Ljubljana, april, maj, junij 1994
v " ^
LETO XXXI
ŠTEVILKA 4-6
Časopis Poslovnega sistema Mercator
NE PREZRITE
Program Mercatorjevega lastninskega preoblikovanja • O prvem poskusu tipizirane Mercatorjeve trgovine • Mercatoriada in Dan Mercatorja • Z banko do uspeha • Rentno zavarovanje tudi v naši zavarovalnici • Novice iz podjetij • Ste ljubitelji piva?
Ante portas:
MERCATORJEVO LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE
Z
asedanji skupščine Poslovnega sistema Mercator v aprilu in maju sta trli trde orehe: vsebinska, strokovna, izvedbena vprašanja Mercatorjevega lastninskega preoblikovanja,
Privatizacija Mercatorja ni zgolj strokovni, organizacijski in izvedbeni zalogaj samo za Mercator, temveč tudi za vse inštitucije, ki usmerjajo in bdijo nad tem državnim projektom. Je pa lastninsko preoblikovanje tudi proces preoblikovanja celotne slovenske družbe s političnimi dimenzijami.
Program lastninskega problikovanja -najprej aprila njegove grobe orise, maja pa dokončne opredelitve načinov lastninjenja Poslovnega sistema Mercator, je skupščina sprejela na 28. zasedanju 19. maja 1994.
Osnova za lastninjenje
Kaj vse mora vsebovati program lastninskega preoblikovanja določajo zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, uredba o pripravi programa preoblikovanja in vrsta drugih aktov z zakonsko močjo. Pustimo vnemar formalne sestavine in predstavimo jedro programa: družbeni kapital, ki se lastnini in načine lastninjenja v Poslovnem sistemu Mercator.
Vrednost družbenega kapitala je ugotovilo podjetje Abeceda, ki je pooblaščeno za tovrstne cenitve. Cenila seje vrednost vseh podjetij, ki sestavljajo koncem Mercator. Njihova skupna vrednost po stanju na dan 31.1. 1993 znaša 33.751.000.000 SIT, zaokroženo dobrih 33 milijard tolarjev.
Struktura osnovnega kapitala koncema:
-	nominirani kapital:	30.190.469.000 SIT
(89,45 %)
družbeni	29.467.180.000 SIT
(87,31 %)
delniški	723.289.000 SIT
(2,14%)
-	nenominirani kapital (rezerve)
3.560.000	SIT (10,55 %)
Kapital, ki se lastnini po zakonu o lastninskem preoblikovanju znaša
29.467.180.000	SIT.
Načini lastninjenja
Program Mercatorjevega preoblikovanja sledi načinom lastninjenja, kot jih določa zakon in kot smo jih sodelavcem Mercatorja predstavili v posebni izdaji časopisa Mercator “Svoji na svojem”, in sicer:
I.	Prenos delnic na državne sklade
40 % vrednosti družbenega kapitala prenaša Mercator z delnicami na sklade:
-	20 % na Sklad Republike Slovenije za razvoj v vrednosti 5.893.440.000 SIT ;
-	10 % na Pokojninski sklad v vrednosti
2.946.720.000	SIT;
-	10 % na Odškodninski sklad v vrednosti
2.946.720.000	SIT.
II.	Interna razdelitev delnic
Za ta način lastninjenja je namenjeno 20 % vrednosti Mercatorjevega družbenega kapitala - 5.893.440.000 SIT.
V tem načinu lastninjenja imamo zaposleni v Mercatorju, njegovi upokojenci in nekdaj zaposleni pravico, da glede na vrednost vloženega certifikata dobimo enako vrednost v Mercatorjevih delnicah. Tej skupini upravičencev se lahko pridružijo tudi naši ožji družinski člani v primeru, da skupina prvonavedenih upravičencev ne zbere dovolj certifikatov, s katerimi se pokrije temu načinu lastninjenja namenjena vrednost družbenega kapitala.
Vsem upravičencem do interne razdelitve bodo v zameno za vložen certifikat izročene Mercatoijeve delnice v tolikšnem številu in vrednosti, da bo razdelejena celotna vrednost - 5.893.440.000 SIT. Poleg vseh značilnosti navadne delnice (glasijo se na ime, dajejo sorazmerno pravico do upravljanja in dividende, dajejo pravico do sorazmernega deleža v primeru stečaja podjetja) pa ima ta delnica še eno lastnost, ki ji jo določil zakon: dve leti od njene izdaje je neprenosljiva.
