Ameriška Domovi ima
/fr m/* bi ■ €/»	mm f
AH€RiCAN IN SPIRIT fORSISN IN LANGUAGE ONLY
NO. 5i
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 8, 1964
SLOVGN1AN MORNING N€WSPAP€B
ŠTEV. LXII
VOL. LXII
V SOBOTO SE ZAČNE
"TOBAČNA" VOJNA!
Objavljeno bo strokovno poročilo o škodljivosti kajenja človeškemu zdravju, ki ga je izdelala posebna predsedniška komisija.
WASHINGTON, D.C. — Je že dolgo napovedana. Strokovnjaki federalne administracije, posebno v zdravniških krogih, so se že pred leti zagrizli v Vprašanje, koliko škoduje kajenje, toda niso mogli nikoli priti do besede. Tobačna industrija in organizacija farmarjev, ki pridelujejo tobak, sta preprečili vsako obširnejšo debato o tem vprašanju. Lani je še Ken-ncdyjeva administracija sklenila, da bo objavila strokovno poročilo, ki je ležalo izdelano Ze dalj časa, najpozneje okoli
novega leta.
Predsedniku Johnsonu mora-mo čestitati k pogumu, da je držal besedo, ki jo je dal njegov prednik, kar ni bilo lahko, kajti zagovorniki kajenja so napeli Vse sile, da preprečijo objavo poročila. Boj se je seveda vršil le za kulisami. Tobačna industrija ima namreč toliko vpliva na tisk, radijo in televizijo, da je uspešno omejevala javno debato o kajenju. Sedaj je ne bo na ogla dc take meje, kot jo je do sedaj.
To se vidi že po sklepu Ame-‘-'ske tobačne kompanije, ki spada med največje producente ci-Saret. Sklenila je, da bo na Svojih izdelkih točno navajala odstotke nikotina in katrana. S bo prisilila tudi druge producente, da bodo postopali na Podoben način.
Oklic Ameriške tobačne kom-Panije pa obenem tudi pove taktiko proizvajalcev cigaret: *rd:li bodo, da sta nikotin in ka-kan škodljiva za zdravje samo tabrat, kadar jih je dosti v cigaretah, ako jih je malo, pa ne ^'kodujeta. Kaj je “malo odstot-™v’’ in kaj “veliko”, to bo se-V(5da ostalo sporno vprašanje.
Oa 'bo Kongres še letos poseje v ta boj, ni verjetno. Kdo 1 se hotel zameriti volivcem, ako ni ravno neobbodno potreb-
Novi grobovi
Agnes Kalan
Včeraj popoldne je preminula v Little Flower Nursing Home splošno poznana Agnes Kalan, roj. Haffner, stara 81 let, stanujoča na 1007 E. 74 St. Bolehala je od avgusta, ko jo je zadel mrtvoud. Bila je vdova, soprog Joseph je umrl maja 1961. Zapušča hčer Irmo Ar-naught (Long Island, N.Y.), sinova Walterja in Stanleya, ki vodi prodajalno z železnino v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., vnukinjo Leslie in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Stari Loki, kjer zapušča brata Ivana in več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 58 let. Bila je ustanoviteljica in predsednica ves čas Društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ (nad 53 let), članica Društva Lunder Adamic št. 28 8N-PJ in Krožka Progresivnih Slovenk na St. Clairju. Pred leti je bila jako aktivna na dramat-skem in kulturnem polju, posebno pri Dramatskem društvu Ivan Cankar. Pogreb bo v petek dopoldne ob desetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Avenue na Lakeview pokopališče. Na mrtvaškem odru bo ležala nocoj od 7. do 10. ure in jutri od 2. do 5. ure popoldne in od 7. do 10. zvečer.
Kennedyjev program breme za Johnsona!
Manj poštarjev bomo čutili tudi mi
Washington, d. c,—Giav-
1 federalni poštar Kronouski f5 začetkom tedna povedal, ka-0 bo omejil število poštarjev v Posameznih poštnih pokrajinah. S6ga skupaj ne bo zasedenih ’ ^ službenih mest, ko bodo 0stala prazna, ker bodo usluž-e^ci odšli v pokoj. Na našo ^°stno pokrajino, ki ima svoj
v Cincinnatiju, odpade
mest.
Omejitve bodo stopile v velja-sj ^30. junija. Ostalo bo v mi/ *	poštnih urad-
Šal °V Redu'kciia bo torej znale 3 mani k°t en odstotek. Ker bostnega osobja že samo po
lo ! P?malc>’ :se' b° tudi to ma-znizanje močno čutilo.
šimpamm Mvm
ga m mogla rešiti
NEW ORLEANS, La. — Pristaniškemu delavcu Jeffersonu Davisu so 5. novembra
Sen. B. Goldwater je dejal v začetku svoje v o 1 i v n e kampanje, ki mu naj pridobi imenovanje za republikanskega nredsedniškega kandidata, da je Kennedy-j'ev program težko breme za Johnsona.
GRAND RAPIDS, Mich. — Sen. Barry Goldwater, ki se poganja za imenovanje za predsedniškega kandidata republikanske stranke v letošnjem novembru, je v ponedeljek na svojem javnem nastopu tu zatrjeval, da je Kennedyjev program breme, ki ga novi predsednik ne more odložiti niti ga spremeniti. Senator je mnenja, da bo Kennedyjev program predsedniku Johnsonu ovira tako v delu s Kongresom kot v volivni borbi prihodnjo jesen.
Goldwater je odločno zavrnil misel, da bi imeli ameriški nazori kako zvezo z umorom predsednika Kennedyja v Dallasu. Umor je bil delo človeka, ki se je navzel komunistične miselnosti in je sam priznal, da je marksist. Proti predsedniku Johnsonu je nastopi] v prvi vrsti kot proti vodniku demokratske stranke in njenega programa, ki ga smatra za napačnega in škodljivega. Poslušalce je o-pozoril, da ne smejo političnega nasprotovanja enačiti s političnim sovraštvom. Ker, kakor hitro bomo to storili, bo to začetek poti v enostrankarsko diktaturo.
Predsednik Johnson na polillšno pot v tujino?
WASHINGTON, D. C.—Predsednik Johnson je sicer rekel pred prazniki, da ne misli na potovanja v tujino, pa si je naj-brže premislil. V osebnem pismu na papeža, ki ga je sv. očetu izročil Kennedyj ev svak Sbriver še v Nazaretu, je predsednik izrazil upanje, da se bo sestal z njim, kar se je menda papežu zdelo zelo dobro.
Ako bo Johnson res hotel iti na obisk k papežu, bo s tem po-
RUSI DOBIJO PŠENICE, KOLIKOR JO ŽELE KUPITI
Trgovinski tajnik Luther H. Hodges je objavil včeraj časnikarjem, da je izdal novo dovoljenje za prodajo pšenice Sovjetski zvezi v vrednosti 42 milijonov dolarjev ter izrazil upanje, da jim bo prodane, kolikor jo le želijo kupiti v naši deželi.
WASHINGTON. D.C. — Vsaka misel na kake pogoje Sovjetski zvezi pri prodaji pšenice, za kar so se zavzemali nekateri v naši deželi in posebno dr. K. Adenauer v vezal tudi politična potovanja Zahodni Nemčiji, je opuščena. Trgovinski tajnik Luther
H. Hodges je včeraj objavil na tiskovni konferenci časnikarjem, da je izdal dovoljenje za prodajo pšenice Sovjetski zvezi v skupni vrednosti za novih 42 milijonov dolarjev in še posebej za 10.5 milijonov satelitskim državam. Pri tem je izrazil upanje, da bo Rusom prodano toliko pšenice, kolikor jo le želijo kupiti v naši deželi bodisi za gotovino bodisi na temelju “običajnega kredita’’.
Doslej je bilo izdanih dovo- —-^^j===z^====^==r-~r~ ^
0pazo¥?lee Zft na Gipn
NIKOSIA, Ciper. — Ko so Turki prijeli pet grških Ciprčanov, ki so zašli v turški del
po Evropi. Na zunanjepolitičnem obzorju ni nobenih takih znakov, da bi bilo tako potovanje potrebno. Ako pride do njega, ho za to odgovorna naša domača politika.
Johnsonu gotovo ne bo v škodo, ako vidi papeža, saj bodo to vedeli ceniti katoliški volivci. Le kaj bo v tem slučaju napravil republikanski tekmec? Do sedaj je bila navada, da sta se oba kandidata dala fotografirati s kardinalom Spelmanom, kar ni bilo težko, tcda fotografiranje s papežem, to je pa čisto druga zadeva.
Pri predaji hiš in
oddaji sknovanj ozir m raso prepovedan!
WASHINGTON, D. C.—Kljub nasprotovanju Kongresa so člani upravne komisije glavnega mesta dežele izdali odredbo, ki prepoveduje vsako . oziranja ..ha!satelitom
Iz Clevelanda I
in okolice
i
ijenj za prodajo pšenice Sovjetski zvezi v skupni vrednosti 167 milijonov dolarjev, dejansko pa je bila sklenjena kupčija le za 78 milijonov. Trdijo, da bi Rusi radi kupili v naši deželi pšenice ; glavnega mesta otoka iskat za preko 250 milijonov dolarjev,! znamke, je prišlo v ponedeljek večje količine pa še satelitske države, ki jo letos tudi niso pridelale za kritje domačih potreb.
Doslej je bilo izdano dovoljenje za prodajo pšenice Madžarski v skupni vrednosti okoli 20 milijonov dolarjev, Bolgariji pa v vrednosti 9 milijonov dolarjev.
Brez političnih pogojev Za prodajo pšenice in drugega žita Sovjetski zvezi in njenim
Senator Goldwater je vodnik j so 5. novembra zame-j konservativnega krila republi-njali eno njegovih ledvic z led- kanske stranke, ki je trenutno
raso, vero in narodno poreklo rednik Kennedy. Zavrnil je zah-pri oddaji stanovanj, in prodaji teve po političnih pogojih in to hiš na področju Distrikta Co- vezal le na pogoj, da lumbia. Nova odredba stopi v
še vedno^ na čelu vrste republikanskih politikov, ki upajo, da
vico opice šimpanz, ko niso mogli dobiti nobene človeške. Ledvica se je urasla in začela normalno delovati in so Davisa 18.
decembra lani iz bolnišnice od-‘ kadidata, ko se bo v juliju zbra-pustili.	j la v San Franciscu.
Dva dni kasneje se je vrnil'	-------o--------
tja na “pregled” in ostal tam do 1 svoje smrti pretekli ponede-
veljavo 20. januarja letos.
Kršitev odredbe določa kot najvišjo kazen 10 dni zapora in $300 globe. Označujejo jo kot
Ijek. Trdijo, da je umrl na infekciji v prsnem košu potem, ko je zbolel na pljučnici.
