja, da je upati, da ne bo stvar prišla niti do sodnijSke razprave ter da bo tožba prej ustavljena.
Zvezin odvetnik želi, da glavni odbor napravi kak za ključek za nadaljno postopanje glede te obtožbe. Sklene se, da se pooblasti gl. predsednika in tajnika, katera naj imata polno moč stvar rešiti na najboljši način sporazumno z zvezi-nim advokatom.
Bazno:
Br. Prostor poroča o zadevi izplačane posmrtnine po ■umrlem Fr. Tomaži ču, članu društva štev. 41. Ta posmrtnina v znesku $150 se je izplačala br. Alešniku, društvenemu ta j niku, na katerega je imel pokojni Tomažič napravljeno opo rdko. Za to vsoto pa sedaj toži neka druga stranka in trdi, da ta vsota pripada njej, ket je pokujni pred smrtjo oporoko prenaredil. Na podlagi že več poslanih poročil tikajoče se te
zadeve, so je nova oporoka zavrgla, ter se posmrtnina izplačala br. Aleániku, kateri je imel po naročilu umrlega za njega plačati eventuelne neporavnane pogrebne stroške. Br. Prostor omenja, da je 'bil pozvan k odvetniku, ki zastopa to afero ter mu je celo zadevo raztolmačil, nakar je odvetnik po danih poročilih smatral, da se ta zadeva tiče samo strank, ne pa organizacije. Poročilo se vzame na znanje.
Tajnik želi, da bi glavni odbor dovolil naročiti liste, kateri so glasila slovenskih podpornih organizacij, za glavni, urad. Poroča, <la do sedaj je vedno on zdrževal te izdatke iz lastnega žepa, listi so potrebni radi tega, ker je v njih velike razprav od posameznih organizacij, tičočilh se združitve in drugega poslovanja, o katerih je zelo koristno, da je gl. urad obveščen. Brat Zele stavi predlog, da se naroči sledeče liste: Glas Naroda, Glas Svobode, Prosveto ter Glasilo K. S. K. J. Podpira br. Grošelj. Sprejeto.
Tajnik poroča, da se je s poslovanjem z Title Trust and Guarantee Co. prenehalo, ter se je isto nadomestilo z Union National Bank, ravno tako se je na tej banki odpovedala obrestna vloga ter se bo ista naložila na boljše obresti drugam. —
Sledi opoldanski odmor.
Nadaljevanje seje ob 2. popoldan.
Tajnik poroča, da je SDPZ. plačala preostanek računa tiskarne Enakopravnosti za tiskanje zapisnika konference združevalnega odbora ter da je to svoto porazdeliti sorazmerno med vse prizadete organizacije, katere so bile zastopane na konferenci. Svota znaša $115.72.
Poročilo se vzame na znanje.
Br. Grošelj poroča, da je nadzorni odbor pregledal knjige in bančne vloge ter pripisane obresti mladoletnih otrok, ki so v osikrbi pomožnega «blagajnika SDPZ. br. Hochevarja, ter poroa, da se vloge in obresti popolnoma vjemajo. Skupnih vlog s pripisanimi obrestmi na raznih bankah je $S,1¡82.78, ter pri Alien Property Custodian $3,775.52 in v Mestni Hranilnici Ljubljanski so tri vloge s pripisanimi obrestmi skupaj 2449 kron in 77 vinarjev.
Poročilo se vzame na znanje.
Ker je dnevni red izčrpan, se na predlog br. Zorkota zaključi sejo ob 4. popoldan.
John Prostor, predsednik	Andrej Vidrich, zapisnikar.
Dawson, N. Méx. — Članstvu društva Planinski Kaj, št. 8, SDPZ. naznanjam, da sem pustil tajništvo in je na moje mesto izvoljen brat John Krivec. Člani naj se v društvenih zadevah v-bodoče obračajo nanj. Društvu želim mnogo uspeha v tem letu. — Frank Kosernik.
Vse države razun Amerike so podpisale mir z Nemčijo. Zapisano in podpisano. Na svetu so pa kljub temu še ljudje, ki niso dovolj prepričani o miru.
V Angliji sc kaže vedno več nezadovoljnosti z Ameriko. Vzrokom te antipatije se dajejo različna imena. Za vsemi pa tiče gospodarski interesi. Pro-tiameriških glasov je v Angliji od dne do dne več. In vsi se še niso niti oglasili . . . Italijansko časopisje napada Anglijo, Francijo in Ameriko, češ da ne cenijo dovolj "velikih žrtev", ki jih je baje Italija doprinašala v vojni . . . Poroča se, da pošiljajo Japonci orožje v Mehiko in da spremlja ta transport japonska bojna ladja . . . Korejci se bojuje z Japonci in so jih ob priliki porazili.
To je le nekoliko zgledov, in lahko bi jih bilo pomnožiti. O homatijah izven zavezniških krogov niti ne govorimo. Kje je tisti trajni in utrjeni mir, ki ga je hotela pariška konferenca ustanoviti? In kje je tista visoka instanca, ki bi mogla preprečiti poostritev teh in podobnih nasprotij do odprtega spora? ... O sposobnosti konferenčnikov za veliko delo, ki naj bi ga bili izvršili, se lahko dvomi.
Iz založbe Socijalne Matice v Ljubljani smo te dni prejeli nekaj zvezkov socialistične revije "DEMOKRACIJA'' in druge brošure, ki jih priporočamo v naročitev.