III.	Javna prodaja delnic
Javni prodaji Mercator namenja 40% vrednosti družbenega kapitala -
11.786.870.000	SIT.
Tudi za ta znesek bodo izdane vsem prinosnikom certifikatov delnice v tolikšnem številu in vrednosti, da bo razdeljena celotna vrednost. Vendar pa je pri tem načinu lastninjenja določeno, da se cena delnic oblikuje glede na povpraševanje. Zaradi tega lahko pri manjšem povpraševanju določena cena delnice pade za 30% oziroma pri prevelikem raste do 30%. Cena te delnice torej niha in je znana šele po končani javni prodaji. Zato se lahko zgodi, da bomo sorazmerni del preveč vloženih certifikatov vračali vlagateljem.
Tudi te delnice imajo vse značilnosti navadne delnice, le s to razliko, da so te delnice prenosljive takoj. To pomeni, da so prenosljive na druge osebe takoj po vpisu lastninjenja v sodni register in ko so zagotovljeni pogoji za trgovanje na Ljubljanski borzi oziroma drugem organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
Glede na že predvpisane certifikate in na podlagi ocene, da bo po javni objavi prodaje delnic, zanimanje za Mercator še vedno veliko, se je Mercator odločil za partnerstvo v dveh investicijskih družbah -privatizacijskih skladih.
Zakaj družbe za upravljanje investicijskih skladov ?
Prav gotovo ste bralci že zasledili reklame za upravljalske družbe in investicijske sklade, kijih bodo upravljale te družbe. Kapital - certifikat, vložen v tovrstno družbo naj bi imel prihodnost, saj te družbe zagotavljajo skrbno in donosno gospodarjenje z zaupanim premoženjem. Pri mnogih državljanih odločitev, kam vložiti certifikat, še ni dozorela in tudi prav veliko podjetij, kijih zadeva lastninsko preoblikovanje, svojih načrtov še ni objavilo. Tako Mercator po objavi javne prodaje delnic pričakuje velik naval potencialnih delničarjev. Ker pa je kapital, ki se lastnini, omejen, in ker mora Mercator ščititi interese predvsem delničarjev (ne dovoliti nenormalno nizke ali visoke cene delnice) seje tudi sam odločil za sous-tanovitev družbe INTARA S&P - družbe za upravljanje investicijskih skladov. Z vloženim kapitalskim deležem si je v njej zagotovil vplivno upravljalsko mesto. Pri navedeni družbi sta tako ustanovljeni dve pooblaščeni investicijski družbi MERCA-TA in MEVITA. Ti dve družbi bosta zbirali lastninske certifikate in v zameno zanje izdajali svoje delnice. Družbi sta ustanovljeni z namenom, da preko njiju Mercator odkupuje svoje delnice od Sklada za Razvoj Republike Slovenije in pa zato, da se prinosnikom certifikatov v primeru njihovih presežkov, zagotovi možnost njihovega plasmaja v privatizacijska sklada - družbi MERCATA in MERVITA. Zato priporočamo vsem imetnikom certifikatov, ki razmišljajo, da bi ob javnem razpisu svoj certifikat vložili v Mercator, da certifikat vložijo v ti dve investicijski družbi.
Predvpis certifikatov in izvedba programa privatizacije
Še preden je zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij dobil svojo današnjo vsebino in še preden so nad njegovim izvajanjem začele bdeti državne institucije, smo v Mercatorju začeli postavljati temelje lastninskega preoblikovanja. Opravljeni neodplačni prenosi družbenega kapitala podjetij na krovno podjetje od tod pa kot trajne naložbe nazaj v podjetja, so postavili temelje Mercatorjeve koncernske organiziranosti. To smo opravili na podlagi tedaj še jugoslovanskega zakona o podjetjih. S tem temeljnim opravilom smo precej olajšali lastninsko preoblikovanje ne samo posameznih podjetij, temveč celotnega koncema.
Ko je država Slovenija svojim državljanom s certifikati podelila pravico do udeležbe v lastninski preobrazbi podjetij, je Mercator konkretiziral njihovo pravico s predvpisom certifikatov. Odziv na povabilo k sodelovanju v lastninjenju Mercatorja med Mercatorjevimi delavci, upokojenci in nekdaj zaposlenimi, njihovimi družinskimi člani in drugimi državljani, je presegel tudi najbolj optimistična pričakovanja. Predvpis je pokazal, da smo vsi skupaj pripravljeni v Mercator vložiti za 17,9 milijard SIT certifikatov.