Davis je bil drugi človek, ki so mu vsadili živalsko ledvico in je ta v najem začela delovati. Nekako en mesec pred njim so opičjo ledvico vsadili v neko 32 let staro žensko, ki pa je kasneje umrla zaradi bolezni na ledvicah.
jih bo strankina konvencija ?n° na«asneiših in najodločnej-
imenovala za pred sedniškega Slh.V VS6J dežeIi- PrePoveduje
tudi razbijanje posameznih u-
staljenih naselij s pomočjo gro-j ženj in svaril češ, da je“že to-| liko in toliko- hiš prodanih črnim”.
Angleži prodali Castru 400 avtobusov
MIAMI, Fla. — Havanski radio je objavil, da je kubanska vlada sklenila z Leyland Motors Ltd. iz Velike Britanije pogodbo o nakupu in dobavi 400 avtobusov za skupno vsoto 10 milijonov dolarjev. V kupčijo je vključen tudi dogovor o dobavi rezervnih delov.
Po havanskem radiu bo vseh 400
Precejšnja poraba
V enem letu porabijo povprečno v Pullmanovih železniških vagonih v naši deželi okoli 9 milijonov platine, 12 milijonov kosov mila in 110 milijonov papirnatih čaš.
na pogoj, da je kupčija sklenjena na običajni trgovski osnovi ter da je polovico prodane pšenice prepeljane v ruska pristanišča v ameriških ladjah, v “kolikor so te na razpolago.” Vprašanje prevoza na ameriških ladjah je kupčijo dolgo zadrževalo, ker bi ta pšenica Ruse stala blizu 10 dolarjev pri toni več, kot pa če bi jo iz Amerike v Rusijo vozile neameriške ladje. To vprašanje je bilo rešeno s kompromisom. Nova težava je nastopila, ko je Predstavniški dom skušal predsedniku vzeti pravico, da jamči za kupčije s Sovjetsko zvezo preko Ekspertne banke, kot je to običaj j v trgovini z drugimi deželami.
! Tudi ta ovira je bila končno pre-
nih v promet v Havani. Angle- magana, ko je Predstavniški ška družba jih je prodala Ca- ' dom tik pred Božičem od svoje avtobusov že letos vključe-' stru na kredit za pet let. ' zahteve odstopil.

mm,
Vremenski
Delno oblačno in vetrovno, Popoldne verjetnost dežja. Naj-Vlšja temperatura 46.
Kongresniki in senatorji so se vrnili na delo
CLEVELAND, O.	K on- ^ sti povoda, da se vtikata v k on- ^ vključil tudi celo vrsto drugih šele potem, ko bo izglasovan
mm J-J. Ulite	piipidvili	UUbll UKLIJU, K
j in proti obema zakonoma. Načrt nameravajo uveljaviti cele me-
Med tem pa prideta na
grešniki in senatorji so se vrni- grešno delo. To je tisto, kar kon-1 zakonskih osnutkov, to- zahteva zakon o znižanju davkov. To bo li včeraj na svoje posle na Ka- grešniki vidijo najmanj radi. že volivno leto, toda ne bo do-pitolu. Niso bili ravno dobre. Za njih je idealno stanje takrat,' sti upanja, da bo se Kongres volje, vse jih je jezilo. Božičnih kadar jih volivci samo volijo,1 resno pečal z njimi, počitnic so imeli samo 8 dni, | drugače pa pustijo v miru. Te-' Določene so že tudi fronte za demokratski voditelji s sena- ga pa letos ne bo.
torjem Mansfieldom na čelu so j Zato je tudi prvi dan nove- za zakon o znižanju davkov, ki jim pa napovedali, da med le-] ga zasedanja potekel mirno in ga je lansko leto mrcvaril v torn ne bo nobenih počitnic. Ce- ^ skromno. Oba doma sta opra- predstavniškem domu znani lo to se lahko zgodi, da bodo]vila samo male formalnosti, po- Millsov odbor kar celih osem morali po obeh konvencijah, ] tem pa sklenila, da počakata, mesecev, je sedaj pred senat-republikanski v juliju v San kaj jima bo danes povedal pred- nim finančnim odborom, kjer Franciscu in demokratski v av- sednik Johnson v svoji običaj-] vedri in gustu v Atlantic City, nazaj v ni poslanici o stanju dežele.
Kaj novega ne bodo zvedeli, ■ kona nič ne mudi, hoče najpre- Proti njegovemu stališču se bo-1 pa tudi ničesar ne pričakujejo, je vedeti, (kakšen bo novi fede- ri brez upa zmage vodstvo de-Johnson se je že pred prazniki - railni proračun, potem šele se bo' mokratskih kongresnikov, ki navezal na političen program v njegovem odboru začelo res-'obstoji iz predsednika predstav-pokojnega prednika Kennedyja rešetanje zakonskega osnutka.' niškega doma McCormacka in in ga torej ne more vsaj očitno j Tudi potem se obravnavanje ne njegovih glavnih sotrudnikov in dosti spreminjati. Zato bosta v, bo odvijalo hitro. Byrd ne bo kongresnikov Alberta in Bogga.
do hude napetosti, ki bi skoro privedla do novih spopadov, da niso angleški vojaki odločno nastopili pri vzdrževanju miru. Napetost je popustila, ko so prijete čez nekaj ur izpustili.
Med tem je ciprska vlada pristala na angleški predlog, naj pridejo na otok zastopnik. Združenih narodov opazovat položaj. Kot znano je Ciper predložil vprašanje položaja^ na otoku in nevarnost izkrcanja turških čet na Varnostnem svetu kot o-grožanje miru. Varnostni svet je razpravo tedaj odložil, pa pustil vprašanje na dnevnem redu.
Črna in portorikanska mladina zaostajata v izobrazbi
NEW YORK, N.Y. — Njujor-ška šolska uprava objavlja vsako leto številke, kako se delijo učenci in dijaki po poreklu. Tako se da lahko ugotoviti, koliko otrok črnih, portorikanskih in “ostalih” staršev hodi v šole :n v kakšne.
Številke povedo, da letos hodi v javne ljudske šole 586,000 o-trok, med njimi 168,000 črnih in 116,000 portorikanskih. Srednje šole obiskuje med 208,000 dijaki le 56.000 črnih in 37,000 portorikanskih. Na univerzah in podobnih učnih zavodih je pa vpisanih med 203,000 študenti samo 30,000 črnih in 15,000 por-terikanskih. Podobno je razmerje tudi na strokovnih in poklicnih šolah.
Železniška nesreča na Japonskem brez smrtnih žrtev
pa v najboljšem slučaju mogoče šele po Veliki noči. Za tisti čas se bodo pa južni senatorji pripravili za obstrukcijo, ki jo
KI JOTO, Jap. — V nedeljo sece. Med tem pa prideta na sta trčila naravnost drug v dru-vrsto obe konvenciji in politič- gega dva električna potniška na godlja bo koncem junija do- vlaka, pri čemer pa k sreči ni segla svoj višek.	; ]ji]0 nobenih smrtnih žrtev, ker j
Tak je vsaj načrt kongresni- sta strojivodji obeh vlakov v ka Smitha,
delo,
Washington, da dovršijo kar ga bo še ostalo.
Kdaj naj potem začno z agitacijo? Senator Mansfield jih je dalje presenetil z napovedjo, da je prišla doba, ko bodo morali Kongresi zasedati vsako leto celih 12 mesecev kot so lani. Torej dosti razlogov za čmerne
H sedaj zadržuje trenutku, ko sta zapazila, da je oblači senator Byrd.. zakon o civilnih pravicah v svo- nesreča neizogibna, avtomatič-(Byrdu se z obravnavanjem za-Jem odboru za pota in načine J no odprla vrata železniških voz.
Skupno je bilo 67 ljudi ranjenih, cd tega 17 težje.
Nevidne nitke
Neka britanska tovarna je
.	,	-	-	-------00„. začela izdelovati s steklom pre-
prvi polovici novega	zasedanja pustil zakona	iz rok, dokler ne	Vsi trije niso kos Smithu	in	tu'vlečene bakrene žice, ki so tako
liSrala glavn° vlogo	zakonska; vidi, kaj bo z	zakonom o civil-	je ključ za	usodo zakona	o	ci- tanke — njihov premer je enak
o laze naših politikov. Povrhu|načrta o znižanju davkov in	o	nih pravicah. To bo morda zve-	vilnih pravicah, vsaj kolikor se	petdesetinki povprečnega člo-
Jim bosta vsaj v prvi polovici. civilnih pravicah. Predsednik	del šele v nekaj tednih. To je	zadeva tiče predstavniškega do-	veškega lasu - da jih ni mogo-
v nadlego glavna odbora obeh Jima bo hotel dodati še dva:	o (lahko usodno za zakon za nižje	ma. Vseh 430 kongresnikov ne	če videti s prostim očesom
strank, ki bosta hotela voditi (bolniškem zavarovanju in	o	davke, kajti velja tihi dogovor,	more poseči odločilno v ta boji Novost se bo obnesla v elek-
vofivne	kampanje,	vsak	za	svo-( boju proti trdnjavam revšči- da bo senat začel misliti resno	Kdo bi jim	torej zameril,	da	so'troniki in še posebej pri instru-
jo stranko,	kar jima	bo dalo	do- ne . V svoj program	bo seveda!na zakon o	civilnih pravicah	slabe volje.	'mentih za proučevanje vesolja.
Novi odbori—
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima za leto 1964 sledeči odbor: predsed. Joseph Kal-cic, podpredsed. John Zagorc, taj. in blag. Frank Merhar, 20550 Trebeč Ave., Euclid, Ohio, tel.
IV	1-1334, zapis. Anton Strniša, nadzor. Mary Jean Golder, David Germanovic, Anton Levstek. Seje so vsak 3. petek v mesecu v SND na St. Clair Ave., soba št. 4.
Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima za leto 1964 sledeči odbor: predsed. W. A. Vidmar, podpredsed. F. Wirant, taj. Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland, O. 44110, tel. IV 1-2246, blag. A. Debelak, zapis. A. Tavzel, nadzor. J. Champa, F. Lunder ter L Cendol, zastopniki za mlad. F. Debelak, za Klub društev SND F. Wirant, za lastnika certifikata SND F. Wirant, za SDD na Recher Ave. L. Lustig in J. Post. Seje so vsak 2. petek v mesecu v SND na St. Clair Ave. ob 7.30 zvečer (staro poslopje, soba št. 4).
Podr. št. 3 SMZ ima za leto 1964 sledeči odbor: predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, taj.. in blagajnik Frank M. Perko, 1092 ’£. 174 St., 1Y	Martin . Vale-
tich, nadzorniki: Frank Dremel, John Majerle in James Novak, zastopnik za Slov. dom M. Vale-tich. Seje so vsako 4. nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v S. D. na Holmes. Na letni seji je bilo sklenjeno, da plača vsak član v podružničino blagajno $1 za leto 1964.
Kdo je izgubil—
V nedeljo zjutraj so bila najdena na E. 62 St., v bližini St. Clair Ave., očala. Kdor jih je izgubil, jih dobi v upravi AD.