SEZNAM IN CENE
Peter Bezruč: "Šleske pesmi", iz češčine prevel Fran Albrecht..............$ .75
Dr. Oto Bauer: "Pot k socializmu", priredil Filip Uratnik.....................30
Alojzija Štebi: "Demokratizem in ženstvo".................................20
"Pogled v novi svet"................................................... .15
"Demokracija" (socialistična revija) 1—3 zvezek.........................25
"Demokracija"	"	" 4—7 zvezek.........................25
"Demokracija"	"	" 8—12 zvezek........................50
Nadalje priporočamo v naročitev:
Etbin Kristan: "Svetovna vojna in odgovornost socializma"..................80
Etbin Kristan: "V novo deželo"........................................ .30
"Katoliška cerkev in odgovornost socializma".............................20
-Ako še niste, pošljite naročilo takoj za-
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR 1920
STANE 65c ■
V zalogi imamo še nekaj iztisov koledarja letnika 1919. Če ste ljubitelji dobrega povestnega gradiva, ga naročite.
Naročilom priložite money order, gotovino, ali poštne znamke.
| Naslov: pROLETAREC
iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiH
Ali ste že prečitali oglas na drugem mestu v tem listu, kjer so označene publikacije, katere smo pred nekaj dnevi prejeli iz stare domovine Naročite jih, dokler nam ne poidejo.
Sodrug, vzemi si za nalogo pridobiti Proletarcu vsaj enega novega naročnika. Razširimo list, ki je edino glasilo slovenskega socialističnega delavstva, organiziranega v J. S. Z.
Ako vaš prijatelj še ni naročil Ameriškega družinskega koledarja za leto 1920, ga opozorite, naj to takoj stori.
Ne prezrite oglasa: "Izšla je nova knjiga", ki se nahaja na drugem mestu v tej izdaji.
Izmed vseh vzrokov narodnega sovraštva je nevednost največji. —H. Th. Buckle.
NOVOST!
.PRAVI VREMENSKI PROROK.
SAMO $2.25
NOVOST!
To je barometer v obliki male hiše švicarskega sloga, ki vam pove vremensko stanje za 24 ur naprej. To •ni igrača, ampak znanstveno konstruiran instrument in deluje avtomatično pod pritiskom zraka. Ta mala hišica ima 4 okna, dva na pročelju in dva ob straneh. Ima tudi dvoje vrat skozi katere prihajajo številke naznanjajoč vremenske spremembe. Med vratmi je barometer, ki vam prika-" zuje stanje temperature. Na levi strani nad vratmi hišice je kukavica in na vrhu pročelja hiše je dekoracija z jelenovo glavo. Z eno besedo, to je krasen izdelek, interesan-ten za vsako hišo. Natančne instrukcije pošljemo z vsakim naročilom.
NE POŠILJAJTE DENARJA NAPREJ. Izrežite ta oglas in ga pošljite zaeno s 25c za pošiljalne stroške na spodnji naslov. $2.25 boste plačali potem, ko prejmete ta predmet. Pišite takoj, dokler zaloga ne poide.
VARIETY SALES COMPANY, Dept. 469 E. 1136 Milwaukee Ave., Chicago, 111.
535348482323534823484823232353532323232323532353235353532323235323534823232348232323482390232348234823
482353535348482353484848532323235323
Severova zdravila vzdrzujejo zdravje V družinah.
Kašelj
je znan kot eden najbolj znanih znakov, ki spremlja prehlad, eripo in kadarkoli so prizadete cevi sapnika. Zato potrebujete zdravilo, ki bo olajšalo vnetje in na ta nailn ustavilo vznemirjenje ter kašelj. Nobeno zdravilo ni boljše, kakor
S
everas
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za pljuia», ki je dobro poznan iz za leta 1881. kot vspešno zdravilo za zdravljenje prehlada, hrlpavosti in kašlja, zlasti če izhaja iz vnetja sapnih cevi, krčnih napadov in influnce. Cena 25o in lo davka, ali 50c in 2c davka. v vseh lekarnah.
Severov almanah za Slovence s. leto 1920 za.tonjl Vprašajte zanj ivo-jega lekarmka.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
John Plhak & Co.
1151-1153 W. 18th Street
Chicago,
ILLINOIS.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih in otroških oblek, izdelanih po najmodernejšem kro-ju.Cene nizke.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik za notranje bolezni in ranocelnlk.
Zdravniška preiskava brezplačna — pla jati je le zdravila. 1924 Bine Island Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po-pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieaga šireči bolniki naj pišejo slovensko.
SLOVENCI
pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD >ORNI JEDNOTL
Naročite si dnevnik "Pr os veta". List stane za celo leto $4.00, pol leta pa $2.00.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ie) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale A ve Chicago, 111.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega soc. kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v Illirija dvorani", 310— 1st Ave. Ker so vedno važne stvari na dnevnem redu, zato Vas veže dolžnost, da pridete vsi na sejo. Pripeljite s sabo tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji.
Ant. Jeraj, tajnik, 495 Parik Str.
Kadar■..
Kadar mislite na potovanje t stari kraj;
kadar želite poslati svojim sta rokrajskim sorodnikom, prijateljem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drug posel s starim krajem,
obrnite se na
Leo Zakrajšek-a
70-9th Ave.
NEW YORK, N. Y.
Povej fvojemu prijatelju, da je v njegovo lastno korist, ako postane čitatelj in naročnik Prole-tarca.
| Mi pošiljamo denar v | vse kraje Slovenije,
Hrvatske,
Srbije, Dalmacije,
in
druge dele Jugoslavije.
Vse denarne pošiljatve garantiramo.
American State Bank
1825-1827 Blue Island Avenue, CHICAGO, ILL. J. F. Štepina, pred. • A. J. Krasa, blagajnik.
© ©
m
9 ©
$ $ @ « ©
a

$ © ©