Razmerja med vrednostjo zbranih certifikatov in vrednostjo Mercatorjevega premoženja ter struktura zbranih certifikatov glede na kategorije upravičencev do interne razdelitve delnic, so v sedanjem trenutku taka, da so od skupščine Poslovnega sistema Mercator terjala resen premislek, kako zagotoviti izpolnitev zahtev zakona in razlag Agencije za privatizacijo in prestrukturiranje gospodarstva. Ta institucija je namreč pooblaščena presojati programe preoblikovanja in prižgati zeleno luč, da se ta proces sploh lahko začne.
Struktura predvspisanih certifikatov je namreč takša, da vsi upravičenci do interne razdelitve skupaj, s certifikati pokrijejo več kot 20% vrednosti družbenega kapitala. Več kot 20% pa se na način interne razdelitve delnic ne sme lastniniti.
Odločitev,
ki jo je v zvezi z navedenim sprejela skupščina poslovnega sistema Mercator in je zapisana v programu Mercatorjevega lastninskega preoblikovanja, je po vsebini naslednja: če bo dokončno predloženih lastniških certifikatov več kot bo interno število razpisanih delnic, se število delnic proporcionalno zniža vsem družinskim članom. Presežni lastniški certifikati ožjih družinskih članov se uporabijo za izplačilo delnic iz javne prodaje.
To glede na sedanjo strukturo pred-vpisanih certifikatov pomeni: približno 50% vrednosti certifikatov, ki so jih predvpisali ožji družinski člani zaposlenih v Mercatorju (upokojencev in. nekdaj zaposlenih), bo v javni prodaji. Tako razdeljene delnice bodo uživale enak položaj kot tiste, ki so sicer namenjene javni prodaji.
Program v ničemer ne spreminja bonitet
Ob predvpisu certifikatov je Mercator poudaril predvsem dvoje: bonitete, ki tečejo od določenega roka vsem, ki so predvpisali certifikat (enake, kot jih bo prinašala delnica) in ob dovolj trdni odločitvi prinosnika, da certfikat ostane v Mercatorju, nobenega dela s certifikatom več. S programom lastninskega preoblikovanja ti dve Mercatorjevi zagotovili nista z ničemer okrnjeni.
Se vedno pa si lahko vsak državljan, ki je predvpisal namero oziroma certifikat v Poslovni sistem Mercator, premisli in ga vloži v pooblaščeni investicijski družbi MERCATA in MEVITA.
Rika Germ-Metlika
NA KRATKO Zadolžnice
se po sklepu skupščine Poslovnega sistema Mercator lahko uporabijo tudi za dokapitalizacijo M banke. To pomeni, da se lahko vsak imetnik zadolžnice odloči in svojo zadolžno listino (za celotno vrednost ali pa le delno) zamenja za delnico M bake. Kdaj bo sklep operativen, bo posebej objavljeno.
Podpredsednik poslovodnega odbora za finance
gospod Valter Reščič seje v krovnem podjetju redno zaposlil 23. maja 1994. Po poklicu je diplomirani ekonomist, delovne izkušnje je dobil v več primorskih podjetjih, strokovna znanja pa je poglabljal predvsem s študijem v Ameriki. Njegov prvi načrt: kadrovska dopolnitev Mercatorjeve finančne službe.
Turizem in Mercator
k lepši podobi slovenske dežele naj bi prispevala tudi urejenost trgovin. Zato seje Mercator odločil sodelovati in v ta namen elaboriral program in oblikoval delovno skupino, ki pripravlja metodologijo za ocenjevanje trgovin. Priporočamo: preden bo do vaše trgovine nenapovedano prišla komisija, zavihajte rokave: trgovino temeljito počistite, poskrbite za urejene prodajne police, uredite delovne obleke in delajte vaje iz prijaznosti. Četudi v vašo trgovino komisije ne bo, se bo trud izplačal. Kupci bodo vse opazili, pa naj so turisti ali ne!
Mercatoriada 94 teče
in to zelo dobro. Brez zapletov so potekala in se končala tekmovanja v streljanju, kegljanju, malem nogometu, odbojki, košarki, šahu in tenisu. Športni zmagovalci in finalisti so znani. Predvsem pa so veliki zmagovalci ljudje v podjetjih, ki so organizirala tekmovanja. Hvala v imenu udeležencev dosedanjih tekmovanj. Medalje zanje pa kdaj drugič.