Najdena je bila v senklerski okolici ženska zapestna ura. — Kdor jo je izgubil, naj kliče 391-7572.
Bo le morala domov pred sodnike—-
Črnka Mrs. Willie Mae Mallory se že dve leti upira zahtevi North Čarobne po vrnitvi tja, kjer je obtožena “ugrabitve”. Mrs. Mallory se temu upira, češ, da tam ne more računati na nepristransko razpravo in sodbo. Zvezno vrhovno sodišče je včeraj že tretjič zavrnilo razpravo o njeni pritožbi. Slučaj so mnogo obravnavali ne samo v našem mestu, ampak tudi drugod v deželi in je vzbudil splošno zanimanje. Vse kaže, da se sedaj bliža koncu. Okrajni šerif je izjavil, da bo obvestil severno-karolinske oblasti, da pridejo Mrs. Mallory lahko iskat v Cleveland, če ne bo v zadnjem trenutku prišlo do kakega novega koraka, ki bi mogel izročitev pravno zavleči znova.
V	prometnih nesrečah lani 42,500 mrtvih
NEW YORK, N. Y. — Po podatkih Metropolitan Life Insurance Co. je našlo lani na ameriških cestah smrt preko 42,5flR oseb, okoli 1,700 več kot leta 1962.
Skupno je bilo mrtvih v nesrečah lani v naši deželi .99.000 ljudi, okoli 2,000 več kot leta 1962. Pri delu je bilo mrtvih okoli 14,000 Amerikancev, doma pa se jih je smrtno ponesrečilo kar 28,000.
s:meriška domovina, January s, 1964
6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 5 Wed., January 8, 1964
Moralen razkroj med titovci
Komunizem se ni nič spremenil, ne v Moskvi, ne v Peipingu, ne v Beogradu. Še zmeraj uči, da revolucija posvečuje vse zločine, da je svoboda sovražnik komunistične filozofije, da komunizem sme vporabljati vsa sredstva, da doseže zmago nad vsem svetom.
Niso pa komunisti ostali nespremenjeni. Ne morda v tem smislu, da želijo spremembo v svoji filozofiji. Ostali so ji zvesti, toda držijo se je zmeraj manj. Svoj čas so bili taki samo komunististični vrhovi, kot jih je lepo opisal njihov vodnik Milovan Djilas. Sedaj se je moralen razkroj razpasel — vsaj v Jugoslaviji — tudi med vse plasti Titovih pristašev. Zadnja leta je dosegel tak obseg, da se je moral Tito pred par leti kar očitno zgražati nad njim v svojem znanem govoru v Splitu. Takrat so šli vsi titovci vase in očitno priznavali vsak svoje napake, obenem pa tudi dodali, da se bodo spokorili in poboljšali.
Ta doba je trajala le kratek čas. Kmalu so se začeli oglašati med njimi glasovi, ki so opozarjali, da titovci zopet lezejo v moralno blato. O tem niso titovski voditelji govorili samo na svojih sestankih, konferencah, sejah itd., tudi v časopisih so se oglasili. Ne morda v takih časopisih, ki jih bere vsa javnost, ampak v takih, ki so namenjeni predvsem njihovim lastnim vrstam. Mednje spada gotovo vodilni komunistični tednik “Komunist”. Iz njega smo nabrali podatke, kako hudo je že preluknjan lik navadnega komunista, ki ne spada ravno v “novi razred”, pa zato pridno posnema slabosti, ki jih vidi na vrhovih.
“Komunist” najrajše trdi, da je buren gospodarski razvoj povzročil “posamezne poraze, obdobja resničnih o-sebnih kriz, trenutno zgubljenost nekaterih komunistov, pa tudi njihovo moralno degradacijo in zato odpad od ZKJ in naprednih sil”. Tako trdi namreč sam Ziherl, ki spada med kolovodje slovenskega teoretičnega komunizma. Zato se ne dogaja redko, da nekateri komunisti objektivno in dejansko postanejo “eksponenti konservativnega, izraz preživelega, izvor negativnega”, obenem pa tudi vir “resnih motenj z izrazito škodljivimi posledicami za moralnopolitičen ugled ZKJ”.
Kakšne so pa te garjeve ovce med slovenskimi komunisti? To so taki komunisti, ki v njih prevladuje težnja, da bi se hitro obogatili, obsedeno pehanje za denarjem, prizadevanje. da bi živeli lahkotno in razsipniško življenje in preveč “na veliko”. Taki komunisti sprejemajo za svoje življenjske smotre “ideale in navade buržoazije in malomeščanstva”, si zagotavljajo ogromne zaslužke, si gradijo visoke honorarje, zidajo hiše, ustvarjajo nezaslužene privilegije itd. Prišlo je celo tako daleč, da se komunisti med seboj vrednotijo po “velikosti tega, kar uživajo”.
Kako pa pridejo do takih dohodkov? Najpreje se vrinejo v partijo in potem s partijsko izkaznico lezejo navzgor proti svojemu cilju. Dokler niso cilja dosegli, delajo videz vzglednega tovariša, ki lahko služi drugim za vzor. Ko pa dosežejo svoj cilj, nehajo delati za partijo in se prelevijo v pustolovce, ki podkupujejo druge tovariše in se sami dajo podkupovati, zlorabljajo “koristna prijateljstva”, da zakrijejo svoje lumparije in tiste svojih poslovnih pajdašev. Postanejo nosilci korupcije v partijskih vrstah.
Najhujše pri vsem tem je pojav, da “je odpovedal tudi moralni posluh številnih komunistov, ki se niso tako osramotili, obenem pa je tudi odpovedalo moralno bistvo nekaterih organizacij ZKJ.” Zato pogosto odpove tudi budnost organizacij ZKJ, moralna propalost se pa širi kot rak po telesu. Vse to pa se skriva za znanim geslom “To je tovariševa zasebna zadeva”. To geslo upravičuje na videz tudi “najnemoralnejše obnašanje v zasebnem življenju”. Ljudem pa vse to prihaja na ušesa, o tem vedo tudi kandidatje za članstvo v partiji. Zato pretrese kar groza tistih nekaj komunističnih voditeljev, ki vidijo vso to propalost, kadar slišijo, kakšne propalice pridigajo kandidatom za stranko o vzvišenem moralnem liku komunizma. Kandidatje pač poslušajo pridigo, pred seboj pa imajo pravi lik komunista, ki ga bodo tudi posnemali, ako jim bo dana prilika.
Komunistični voditelji v Sloveniji bi seveda radi zajezili to poplavo nemoralnosti. Oklepajo se običajnih sredstev. Treba je paziti, koga organizacije sprejemajo med člane, treba je opominjati, svariti, kritizirati, vzgajati, voditi po pravi poti itd. Še po nekem izrednem sredstvu so segli, ki samo dokazuje, kako zelo so zaskrbljeni. Mislijo na to, kako bi “organizirali nepartijsko javno mnenje, ki pri nas še ni tako razvito, kakor, to predpostavlja sistem socijalistične demokracije”. To bo naravno ostalo le pobožna želja. Gorje namreč komunistom, ako bi dovolili nepartijskemu javnemu mnenju, da bi povedalo svojo sodbo o komunistični morali. Taka kritika bi hitro spodkopala temelje komunistične diktature. Kritičnim besedam bi namreč sledila kritična dejanja, tako uči politična zgodovina vseh časov.
Kot rečeno, vsr tr so podatki, ki jih lahko nabere vsak
bralec “Komunista”. Morajo že biti resnični, kajti tudi komunisti ne pljujejo brez potrebe sami sebi v obraz.
Zato je prišel čas, da potegnemo mejo med komunizmom in komunisti. Drugače se je treba boriti proti komunizmu kot idejnemu gibanju, drugače proti njegovim no-siteljem, ki vidijo v komunistični filozofiji samo agitacijsko sredstvo, v komunistični praksi pa splošno korito za svoje pristaše. Kjer je korito premajhno za vse tovariše, se začne moralen razkroj, kajti zanje je korito več vredno kot ideja o morali.
PSisEDA IZ NARODA
Oirsški praznik pri iarijš Wn@b@vzei!
Cleveland, O. — Ko je nekaj dni pred božičem sv. oče govoril tisočerim vernikom v generalni avdijenci, jim je za božično voščilo rekel: “Pred vsem želim, da bi imeli verske praznike, da se udeležite cerkvenih obredov, da si vtisnete v dušo zavest, da je to praznik Jezusovega rojstva. Dandanes je postalo božično praznovanje tako posvetno, da bi se mnogim zdelo, ko priporočam, da bi praznovali za božič Jezusovo rojstvo na verski način, da jih žalim. V dobi velikih sprememb so spremenili tudi božič. Verski obredi so odveč, za božič ne obvladuje več ideja jaslic. Moja zelja je to:	obhajajte božič kr-
ščansko. Novorojeno Dete je s svojim rojstvom posvetilo človeško življenje, človeško detin-stvo, družino in še posebno materinstvo... Radu j te se božiča kolikor le mogoče v krogu svoje družine ... Doprinesite tudi radovoljne žrtve . ..”
V duhu želje sv. očeta smo imeli v cerkvi Marije Vnebo-vzete slovesen blagoslov otrok in mater in praznovanje praznika nedolžnih otrok. Ker je praznik: bi letos na delavnik, se je praznovanje preneslo na naslednjo nedeljo (30. dec.). Za to priliko so imeli otroci v cerkvi “prvo besedo”. Če so dojenčki v naročju mater vekah in bili glasni, je bilo to v duhu praz-ncvanja in ni nič motilo.
Ob pol treh popoldne je bila v cerkvi procesija 30 angelčkov, 15 narodnih noš, 16 ministrantov pripravljena. Župnik Father Jager je prišel s strežniki iz zakristije in se ustavil pred malo okrašeno nosilnico z Detetom Jezusom. Jaslice, v katerih je ležalo Detece, je za to priliko napravil veliki prijatelj mladine Karel Kovač. Rediteljsko službo so opravljali člani in članice Marijine legije. Nosilci so bili angelčki. Nancy Novince je z dvema angelčkoma stopila pred malega Jezusa ter s harmoniko intonirala “Happy Birthday, Dear Jezus”, kar je cela cerkev zapela. Procesija se je pričela in šla po cerkvi doli in nazaj. Med procesijo so menjaje peli slovenske in angleške božične pesmi vsi verniki. Šolski cerkveni zbor in dekleta Marijine družbe so imele svoje mesto v cerkvi in pomagale pri petju. Organist g. Martin Rakar je pomagal z orglami. Ko so se vrnili, so Dete Jezusa, ki so ga nosili v procesiji, položili na o-krašeno mizo na listni strani v prezbiteriju ob jaslicah. Pričelo se je pozdravljanje malega Jezusa. Vrstili so se otroci in posamezno ali po dva -ali po več pozdravljali božje Dete z deklamacijami, nagovori in petjem. Pesmi in pozdrave smo slišali v vseh jezikih, kakor jih govorijo starši v družinah naših faranov: angleško, slovensko, litvansko, italijansko in mali Jimmy Babnik je želel malemu Jezusu vesel božič v japonščini, ker je njegova mama Japonka. On je bil tudi oblečen v japonsko narodno nošo in dal Jezusu dar v skati ji, ki je japonsko ročno delo.
Po zadnjem pozdravu je Father Jager blagoslovil otroke in starše ter imel nagovor z vsebino “Pustite male k meni!” Povdarjal je zlasti dolžnost in odgovornost staršev za vzgojo in zveličanje njihovih otrok. Pobožnost se je zaključila z lita-jnijami Matere božje in z blago-’ slovom z Najsvetejšim.
Pobožnost je deloma povzeta J po vsakoletnem običaju v božičnem času v cerkvi Aracoeli |na starem Kapitelu v Rimu, kjer hranijo slavni kipec Dete-ta Jezusa (sveti Bambino). Po izročilu je kipec izrezljal iz lesa z Oljske gore redovnik sv.
I Frančiška v Jeruzalemu, poteze na obrazu pa so mu čez . noč spopolnili nebeški angeli na prošnjo redovnikovo.
“Nam in otrokom bo ta srčna I pobožnost ostala vse življenje v spominu’,, so govorile matere, ko so se prišle župniku zahvalit. Otroci so se zavedali, da je bil to njihov dan in njihova pobožnost. Bili so navdušeni, prisrčni in so tako tudi pozdravljali in prepevali. Težko je reči, kdo, katera skupina je bila bolj prisrčna. Vsi so bili prvovrstni. Nekaj posebnega pa so bili štirje Dautartasovi bratci, ki so izvežbani v petju in nastopih, saj so že večkrat nastopili na televjžnu. Peli so litvansko, francosko in italijansko. Ne bi mogli lepše zaključiti pozdra-, vov kakor z nastopom malega Zgodinskijevega fantka z bobnom. On je bobnal, zbor v cerkvi je pa zapel znano “The Drummer Boy”. Na koncu je dal Jezusu v jaslicah svoje najdražje, svoj boben.
Prvi so pozdravili otroci iz otroškega vrtca farne šole, ki so spremljali Jezusa med procesijo kot častna straža. Lep pozdrav jih je naučila učiteljica Josephine Terček. Za njimi so nastopili poleg že imenovanih Danica in Pavle Žnidar, grupa Knez - Gorše - Nemec, Mooney-jevi otroci, močna skupina v slovenskih narodnih nošah (iz družin Urankar, Janežič, Lavriča in Dular), Riglerjevi, Mo-dičevi in Gostič so skupaj zapeli, Zidarjeva Štefka, Tominčev Janezek in Marjanca, Kokalj eva Marjetka: in Žnidar j eva Danica kot anglečka z Nancy Novinčevo', ki je na harmoniko zaigrala Jezusu Schubertovo “Ave Maria” ter Lojze Bajčeve deklice.
Dve'Marjanci darujeta malemu Jezusu naj dražje, kar imata:	Gorsetova jagenjčka, To-
minčeva pa dudiko.
‘ Na sliki vidimo dve triletni Martjanci, Goršetovo z jagenjč-jkem, Tominčevo, ki daruje malemu Jezusu svoje najdražje — dudiko. Drugi dan je sicer prosila mamo, če bi šle nazaj v cerkev, če bi ji Jezus morda dal nazaj dudiko. Mama ji je razložila, da če Jezuščku kaj daruješ, ne smeš želeti nazaj. Marjanca se je trudila, da bi to razumela. Po enem tednu pa nič več nima takih želja in ne rabi več dudike. Marjanci Goršetovi so povedali, da je tisto posebno lepo, če daš malemu Jezusu tako reč, ki jo imaš najrajši. Rekla je, da ima najrajši velikega jagenjčka. Prosila je strička, naj ji pomaga, kako bi ona to rekla Jezusu. Striček (Rudi Knez) ji je rad pomagal. “Takole reci Jezusu:
Jezušček na slamici to igračko Ti podam,
pri nebeški mamici, ki silno rada jo imam, da z njo se boš igral, mi sladko na slamici zaspal.” Marjanca je to glasno povedala božjemu Detetu, da je gotovo lahko slišalo in potem zaspalo. Jezušček je jagenjčka rad sprejel, toda ga je drugi dan Marjanci nazaj poslal z blagoslovom. Marjanci Tominčevi je pa poslal samo blagoslov, ne pa dudike.
Naši otroci in njihove družine so ob tej priliki praznovali tri božične misli: Jezusovo rojstvo, god nedolžnih otrok in sv. Tri kralje. Razširjeno pokvarjeno praznovanje božiča smo tako skušali nekoliko po-popraviti, položiti Dete Jezusa nazaj v božično praznovanje. Ti otroci niso pogrešali puhle-: ga Santa in starši so videli lepoto in globino božičevanja.
J. G.
Fridiše m zaSsav©!
'Cleveland, O. — Na zadnjem občnem zboru Društva protikomunističnih borcev v Clevelandu je bilo iz blagajniškega poročila razvidno, da je društvo prispevalo levji delež vse pomoči, ki je bila izplačana v podporo našim invalidom in bolnim soborcem. Ta pomoč pa je možna le vsled razumevanja clevelandske slovenske skupnosti, ki s svojo udeležbo na prireditvah omogoča to dobrodelno akcijo.
V soboto, 11. t. m., bo v Slovenskem domu na Holmes Ave. letošnja predpustna zabava Društva borcev, katere izkupiček je spet namenjen za invalidski sklad. Lepo vabimo vse naše člane, prijatelje in somišljenike, da se tudi te prireditve v čim večjem številu udeleže!
Za ples bo igral Marjan Tonkli in njegov orkester, žene in dekleta pa bodo poskrbele za o-kusno večerjo. Preskrbljeno pa bo seveda tudi za vse vrste pijačo.
Na svidenje!
Odbor
UmrS Je prsi L Blllnmm
MONTEREY, Calif. — Na dan pred Božičem, 24. decembra, smo tu pokopali profesorja Aleksandra Bilimoviča, ki je pred drugo svetovno vojno predaval na ljubljanski univerzi narodno gospodarsko vedo. Bil je velik prijatelj Slovencev in vedno zelo ponosen na svoje delo v Ljubljani. Predaval je v slovenščini in se je bil popolnoma vživel v slovenske razmere. Sodeloval je pri mnogih slovenskih znanstvenih ustanovah. Njegovi dijaki so ga spoštovali kot izvrstnega učitelja in odličnega svetovalca mladine.
Dr. Biilimovič je bil rojen 6. junija 1876 v Rusiji. V Kijevu je dovršil študije in tam je nastopil svojo učiteljsko službo. Po prvi vojni je z drugimi ruskimi begunci pred komunizmom. pribežal v Ljubljano, po drugi svetovni vojni pa od tam bežal v Združene države. Zadnja leta je poučeval kot predavatelj na University of California, živel pa je v Monterey, 771 Cypress St.
Tu zapušča hčerko Mrs. Boris Pavlov, v San Franciscu pa sestro Mrs. Marijo Kaminski, vnuka in vnukinjo. Pokopan je na srbskem pokopališču v Col-ma, Cal. Brat Anton živi v zapahni Evropi.
Blagemu možu in odličnemu učitelju naj bo iskrena hvala za vse njegovo dobro delo Sloveniji in zlasti slovenski visokošolski mladini, njegovim sorodnikom naše toplo sožalje!
J. T.
-------o------
—■ V polarnih predelih se zemlja odtaja v. poletni dobi le na površini, med tem ko ostane malo globlje vedno zamrznjena. Zato tam ne raste drugega kot lišaji in mah.
VESTI
Tenorist Josip Gostič umrl
Ena prvih poti, ki jih je napravil v spremstvu kanonika Josipa Šimenca ljubljanski škof dr. Jože Pogačnik, ko se je zadnjič vrnil z zasedanja vatikanskega koncila v Rimu v Ljubljano v bolnišnico, koder sta o-biskala najprej teološkega profesorja Maksa Miklavčiča, nato pa rajnkega tenorista svetovnega glasu Josipa Gostiča. O Go-stiču smo imeli že nekaj časa sporočilo, da ima raka v grlu. Te dni smo pa dobili sporočilo, da je ta veliki naš pevec umrl na ,sam Sveti dan ponoči, t. j. v sredo, 25. decembra lani.
Gostič je bil rojen 5. marca 1900 v Stari Loki na Gorenjskem. Na konsevatoriju je študiral solopetje, nato pa nadaljeval glasbeni študij na Dunaju. Kot solist ljubljanske opere je prvič nastopil 1. 1929 v vlogi Evgenija Onjegina. Bil je vrsto let član ljubljanske in zagrebške opere, od 1. 1951 pa je bil stalni član dunajske državne o-pere, koder je nastopal prav do zadnjih mesecev pred svojo smrtjo. Nedavno je še gostoval v Ljubljani, sicer pa je gostoval večkrat v Pragi, Dresdenu, Berlinu, Milanu, Parizu, Londonu in Barceloni. Leta 1952 je nastopil tudi na slovitem festivalu v Solnogradu. — Gostičevi najuspešnejši dosežki so tenorske partije v “Aidi”, “Tosci”, “Pikovi dami”,. “Lohengrinu”, “Prodani nevesti” itd.
S smrtjo Gostiča je izgubila slovenska operna umetnost, če morda že ne naj večjega, pa gotovo enega od naj večjih svojih pevskih umetnikov. Dobrodošel je bil na vseh velikih opernih odrih. Naj počiva v Bogu, ki mu je ostal kljub vsemu zvest!
Matematik-znanstvenik dr. Josip Plemelj 90-letnik
Dne 11. decembra lanskega leta je v Ljubljani obhajal 90-letnico rojstva veliki slovenski matematik svetovnega glasu dr. Jos, Plemelj, rojen 1. 1873 v vasi Grad na Bledu. Od svojih mladih let se je zanimal za matematiko in astronomijo; zlasti je rad študiral nebesno mehaniko; posebne spretnosti pa je imel tudi pri reševanju težkih konstrukcijskih nalog. Napisal je veliko znanstvenih del z vseh teh področij, največ v nemščini, pozneje pa tudi v slovenščini in srbohrvaščini.
Matematiko je študiral na Dunaju pri prof. Escherichu, ki je nadarjenega slovenskega fanta takoj določil za akademsko kariero. Razen na Dunaju se je nato znanstveno spopolnjeva! na vrsti drugih svetovno znanih univerzah, nato pa postal univerzitetni učitelj najprej na Dunaju, nato pa še na vrsti drugih tujih univerz, dokler ni prišel 1. 1919 na novo ustanovljeno univerzo v Ljubljani, koder je postal njen prvi rektor. Profesor je ostal do leta 1957, ko je prešel k Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. V domovini je ustvaril tako rekoč svojo matematično šolo, ki mu je danes gotovo v veliko čast. Tako so n. pr. danes vsi predavatelji matematike in mnogi fiziki na ljubljanski univerzi izšli iz njegove roke; njegovi učenci pa so tudi vsi današnji profesorji matematike na slovenskih srednjih šolah. Vse to je sad njegovega skoro 40-letnega dela na domači slovenski univerzi: Na take sinove smo Slovenci u-pravičeno lahko ponosni. Našemu mlademu ameriškemu znanstvenemu rodu pa naj prof. Plemelj s svojim nesebičnim delom za svoj narod in domovino služi za zgled!