Enotne delovne obleke v Mercatorjevih trgovinah
v letu in pol. Tako je odločil upravni odbor Poslovnega sistema Mercator. Obleke bo po licenci firme BUJ RENT izdeloval proizvodni obrat Mercator-Mipa, Zaščita v Kidričevem. Poskusi "eskivaž” bodo zanesljivo, vendar le zakaj nadaljevati z “ iz vsake vasi en pes”, če smo lahko enako urejeni in enako prepoznavni povsod?
Mercator-Mego
se kot podjetje poslavlja. Njegova dejavnost oziroma prodajni programi in zaposleni so se razdelili med druga Mercatorjeva podjetja, ki so nastala iz nekdanje Mercator-Mednarodne trgovine. Čakamo samo še na formalni sklep upravnega odbora Poslovnega sistema o prenehanju podjetja.
Kaj se dogaja na področju lastninjenja?
O tem bomo vse, ki so v Poslovni sistem Mercator predvspisali lastninske certifikate z namenom, da postanejo njegovi delničarji, obvestili s posebnim pismom. Pismo bomo pripravili na podlagi sprejetega programa lastninskega preoblikovanja in ga odposlali na naslove konec maja letos.
Plaketo Svobodnih sindikatov Slovenije
za leto 1994 je prejela Milica Jeler. predsednioa sindikata v Mercator-Sremiču, predsednica Območnega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma za Posavje in Zasavje in podpredsednica Republiškega odbora sindikata gostinstva in turizma. V utemeljitvi je med drugim zapisano:”Velik je bil njen prispevek v pogajalski skupini ROS gostinstva in turizma pri sklenitvi panožne kolektivne pogodbe za leto 1994. Zaradi njene odločnosti so v njenem podjetju med prvimi v Posavju pričeli z aktivnostmi za izvolitev sveta delavcev.”
Čestitkam ob podelitvi plakete, se pridružuje tudi uredništvo časopisa. Predsednik poslovodnega odbora Živko Pregl je nagrajenki čestital z osebnim pismom.
PRVI POSKUS TIPSKE UREDITVE MERCATORJEVE TRGOVINE
L
jubljana. 16, maja ■ na Črnučah pri Ljubljani je bila slovesna otvoritev popolnoma prenovljene samopostrežne trgovine podjetja Mercator-Grmada.
Samo dejanje ne bi bilo posebej pomembno, če ne bi nova trgovina pomenila poskusa, kako v praksi udejaniti načrt tipizacije Mercatorjeve trgovine. Mercator-Grmada je prvo podjetje, ki seje rade volje odzvalo na povabilo k sodelovanju.
V strategiji Mercatorjevega razvoja ima poglavje oziroma nuja tipizacije Mercatorjeve trgovine, posebno mesto. Tipizacija zadeva: ureditev zunanjosti in notranjosti (notranje opreme, hladilniške in druge tehnike, izbire izdelkov, oblačil, računalniško opremo in programe za spremljanje poslovanja trgovine). Projektno skupino, kije pripravljala prvi poskus oziroma pilotsko rešitev, je organiziral sektor za razvoj v krovnem podjetju. Vodil jo je Mitja Ponikvar, svetovalec poslovodnega odbora za razvoj.
“Mercator, najboljši sosed, se.mora potrditi tudi v praksi. Kupec se mora v naši trgovini dobro počutiti. Trgovina mora biti svetla, oprema čimbolj nevtralna, trgovina izdelke prodaja - ne razkazuje opreme in upadljivih arhitektonskih rešitev. Izstopati mora barvitost ponujenega blaga, smisleno urejenega na prodajnih policah in obenem v prvi vrsti poudariti izdelke, ki nastajajo v Mercatorjevih podjetjih. Skratka, rešitve, ki so na ogled v tej trgovini so pretežno take, da se j ih da enostavno ponoviti pri naslednjih adaptacijah in novogradnjah. Zavedamo se pomanjkljivosti, kijih ima prvi poskus in z nadaljnjim delom na projektu tipizacije in z upoštevanjem njegovega potrjevanja v praksi, bomo prišli do praktično idealne ureditve Mercatorjeve trgovine. To je cilj projektne skupine in cilj, ki si gaje postavil Mercator. Mercator-Grmada je v poskus ugriznila prva in prepričan sem, da je bilo delo projektne skupine veliko lažje predvsem zaradi ustvarjalnega sodelovanja vodstva podjetja in predvsem kolektiva, ki bo delal v tej trgovini”, je dejal Mitja Ponikvar ob predstavitvi trgovine Mercatorjevim poslovodnim delavcem.