Sto let stara Slovenka
Juračič. Takrat je ta ali oni mislil, da samo moški dosežejo tako častitljivo starost. Sedaj pa imamo zdoma sporočilo, da je dober mesec prej, t. j. 17. novembra, obhajala v Rovtah nad Logatcem st o 1 e t nico rojstva Marjana Mlinar-Cigale, po domače Kosmova mama. Kakor naš clevelandski stoletnik Matija Juračič, tako tudi stoletna Kosmova mama še vedno radi bero, in sicer brez očal, katera pa mora n. pr. naš stoletnik Matija Juračič stalno nositi. Tudi mi izrekamo Kosmovi mami v logaških Rovtah prisrčne čestitke k njenemu častitljivemu jubileju. Ta ali oni morda med nami ve, da imajo Kosmova mama med drugim sina, ki je bil nekoč okrajni glavar, danes pa je že v pokoju.
Dva nova doktorja bogoslovja v Ljubljani
Dne 2. t. m. smo v A.D. poročali o tem, da je 23. nov, 1.1. na teološki fakulteti v Inomostu dosegel doktorsko čast mladi koroški duhovnik Karel Wo-schitz, po domače Stoparjev gospod iz Šmarjete v Rožu na Koroškem. Ravnokar pa beremo sporočilo iz Ljubljane, da sta bila na tamošnji bogoslovni fakulteti pred kratkim promovirana za doktorja bogoslovja Marijan Smoli k. študijski prefekt v semenišču, in Franc Perko, kaplan v Vodicah na Gorenjskem. O prvem smo zvedeli, da je odšel dopolnjevat svoje študije v Pariz, za drugega pa smo slišali, da bo ob svojem času prevzel na ljubljanski teološki fakulteti učno stolico, ki jo je imel na njej rajni dr. Franc Grivec, veliki naš strokovnjak za vzhodno-cerkvena vprašanja. Novima ljubljanskima doktorjema čestitamo z željo, da bi imela na svoji življenjski znanstveni poti veliko uspehov.
“Prekleti mulci..
Pod tem naslovom je neki A. Čampa iz Ljubljane popisal, kako drve po mestnih naseljih Ljubljane mladi fantje na motorjih in se pri tem prav nič ne brigajo ne za predpise ne za soljudi. Pri tem si privoščijo včasih tudi kaj prav lopovskega. Takole piše:	Bilo je pred ka-
varno' Union... Iz kavarne je prišel možak srednjih let in se hotel odpeljati z mopedom. Ni in ni mu hotel vžgati, pa se ni jezil: mogoče se je stroj preveč ohladil? Ko pa je vzel v roke o-rodje, je šele debelo pogledal. Odvili so mu “zajlo” za plin, odlomili jeziček pri svečki, s cigaretnim filtrom zamašili cevko za dovod goriva, v izpušno cev nabasali cunj — in še bi lahko našteval. Tedaj je mož zaklel: “Prekleti mulci!” Videl sem, da se spozna na motorna kolesa, pa je moral vseeno odvleči moped peš.
*
Znak časa in razmer? — Pred par meseci je nekdo po Addison Rd. v slovenskem delu Clevelanda z močnim jeklenim drogom razbijal šipe na avtomobilih, parkanih ob cesti... Stane K. je bil velikokrat hud češ, da so mu nasuli v bencinski tank sladkor! Tudi skozi naša naselja drve (z avtomobili) mladi fantje, da kar žvižga ...
Pridelek v Sloveniji slabši
Po uradnih podatkih so v Jugoslaviji pridelali lani 4.14 milijonov ton pšenice, od tega le 105,000 v Sloveniji. Pridelek je bil za nad pol milijona ton večji kot v letu 1962, čeprav je bil v Sloveniji dejansko za 14,000 ton manjši. Na hektar so pridelali na splošno 19.4 stote pšenice, v Sloveniji pa 20.8 stotov v primeri z 21.4 leta 1962. Pridelek rži in ječmena je v Slo-
Prejšnji mesec smo se v A.D. veniji v opadanju tako po po-spominjali stoletnice, katero je vršini poseva kot po količini obhajal 11. decembra lanskega pridelka. Za nekaj malega se je leta njen zvesti naročnik Matija Povečal pridelek ovsa.
MERTŠITA DDHOVINS,
Novo življenje
Povest. — Spisal dr. Fr. Detela.
Vrbanka je prišla klicat h kosilu; v par besedah ji je
razložil mož, kakšnega gosta da je dobil, in ker se je ženi to kakor nekaka božja volja zdelo, sta se hitro ujela v mislih, da naj Tonček ostane.
“Ali si kaj lačen, Tonček?” je vprašala.
“Sem.”
“Torej si pa prišel kakor nalašč,” je dejala in ga peljala v vežo h kosilu. Zvedavo je ogledovala Lenčika, nekako sumljivo Stanko novega tovariša.
“Ali ostaneš zdaj pri nas?” vprašal je Stanko, ko je odložil Tonček žlico.
“Zato sem pa prišel,” je dejal Tonček.
“Ali imaš še kaj obleke?” nagovorila ga je gospodinja.
“Nič. Samo ta-le spomin od matere,” in izvlekel je vrečico, ki jo je shranila Vrbanka.
“Mama,” dejala je Lenčika, ‘‘jaz mu prinesem suknjo, ki Je Stanku pretesna, Tončku bo vavno prav in je še cela.”
“Saj je Janez še davi nanje orglal,” dejala je Lenčika, “ko je listje grabil pod podom.”
“Kaj vedo otroci!” dejala je Mica. “če jih je vzel Tonček, jih mora še imeti.” Tonček je obrnil žepe v dokaz, da nima nič. “Kaj pa v praž-nji obleki? Morebiti imaš tam.”
Tonček je zardel in skočil proti stopnicam, ki so peljale na hodnik prvega nadstropja, kjer je stala skrinja z njegovim predalom. Tu je imel spravljeno podarjeno obleko in perilo in nekaj igrač. Prestregla pa ga je Mica, da sam ne sme iti gledat, ker bo skril; naj gre kdo drugi, kdor hoče. Vrbanka, sita tega zbadanja in sumničenja, je hotela stvar dognati do konca, in ako bi se izkazala Tončkova nedolžnost, v strah prijeti posla.
‘Z menoj pojdi, Tonček!” je ukazala in šla s Tončkom, ki je zaničljivo pogledal svoja nasprotnika in mirno stopal
Regulacijski načrt za Mekong
Dvajset milijonov prebivalcev bivše Indokine živi od te reke.
V Bangkoku, glavnem mestu ristili dvema deželama ali več Tajlanda, stoji velika razsežna, deželam. To poročilo je spod-precej nizka stavba, v kateri je bodlo vlade Kambodže, Laosa, sedež Ekonomske komisije OZN j Tajlanda in Južnega Vietnama, za Azijo in Daljni vzhod (ECA- da so leta 1957 ustanovile pod
FE). V tej stavbi so dolgi hodniki in, brez števila sob, na katerih so izpisana imena raznih
pokroviteljstvom ZN odbor za koordinirano raziskovanje o-zemlja ob spodnjem Mekongu.
oddelkov in osebna imena ne Odtlej se nenehno nadaljuje in samo raznih azijskih, ampak tu-'je zdaj v fazi terenskih študij.
Tako se je priselil Tonček za gospodinjo. V predalu ni
^ Vrbanovim na Trato in strjen in nerazvajen lahko opravljal mala dela, ki so potrebna, dasi ni videti mnogo uspeha. Stanko od konca ni maral zanj; a ko je nekoč priskočil Tonček na pomoč, ko so hoteli Stanka strahovati Vrstniki, sta se sprijaznila. Lenčika pa mu je takoj od začetka toliko zaupala, da se hi bala iti zvečer skoz gozd, če jo je spremljal Tonček, in Pogumno je gledala zraven Ujega skoz okno, kadar se je bliskalo, in ugibala, kdaj da jo treščilo in kdaj ne; kajti je dobro vedel Tonček, da trešči takrat, kadar tako zagrmi, kakor če bi kdo orehe stresel.
“Zakaj ne spi Tonček v Uajši sobi?” je prosila. — No, sPaval je Tonček saj v hiši in d® na hlevu in težko so se lo-bdi vsak večer otroci, ki so si ^hieli toliko povedati.
II.
Zadovoljen in srečen je Preživel Tonček prve tedne na 'krati. Toda sreča stopa pre-trdo, da ne bi zbudila rahlo fP&če zavisti, čim rajša sta Uhela gospodar in gospodinja P°slušnega in odkritosrčnega dečka, čim tesneje sta se ga °klepala otroka, tem hujši sta začela črtiti hlapec Janez Ui dekla Mica, zlasti ker se je juuiasto upiral njih samovo-Jhernu ukazovanju, čuteč za-slonibo za seboj in ponosen na 2aupanje domačih.
Ta Amerikanec se je tako Prevzel, da hoče vse vladati,” Jezil se je hlapec.
“Kar za svojega ga imajo,” Pritrjevala je Mica; “a ga ni U^č prida. Gleda kakor škrat l2P°d črnih obrvi; toda jaz Uiu posvetim o priliki, da se hiu bo še bolj pobesil kljukasti nos.”
Tonček se
Jezo, in če JC, J11£vpc^
Urat pretepal živino ali dekla skrivaj kam skočila v vas, ni Uiolčal, tako da sta se zagro-?! a’ da mora Amerikanec od ”lse aL onadva.
Ko se je zazdelo nekoč gos-
°dinji, da krade nekdo kokošim
ni zmenil za to je hlapec kateri-
. JaJca> J© takoj namignila ? 'a> da pritepenim ljudem ni nič zaupati.
Meni so tudi orglice ukra-cne) ki sem dal štiri groše anje, segel je hlapec vmes.
. ant, ti si
imaš?”
“Jaz nimam nobenih dejal je Tonček.
Meni se pa zdi, da sem jih 1 ela v nedeljo pri tebi,” pri-' °mnila je dekla. “V pražnjo njo si jih bil dejal.”
jih vzel; kje jih
or-
bilo ničesar dobiti; ko pa obrne Tonček nedeljsko suknjo, zropočejo iz žepa orglice. Bled je stal deček pred gospodinjo in trgala se je beseda iz trepetajočih ust: “Jaz jih nisem vzel.” Gospodinjo je zgrabila jeza, zlasti ker se je bila tolikanj zanesla na Tončka in tako upala, da osramoti zlobo in zavist. Spoznala je, da je njena dolžnost preprečiti, da se ne ponovi pregre-šek. Vzela je šibo in pod udarci se je zvijal ubogi Tonček, da je na glas zajokala Lenčika v veži in prihitela pogovarjat mater. Tudi (Stanko je bil ves prepadel ob tej hudi kazni. Le Tonček ni jokal; samo zdaj pa zdaj se je čul izpod udarcev tih ugovor, da ni storil on.
“No, kaj sem rekla?” dejala je dekla. “Takih pritepenih otrok n; nič prida; vsi lažejo in kradejo.”
“Ali boš še lagal? Povej, ali si vzel ali ne!” vpila je gospodinja.
“Ne, nisem,” dejal je Tonček in zopet je pela šiba.
“Oh, mama, pustite ga; saj ni on vzel,” ihtela je Lenčika.
‘Tja poklekni v kot,” ukazala je gospodinja, “in kleči, dokler ne priznaš greha!”
Tonček je ostal sam in nem klečal, prestrašen, da je bil kaznovan, dasi nič hudega storil ni. “Janez ali pa Mica sta mi to naredila,” si je mislil in od gnjeva se mu je krčilo mlado srce. Gospodinja pa je vzela orglice in jih vrgla hlapcu po mizi, naj bolje pazi nanje in jih ne nastavlja otrokom. “Tako je trmast, nič noče priznati,” je dejala možu. “Kaznuj ga še ti!”
“O Mamka božja!” dejal 'je ta in zmignil z rameni, “morebiti je pa nedolžen.”
“Oh, mama, ali sme vstati Tonček? Saj je že dosti časa klečal,” prosila je Lenčika.
“Reci mu, naj pride mame odpuščanju prosit,” dejal je oče in Lenčika je hitela prigovarjat trmastemu dečku, naj prosi odpuščanja.
“Odpuščanja!” zaihtel je Tonček. “Zakaj ? Saj nisem nič storil. Ali ti res misliš, da sem jaz vzel orglice?”
Oh, Tonček, vem, vem, da jih nisi,” mu je dejala in ga pogledala s solznimi očmi.
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
— Povprečna farma porabi v Združenih državah sedaj skoraj še enkrat toliko električnega toka kot ga je porabila pred 15 leti.
di evropskih strokovnjakov. V Bangkoku je tudi sedež vojaškega pakta za jugovzhodno Azijo (SEATO).
Kambodža in Tajland trenutno1 nimata diplomatskih stikov in sta si politično zelo v laseh. Toda preko E CAFE vendarle sodelujeta in eden izmed največjih projektov, kar jih je kdaj poznal svet — projekt reke Mekong — pri katerem tudi sodelujeta, je življenjskega pomena za dvajset milijonov ljudi v Laosu, Tajlandu, Kambodži in Vietnamu.
Mekong je ena največjih rek na, svetu. Izvira v gorah tibetanske planote na Kitajskem, teče vzdolž burmanske meje in se potem veličastno razliva skozi Laos, Tajland, Kambodžo in Vietnam v Južno Kitajsko morje-
Dvajset milijonov ljudi živi ob spodnjem toku reke Mekong: 2 milijona v Laosu, 7 v Tajlandu, 5 v Kambodži in 6 milijonov v Vietnamu. Reka Mekong je njihova mati. Vse prihaja od nje: riž, koruza in riba, skratka hrana, s katero se preživljajo. Poleg tega je Mekong njihova glavna cesta. Toda reka povzroča tudi katastrofalne poplave, zaradi katerih ljudje ne morejo pridelati dovolj hrane in so sami dostikrat v življenjski nevarnosti. Reka Mekong je neukročena. Vsako leto poplavlja na milijone hektarov zemlje v delti. Njenega velikanskega hidroelektričnega potenciala ni še nihče izkoristil. Manj kot 3% obdelane zemlje je namakane, tako da je Mekong pravzaprav velikan, ki še spi — potencialni vir za velikanske količine energije, za namakanje, navigacijo in kontrolo poplav.
ECAFE se je začel zanimati
Kaj bi dosegli, če bi regulirali reko Mekong?
Če bi postavili jez v soteskah Pamonga, 30 km nad Vietnamom, bi lahko tam zgradili e-lektrično centralo, ki bi stalno proizvajala 400 megavatov elek trične energije, umetno jezero pa bi vsebovalo' 2 milijardi ku bičnih metrov vode. Iz tega jezera bi lahko namakali sušni ravnini Horat in Vietian in o-mogočili navigacijo po Mekongu celo v suhi dobi.
Če bi postavili jez pri He-maratu, 14 km više od sotočja z reko Mune, bi nastalo umetno jezero s 5 milijardami kubičnih metrov vode, ki bi lahko uspešno izravnavala količino vode med obdobji poplav in obdobji suše. To bi tudi omogočilo zgraditi ob jezu električno centralo s kapaciteto 1000 megavatov.
Pri slapovih pri kraju Hone bi z zgraditvijo jezu, ki bi bil visok samo 5 metrov, in odtočnega kanala ustvarili padec 30 metrov, kjer bi lahko proizvajali 600 megavatov električne energije. S tem bi tudi reka postala plovna in bi ladje lahko plule tja do Pakseja.
Naposled bi z graditvijo1 ba-ražnega jezu na Velikem jezeru (Tonie Sap) povečali količino vode v jezeru, kar bi bilo velikega pomena pri poplavah. S tem bi zmanjšali višino reke
visokega odstotka izgub in kraje.
Namakanje bi ogromno povečalo površino obdelane zemlje
Demokrat] e so pa vkljub temu vsaj deloma dosegli svoj cilj: javnost se zanima za njihove podpredsedniške kandida-
in omogočilo boljši pridelek, j ^e' ^aJ drugega Pa demokratska
-1 stranka trenutno ne potre-
Prav tako bi se močno povečal sedanji revni pridelek pšenice, bombaža in tobaka in seveda tudi riža.
Regulacija reke Mekong je orjaški projekt, štiri dežele ob spodnjem toku reke se neposredno zanimajo za ta projekt, toda nobena izmed teh dežel in tudi vse štiri skupaj nimajo tehničnih možnosti, da ne govorimo o finančnih sredstvih, ki so potrebna za tako velikanski projekt. Prav zato so Združeni narodi po svoji Ekonomski komisiji za Azijo in Daljni vzhod vzeli zadevo v roke. Mekong je mednarodna reka in prav je, da se te naloge loti najbolj mednarodna organizacija.
-o------
buje.
Število kandidatov med t'epMkanGi in demokrati
CLEVELAND, O. — Bivši predsednik Eisenhower ni mogel napraviti demokratom več preglavic kot jih je s svojim pozivom republikanskim politikom, naj prijavijo svoje kandidature za letošnje predsedniške volitve. Njegov poziv je naletel na velik odmev. Že sedaj se je na republikanski strani prijavilo šest upapolnih kandidatov. Nekateri so svojo željo priznali že uradno, drugi so še sramežljivi in nočejo uradno z besedo na dan. Zbirka republikanskih kandidatov je seveda postala središče vseh mogočih ugibanj v naših političnih krogih, zato je zanimanje za demokrate primerno nazadovalo.
Demokrate to zelo boli, pa ne najdejo pravega zdravila za to bolečino. Za predsednika noče kandidirati noben ugleden demokrat, ker noče tekmovati
Koliko nikotina in katrana
NEW YORK, N. Y. — The American Tobacco Company je objavila, da bo uvedla novo vrsto cigaret, ki bo imela na paketiču točno označeno, koliko nikotina in koliko katrana je v posamezni cigareti. Ta družba je druga največja v deželi.
Ni še znano, ali bodo njenemu zgledu sledile tudi druge tobačne družbe ali ne.
ni naša javnost registrirala tega dogodka, ki nam pa nazorno pove, kako hitro se spreminjajo časi v naših južnih državah.
Mekong v Pnom Penhu za več' Johnsonom, glavne vabe na de-kot 1 meter, trikratno povečali; mokratski strani torej manjka, odtok vode v sušnih obdobjih,' Zato so si poiskali nadomestek
omogočili namakanje 150,000 ha zemlje in povečali pridelek riža za 100,000 ton letno.
Že z realizacijo teh petih projektov bi postala reka plovna po vsej svoji dolžini. Sol z obalnega območja Vietnama, kjer jo lahko proizvajajo za neznatne stroške v primerjavi s stro-
za Mekong že 1. 1951. Že tega ški v notranjosti, bi lahko brez leta je oddelek za kontrolo po- znatne podražitve dosegla 10
plav skupaj s štirimi obrežnimi milijonov potrošnikov. Ribe iz
Velikega jezera
državami začel vrsto terenskih pregledov vzdolž reke Mekong. Leta 1956 je ECAFE ustanovil
bi z lahkoto razvažali po vsej deželi in tako pripomogli k napredku ribištva
odbor znanih mednarodnih, stro- na jezeru. To bo hkrati močno kovnjakov z nalogo, da izdela-' obogatilo proteinski sestav preja natančen in obsežen pregled hrane za vse prebivalstvo. Les v®ek m°žnosti za razvoj in izko- iz Laosa, kjer so se še nedotak-riščanje tega potenciala. Stro- njeni gozdovi na površini 10 mi-kovnjaki so v svojem poročilu'lijonov hektarov, bi lahko pre-navedli glavne probleme in važali po reki navzdol v nepri-možnosti ter posebej opozorili' memo večjih količinah (deset-na več projektov, ki bi lahko ko-; krat večjih ali še več) brez zelo
v kandidatih za podpredsednika. Našteli so jih že kar 20, med njimi kakih 10, ki lahko postanejo “resni” kandidatje. Politična javnost najbolj računa s senatorjem Humphreyem, poslanikom pri ZN Stevenso-nom, njujorškim županom Wag-nerjem, Robertom Kennedyjem itd.
Vse to so seveda računi brez krčmarja. Taka je namreč pri nas navada, da si podpredsedniškega kandidata izbere kandidat za predsednika in ne konvencija in njenih 30-35 milijonov volivcev, ki jih zastopa. Kdo bo kandidat za podpredsednika, bo torej odločil Johnson, ta pa naravno molči in bo molčal verjetno do zadnjega trenutka pred glasovanjem na konvenciji, kdo naj bo podpredsedniški kandidat.
Lani je cvetela trgovina z zlatom
CLEVELAND, O. — Seveda ne pri nas, kajti pri nas je iz razlogov, ki so počasi postali nerazumljivi, taka trgovina prepovedana. Zato se odvija v glavnem v Londonu in Beirutu, nekaj manj pa tudi v Parizu in Frankfurtu.
Londonski trgovci z zlatom trdijo, da je samo Moskva prodala lani 40 vagonov zlata največ v septembru. Prodaje so bile komunistom potrebne, da plačajo račune za uvoženo blago. Nekaj zlata je poslala na trg tudi južna Afrika. Zlato so nakupovale v glavnem evropske narodne banke, le malo ga je prišlo v Ameriko.