Na moč enostavna oprema, smiselno urejena nakupovalna pot, hladilne vitrine, oddelek za prodajo sadja, kruha, delikates in mesa, računalniško podprto spremljanje poslovanja, enotna in razpoznavna delovna oblačila...atributi, ki naj bi v prihodnje krasili Mercatorjevo trgovino. Predvsem pa naj jo krasijo ljudje - trgovci, ki morajo najbolje vedeti in udejanjati to, kar se za dobrega soseda spodobi. Sosedje smo ljudje, ne tipizirana tehnika. In njim naj bo namenjen naslednji projekt, ki tudi sodi k dobremu sosedu: znanje o udejanjanju trgovske etike in profesionalnosti in če hočete tudi bontona.
Odslej enotno pročelje Mercatoijevih trgovin?
V. B.
MERCATORIADA JE
m r nogim navdušenim športnikom v Mercatorju smo se lani zamerili, ker Mercatoriade ni bilo. Letos smo stvar popravili,
Šestnajst let zapored - vendar letos drugače
Mercatoriade so že 16 let zapored osrednja Mercatorjeva bolj ali manj javna prireditev, na kateri se srečajo ljubitelji športa in rekreacije. Sprva sindikalno zasnovane športne igre so prerasle koncept s slavnostnimi govorniki in skoraj paradnih udeležb. Ostale pa so pristno tovariško srečanje, vesel dan in dogodek, ki se ga ne pozabi. Vendar seje tudi dogajanje cnekrat na leto in na en sam dan, izpelo. Letos Mercatoriada poteka drugače. Letošnja Mercatoriada je zasnovana tako, da športna srečanja v 11 disciplinah potekajo v različnih krajih, kjer je sedež ■ Mercatorjevega podjetja in obenem ustrezni športni objekti.
Športna tekmovanja tečejo že od 7.5.1994
in bodo trajala do 18.6.1994, ko bodo v Mozirju finalne tekme v odbojki, košarki, malem nogometu, krosu in vlečenju vrvi.
Lanski Dan Mercatorja - dragocena izkušnja
Ta dan pa se bo dogajalo še nekaj drugega. Lanska izkušnja z Dnevom Mercatorja je preveč dragocena, da bi jo zaprli v predal in jo pozabili. Tako bo 18.6.1994 poleg športnih tekmovanj tudi Dan Mercatorja. Njegova vsebina pa bo nekoliko dopolnjena lanska: poleg nagrad Poslovnega sistema Mercator, bodo športnikom podeljene medalje, namesto slavnostnega govora pa bomo vsem udeležencem omogočili pogovor v živo z vodilnimi ljudmi Mercatorja -predsednikom skupščine, upravnega in
poslovodnega odbora. Brez veselice jasno ne gre.
Marsikdo nam utegne očitati, da so tovrstne prireditve preživete in da iz njih veje arhaični kolektivistični duh. Do neke mere gre res za ostanek nekakšnega množičnega gibanja “za delavstvo in šport”, vendar pa je treba temu razmišljanju ob bok postaviti dejstvo, da živimo zelo individualno in včasih tudi zelo brezobzirno, marsikdaj razvrednoteno prav zato, ker smo atomizirana družba.
Dan Mercatorja in Mercatoriado kot množično srečanje, kot dogodek, ki na enem mestu združi ljudi s slovenske vzhodne, zahodne, severne in južne meje, lahko utemeljimo tudi z dejstvom, da nas v Mercatorju poleg poslovnega, združuje tudi človeško in da moramo varovati in negovati prav človečnost, plemenitost in odprtost, ki se lahko merijo tudi v športu in če hočete tudi s “tingl tanglom” na veselici. Je razvijanje in negovanje tega moč oceniti kot proč vržen denar in nastopaštvo največjega gospodarskega sistema v Sloveniji? Tudi tako mnenje smo slišali o Mercatoriadi in Dnevu Mercatorja.
V.B.
Pomeriti se v športu, ponuditi in sprejeti prijateljstvo, tovarištvo...