Zasebniki izven Evrope so lani omejili svoje nakupe; najbr-že so že dosti dobro založeni. Značilno1 pa je bilo pred prazniki povpraševanje po zlatu v Zahodni Nemčiji. Božična in novoletna darila so velikokrat obstojala iz čistega zlata, zlatnikov in zlatih predmetov. V Zahodni Nemčiji je namreč trgovina z zlatom dovoljena.
Na univerzi Aubrun se je vpisal prvi črni študent brez izgredov
AUBTUN, Ala. — Vsi se še spominjamo, kaj vse je v juniju počel guverner države Alabame Wallace, da bi preprečil vpis črnega študenta na univerzo Alabamo. O njegovi gonji proti vpisu je poročalo ne samo naše, ampak tudi tuje časopisje, seveda ne v naš ugled. Dobrega pol leta pozneje se je te dni vpisal črni študent Franklin na univerzo Aubrun.
Vpis je potekal čisto mirno, tudi zagrizeni nasprotniki vpisa, kar jih je še med dijaki, so mirovali. Wallace je vedel vnaprej, da ne bo takih izgredov, na bi morala vanje poseči federalna policija. Zato je dal svoji državni junaški nalog, da mora z univerze odstraniti “tudi s silo, ako je treba”, vsakega zastopnika federalne administracije. Vedel je pa že naprej, da takih zastopnikov ne bo blizu.
Ker ni bilo nobenih izgredov,
Kmalu pošta z raketo?
Na letalski razstavi v Genovi sta dve tovarni letalskih motorjev, ena francoska, druga italijanska, razstavili model poštne rakete, ki jo pripravljata in o kateri sta prepričani, da jo bo mogoče že čez nekaj let izstreliti s prvo poštno pošiljko.
Tehnični strokovnjaki so izjavili v tej zvezi, da so dosegli že tolikšen napredek pri izdelavi pogonskih naprav, da lahko preleti šest metrov visoka in o-koli tisoč kilogramov težka raketa razdaljo 700 km s hitrostjo1 2,700 km na uro, kar pomeni, da bi potrebovala za polet iz Pariza v Milano komaj dvajset minut. Prvi poskusi so dali pričakovane rezultate.
Gre za raketo “Iris”, ki jo je treba izstreliti navpično; v višini 22 km se raketa brez pilota usmeri v vodoravni let in se po 650 km poti spusti navpično proti zemeljski površini. Zaradi helikopterskega motorja pristane varno in na natančno določenem kraju.
Strokovnjaki izražajo upanje, da se bo raketa te vrste kmalu praktično uveljavila v poštnem prometu na evropski celini in da bo mogoče pošiljati zelo nujna pisma z raketno pošto za pristojbino, nekoliko višjo od sedanje. Za redni poštni promet bodo seveda še nadalje skrbela letala.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko, da bi varovala otroka za zaposleni par, v bližini E. 71 in St. Clair Ave. Kličite 361-5027 po 5. uri pop. ______________________(4)
0PERAT0RICE ŠIVALNIH STROJEV
Morajo imeti skušnjo v šivanju ženskih oblek. Dobra plača od kosa. Plačane počitnice, prazniki in bolniška podpora. Javite se od 8.30 do 11.30 dopoldne.
VENUS INDUSTRIES
4800 E. 131 St.
(Corner of Broadway)
Delo za žensko
Iščemo žensko, da bi pomagala v kuhinji za delni čas, v Collinwoodski okolici. Kličite KE 1-8390.	(7)
MALI OGLASI
Ženitna ponudba
Slovenec, star 26 let, pošten in postaven, želi spoznati prikupno slovensko dekle v svrho ženitbe. Pismene ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko: “Skupna pot.”
__________________________ (5)
Iščem garažo
Iščem garažo za nov avto, od 55 do 70 ceste v st. clairski okolici. Kdor jo ima za oddati, naj pokliče: EX 1-1796. ______________________—(7)
V fari sv. Kristine
E. 216 St., blizu Miller Ave., udobna okolica. Nove hiše, ranch in bungalow tipa, dvo-družinske. Za več pojasnila kličite
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 St.
Euclid 32, Ohio
(8)
podpisali na	P0Z™AVNA KARTA - Delavci v tovarni diesel lokomotiv v Združenih državah so se
horv v Pnki	f 7	° ]S hlla Preknta nov“ lokomotiva za Pakistan. Na sliki vidimo delavce v La-
hom v Pakistanu na lokomotivi in okoli nje, ko si ogleduje “pozdrave iz Amerike”
V najem
Oddamo stanovanje petih sob na 6107 St. Clair Ave. Prenovljeno i n preslikano. Interesenti naj kličejo EX 1-0564.	(x-2)
Potrebujemo domove za prodajo. Za hitro postrežbo pokličite nas. Smo člani U.M.L.S.
TONY SALETTEL, RICHMOND REALTY RE 2-9333	859 E. 222 St.
10, 17, 24, 31 jan.)
AMERIŠKA DOMOVINA,

Diderih se je vnovič molče priklonil, le obraz se mu je zlovešče spačil ob strašnem spominu, ker so mu jezik iztrgali iz čisto drugega vzroka, kakor je govoril Zigfrid.
“Sedaj pa naprej in pelji me v Jurandovo ječo!”
Krvnik je s svojo ogromno roko prijel ročaj kotliča, dvignil svetilko in odšla sta. Za vrati sta šla mimo spečega služabnika; ko sta prišla po stopnicah dol, nista krenila proti glavnemu izhodu, ampak zadaj za stopnicami, za katerimi je bil ozek hodnik, ki se je vlekel po vsej širini poslopja in se nehal s težkimi vrati, skritimi v dolbini zidu. Diderih jih je odprl in zopet sta bila pod milim nebom na majhnem dvorišču, ki je bilo od vseh štirih strani obdano z zidanimi shrambami, kjer je bila shranjena zaloga žita, ako bi oblegali grad. Pod eno teh shramb na desni strani je bilo podzemlje za ujetnike. Tam ni stala nobena straža, zakaj ujetnik, ki bi se mu posrečilo udreti iz podzemlja, bi prišel na dvorišče, iz katerega je bil edini izhod prav skozi tista vrata.
“čakaj!” je rekel Zigfrid.
In oprši se z roko ob zid, je obstal, ker je čutil, da njegovo ravnanje ni dobro, in zmanjkalo mu je sape, kakor bi bile njegove prsi okovane s pretesnim oklepom. To, kar je pretrpel, je presegalo njegove stare moči. čutil je tudi, da mu čelo pod oglavnico po-
CHICAGO, ILL.
kriva j o kaplje znoja — in sklenil je, da se oddahne.
Po mračnem dnevu je nastala nenavadno jasna noč. Na nebu je svetil mesec in malo dvorišče je bilo zalito z jasno svetlobo, ob kateri se je sneg zeleno lesketal. Zigfrid je željno potegnil vase rezki in nekoliko mrzli zrak. Toda hkrati se je spomnil, da je v tako svetli noči odšel Rotgier v čehanov, od koder se je vrnil mrtev.
‘A sedaj ležiš v kapeli,” je zamrmral tiho.
Diderih pa je, meneč, da govori komtur njemu, dvignil svetilko in osvetlil njegov strašno bledi, skoraj mrliški obraz, ki je bil hkrati podoben glavi starega jastreba.
“Dalje!” je rekel Zigfrid.
Rumena svetloba svetilke je zopet zamigljala po snegu, onadva, pa sta šla dalje. V grobem zidu shrambe je bila dol-bina, kjer je nekoliko stopnic vodilo k velikim durim. Diderih jih je odprl in začel hoditi po stopnicah v globino črnega oboka, visoko dvigajoč svetilko, da bi razsvetlil komturju pot. Na koncu stopnic je bil hodnik, a v njem na desno in na levo nenavadno nizka vrata jetniških celic.
“K Jurandu!” je rekel Zigfrid.
Čez hip so zaškripali zapahi in oba sta vstopila. V jami je bilo popolnoma temno, toda Zigfrid, ki ob medli svetlobi svetilke ni dobro videl, je ukazal prižgati plamenico in kmalu je v močnem blesku njenega plamena ugledal na slami ležečega Juranda. Ujetnik je imel noge uklenjene,
BUSINESS OPPORTUNITY
WESTERN TIRE FRANCHISE STORE
Northwest location. Owner selling due to illness. Priced for quick sale. Phone SU 7-1873.	(7)
CHICAGO, ILL.
1 na rokah nekoliko daljšo verigo, da je lahko nosil hrano v usta. Na sebi je imel isto spokorniško vrečo, ki je stal v njej pred komturji, toda sedaj je bila pokrita s temnimi sledovi krvi, ker so ga tistega dne, v katerem je bilo konec bitke šele takrat, ko so od bolesti in jeze zbesnelega viteza pokrili z mrežo, vojščaki hoteli pobiti in so mu s helebardami zadali nekoliko ran.
Da ga niso do smrti pobili, je preprečil domači, ščitenski duhovnik. Rane niso bile smrtne, a Jurand je izgubil toliko krvi, da so ga odnesli v ječo na pol živega. V gradu so bili splošno mnenja, da umre vsak hip, toda njegova ogromna moč je premagala smrt; živel je, dasi mu ran niso zdravili in dasi so ga vrgli v strašno ječo, kjer je ob vlažnem vremenu kapalo z obokov, v mrazu pa so bile stene pokrite z debelo plastjo ivja in ledenimi kristali.
Ležal je torej na slami v verigah, brez moči, toda tako; ogromen, da je zlasti ležeč de-: lal vtis skale, ki so jo izklesali v človeški obliki. Zigfrid mu-je ukazal svetiti naravnost v obličje in nekaj časa molče zrl * vanj, potem se je obrnil k Diderihu in rekel:
“Vidiš, da ima samo eno i zenico, izcedi mu jo!”
V njegovem glasu je bila ^ nekaka starostna oslabelost, | toda prav zaradi tega se je
glasil ta ukaz še strašneje. Tudi plamenica je nekoliko zadrhtela v krvnikovi roki, vendar jo je sklonil in kmalu so začele kapati na Jurandovo oko velike, goreče kaplje smole, a naposled so ga popolnoma pokrile od obrvi do vzbo-čene lične kosti.
Jurandov obraz se je skrčil, njegovi plavi brki so se dvignili in odkrili stisnjene zobe, toda ni zinil besede ali od izčrpanosti ali iz upornosti, prirojeni njegovi naravi; niti zastokal ni.
A Zigfrid je rekel:
“Obljubljeno ti je, da poj-deš prost od tod; da, pojdeš, toda ne boš mogel blatiti našega reda, ker ti bo odvzet jezik, ki si ga z njim preklinjal.”
In zopet je dal Diederihu, toda ta
znamenje ^ dam je dal iz ko.
sebe čuden, zamolkel glas in obenem z znamenji pokazal, da potrebuje obe roki, potem pa, naj mu komtur posveti.
Tedaj je starec vzel plamenico in jo držal z iztegnjeno, tresočo se roko; takrat pa, ko je Diderih pritisnil Juranda s koleni, je obrnil glavo v stran in gledal na steno, pokrito z ivjem.
Za hip se je zaslišal žvenket verig, potem pa zasoplo dihanje človeških prsi kot gluho, globoko stokanje in nastala je tišina.
Naposled se je zopet oglasil Zigfrid:
“Jurand, kazen, ki si jo pretrpel, bi te tako zadela, toda razen tega sem bratu Rotgieru, ki ga je ubil mož tvoje hčere, obljubil, da mu v krsto tvojo desno ro-


•	OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
•	PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
•	DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
•	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
Diderih, ki je bil že vstal,* se je zopet sklonil nad Juran-dom,
Čeč nekaj časa sta bila stain komtur in Diderih 'zopet na dvorišču, zalitem od mesečine. Na koncu hodnika je vzel Zigfrid iz krvnikovih rok svetilko in temen, v cunjo zavit predmet in glasno rekel sam sebi:
“Sedaj nazaj v kapelo, potem pa v stolp.”
Diederih ga je bistro pogledal, toda komtur mu je velel iti spat, sam pa je krenil, mahaje s svetilko, proti razsvetljenim oknom kapelice. Po poti je premišljeval o tem, kaj se je zgodilo, čutil je neko gotovost, da tudi zanj že prihaja konec in da so to njegova zadnja dejanja na svetu. A vendar se je njegova po naravi bolj okrutna kakor lažniva križarska duša pod:
vplivom neizprosne nujnosti že privadila, da je sleparsko odvračala in prikrivala krvava križarska dela; zato je tudi sedaj nehote mislil, kako bi mogel odvrniti sramoto in odgovornost za Jurandove muke od sebe in reda. Saj Diderih ne more govoriti, torej ne izda ničesar; a četudi se zna sporazumeti z duhovnikom, se iz samega strahu ne bo sporazumel. Kako torej? Kdo naj dokaže, da Jurand ni dobil vseh teh ran v boju? Jezik je lahko izgubil, ker se mu je zadrlo kopje v usta, meč ali sekira sta mu lahko oddrobila roko, a oko je imel samo eno, torej ni nič čudnega, da so mu ga izbili, ko se je v svoji blaznosti vrgel na vso ščitensko posadko. Ah, Jurand! Zadnja radost v življenju je za hip zaigrala v srcu starega križarja. Da,
v> '■AMthU/AT-yj- A- ‘I'Vrtt'iv.	U.
A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS

FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:
1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2GS8
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
Pogrebni zavod:
17002 Lake Shore BIvd. KEnmore 1-6300

. - '	-	•	*■' j -■*** ' ' V. .	'
1024
TAVERN FOR RENT With 6 room apartment above. — Reasonable rent. — 2733 Archer Ave., Phone CA 5-3161.	(6)
FACTORY (DRESS) — Completely equipped. 32 single needle machines, cutting, pressing, etc., Complete and ready to operate. Exceptional value. Must Sacrifice. WA 2-4721.	(7)
REAL ESTATE FOR SALE
ROLLING MEADOWS 3 bedroom ranch, storms, screens, 6 yrs. old, landscaped, asphalt driveway. Assume G. I. Mortgage. Imm. poss. Near everything. — $15,000. CL 3-8150.	(6)
DOGS FOR SALE
GERMAN SHEPHERD PUPS: — From long time Champions. AKC. Excellent bone and temperament. Phone 668-6687.	(5)
ATTENTION ALL SPORTSMEN AND HORSEMEN OUTSTANDING INVESTMENT
SHAMROCK, Texas
A unique rest station service for shippers. 1 mile east of city water tower. Clean, comfortable facilities for livestock and drivers in transit. Handle up to 1000 head of cattle; accommodate 8 men. Modern stalls. Heated water. Dipping vat. Double deckers handled quickly and easily. Hauling, day or night.
R. L. “BOB” GEORGE CATTLE MOTEL
AND LIVESTOCK AUCTION
CATTLE SALE EACH WEDNESDAY
HORSE SALE Last Monday Night Monthly
Visitors Always Welcome
— CONTACT —
MRS. R. L. GEORGE, Owner
Box 366
Area Code 806: Blachuen-Area	BL 6-1361
Shamrock, Texas
JVaznanilo in J&ahuala
\ najgloblji žalosti javljamo dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 8 decembra 1963 umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in bratranec
Anton Tomšič
Pokojni je bil rojen dne 10. januarja 1886 v vasi Klečet, župnija Šmihel pri Žužemberku. Tam žaluje za njim sestrična Mary Glavan s svojo družino, nečaki in nečakinje in drugi sorodniki.
V Ameriko je prišel leta 1905, se naselil v Cleveland, O. in tu stalno prebival.
Po dolgi bolezni in trpljenju na domu je zadnje dni preživel v St. Vincent Charity Hospital, Kjer je prejel sv. zakramente za umirajoče.
Pogreb je bil dne 11. decembra 1963. Iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi, kjer je Rev. Raymond Hobart molil prve pogrebne molitve, smo ga prepeljali v župno cerkev sv. Vida. Rev. R. Hobart je daroval slovesno pogrebno sv. mašo in nato spremljal pokojnega na pokopališče Kalvarijo, blagoslovil grob in vodil molitve za večno srečo pokojnikove duše.
1963
Iskreno se zahvalimo Rev. Hobartu za daritev sv. maše, molitve in vse pogrebne slovesnosti, zlasti pa izrekamo zahvalo njemu in Rev. Jošt Martelancu za obiske in podelitev sv. zakramentov med boleznijo na domu.
Društvo Najsvetejšega Imena in Mothers Club župnije sv. Vida naj prejmeta našo toplo zahvalo za skupno molitev sv. rožnega venca ob odru v pogrebnem zavodu, člani in članice teh dveh društev, kakor tudi člani društva št. 138 sv. Antona Padovanskega Katoliških Vitezov Ohio so se v velikem številu udeležili pogreba. — Naj prejmejo vsi našo najlepšo zahvalo.
Prav lepa hvala nosilcem krste.
Iz srca smo hvaležni dobrim sosedom na 61. cesti, ki so darovali v sklad za sv. maše in za venec. Posebej se zahvalimo Mrs. Heleni Zaje, Mrs. Theresi Novšak in Mrs. Rose Novšak, ki so obiskale sosede in zbirale v ta namen.
Mrs. Theresa Novšak, Mrs. Rose Novšak in Mrs. Josephine Gruden so oskrbele in pri-
pravile okrepčilo po pogrebu. Tudi za to dobroto in skrb se jim prisrčno zahvaljujemo.
Pogrebni zavod Žele in Sinovi je naj-ijubezniveje oskrbel pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Najiskreneje se zahvaljujemo vodstvu zavoda in vsem članom Želetove družine za ljubeznivo in vsestransko pomoč.
Naj dobri Bog obilo povrne vsem, ki so darovali za sv. maše, za cvetje in vence in druge dobre namene v počastitev pokojnega ter vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit, se udeležili sv. maše in ga spremljali na njegovi poslednji zemeljski poti do groba.
Razposlali smo zahvalne kartice in spominske podobice vsem dobrotnikom, kolikor smo imeli naslove, če bi kdo pomotoma ne bil dobil posebne zahvale, prosimo naj nam oprosti in sprejme to našo skupno zahvalo.
S tem se želimo zahvaliti tudi za vse pismene in nsphm.	. ..
ki so kakorkoli pokojnika počastili, vsem, ki so nam pomagali in na« Vni-cV ^ k°r tl,.dl vsei”> da je bilo poslednje slovo tako slovesno in lepo Sf	t m so pnpomogh,
m™, rttelj™, k, ,0 dvanajstletno b. £ij„ zTsUprlS ^ skovali, pomagali pri negi in oskrbi in ga s svoj 0 dobroto podpirali da	’+A° , * ,
prenašati svoje trpljenje. Bog povrni stotero!	podpiral,, da je mogel tako lepo vdano
Ljubi soprog, oče, stari oče, stric in bratranec, počivaj v miru in večna luč nai Ti ‘rh nasl,h ®rc sn?° zelel!>	Te Bog še oh ranil med nami, a sedaj darujemo naše bolečine
ločitve za Tvojo večno srečo. S hvaležnostjo in ljubeznijo se bomo spominjali Tvoje dobrote in skrbi za nas. Dom je pust m prazen odkar Te več ni. Tolaži nas le upanje, da se bomo v večnem naV zve'zclam?1 m UZ1Val1 ra;,sko srec0’ ki i° je Gospod pripravil svojim vernim. Na svidenje
Žalujoči:
soproga ANA, roj. BLATNIK sin ANTHONY; snaha HELEN
vnuki TOMY, KENNY in TONY-JOE	svakinja MRS. MARY BLATNIK
vnukinja KATHY	nečaki in nečakinje
bratranec FRANK MERVAR Z DRUŽINO	ter OSTALI SORODNIKI
Cleveland, Ohio, 8. januarja 1964.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z velike žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izgubo našega dobrega soproga, skrbnega očeta, sina in brata
Anton P. Cvetko
ki je nepričakovano umrl za srčno hibo dne 25. novembra v starosti 39 let.
Prisrčna hvala vsem skupaj za krasne vence pokojnemu in vsem, ki so darovali v gotevini za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj njegove duše.
Posebna hvala gre Mr. in Mrs. Ciril Jevec, Mr. in Mrs. John Perse, Mr. in Mrs. John Halgash, Mr. in Mrs. G. Halgash, ki so nam bili v pomoč v tej težki uri.
Lepa hvala nosilcem krste in vsem, ki so dali avto-mcbile pri pogrebu in ga spremili na zadnji poti.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega. Posebna hvala Mr. in Mrs. Eddy Scheithauer, ki sta prišla na pogreb iz Michigana.
Pogreb je bil na Zahvalni dan, 28. novembra 1963 iz pogrebnega zavoda Brunner, Mentor, Ohio, v cerkev sv. Marije. Tam se je darovala sv. maša za pokojnega. Pokopan je na pokopališče All Souls, Chardon.
Če smo v tej zahvali koga pomotoma prezrli, naj nam blagovoli oprostiti in sprejme našo iskreno zahvalo.
Tebi, najdražji in nepozabni soprog, skrbni oče, sin in brat, naj sveti večna luč in v miru počivaj. Bog Ti plačaj za vsa Tvoja dobra dela. Nam pa tečejo grenke solze za Teboj, naš ljubi Tony, ker Te je kruta smrt vzela brez usmiljenja iz naše družine.
Žalujoči ostali:
ELIZABETH, soproga dva nedorasla sinova TONY in BARRY mati PAULINA brat HENRY in VEČ SORODNIKOV.
Mentor, Ohio, 8. januarja 1964.