/"NplošnooM banki, d.d,
IJ
M banka d.d. Ljubljana je bila ustanovljena na Ustanovitvenem zboru delničarjev 7. aprila 1992, dovoljenja za poslovanjeji je Banka Slovenije izdala 11.6.1992, v sodni register pa je bila vpisana 22.6.1992. M banka, d.d. je splošna banka, kije nastala z združitvijo dela kapitala ustanoviteljev Interne banke Mercator, Interne banke 1MP ter kapitala fizičnih in drugih pravnih oseb.
V strukturi upravljalskih delnic je imelo na dan 31.12.1993 2.051 fizičnih oseb v lasti 5.543 (57,6%) rednih delnic, 21 pravnih oseb pa 4.086 (42,4%) rednih delnic. M banka d.d. je prva banka v Sloveniji, kije upravljalsko v pretežni
lasti fizičnih oseb.
O izvajanju poslovne politike v letu 1993
Temeljne usmeritve poslovne politike M banke, d.d. v letu 1993 so bile določene z Elaboratom o utemeljenosti ustanovitve banke ter operativnim aktom Upravnega odbora o Poslovni politiki M banke d.d. v drugem letu poslovanja.
M banka d.d. je izvajala temeljne usmeritve svoje poslovne politike, ob upoštevanju splošnih gospodarskih razmer v Sloveniji, predvsem na naslednjih področjih:
a)	na pridobivanju novih komitentov z
ekonomsko stimulativnimi ukrepi in vodenjem celovitejše ponudbe bančnih storitev;
b)	z razvijanjem novih oblik zavarovanja naložb (zastava tolarskih in deviznih terjatev, kakovostnih vrednostnih papirjev, hipoteke na vnovčljive nepremičnine);
c)	z uvajanjem sodobnejših metod bančnega poslovanja.
M banka d.d. je v letu 1993 vložila prošnjo za dodelitev velikega pooblastila za poslovanje s tujino. Banka Slovenijeji je dne 24.2.1993 izdala odločbo o dovoljenju za poslovanje s tujimi plačilnimi sredstvi na območju Republike Slovenije, dne 22.6.1993 pa odločbo o neomejenem
M BANKA d.d., Ljubljana
Notranji nadzor Računovodstvo
BILANCA USPEHA M BANKE d.d. za obdobje od 01.01.1993 do 31.12.1993
Zap.št	KATEGORIJA	VII.OCII. 1992	1.	- XII. 1993		
1 1	2	3	Struktura	4	Struktura	Stopnja rasti
1.1.	Prihodki od obresti	396,773,659	84.9%	810,409,312	73.5%	104.2%
1.2.	Prihodki iz deviznega poslovanja	0	0.0%	120,657,469	10.9%	ERR
1.3.	Prihodki iz naslova trgovanja z vrednostnimi papirji	53,351,756	11.4%	108,270,878	9.8%	102.9%
1.4.	Prihodki od storitev	14,735,824	3.2%	43,315,840	3.9%	193.9%
1.5.	Ostali prihodki	2,272,530	0.5%	20,365,132	1.8%	796.1%
A.	SKUPAJ BRUTO PRIHODKI	467,133,769	100.0%	1,103,018,631	100.0%	
B.	PRENOS PRIHODKOV OD FINANCIRANJA V DOBRO KAPITALA	(114,087,995)	-24.4%	(151,324,813)	-13.7%	32.6%
m.	PRIHODKI	353,045,774			169.6%	
i2.1.	Odhodki za obresti	201,322,157	64.8%	402,938,187	47.8%	100.1%
	Odhodki iz deviznega poslovanja	0	0.0%	38,566,282	4.6%	ERR
2.3.	Odhodki iz naslova poslovanja z vrednostnimi papirji	322,231	0.1%	1,037,521	0.1%	222.0%
2.4.	Izdatki za neposredno poslovanje banke	97,936,077	31.5%	254,294,290	30.2%	159.7%
2.	ODHODKI BREZ REZERVACIJ	299,580,465	96.4%	696,836,280	82.6%	132.6%
3.	REZERVACIJE S POPRAVKI NALOŽB	11,125,000	3.6%	146,377,041	17.4%	1215.7%
4.	VSI ODHODKI Z REZERVACIJAMI IN POPRAVKI	310,705,465	100.0%	843,213,321	100.0%		
S.	RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI	42,340,309	100.0%	108,480,497	100.0%	158.2%														
DAVEK NA DOBIČEK ČISTI DOBIČEK			i:		0 42,340,309	i	0.0% 100.0%	: :	5,025,005 103,455.492	I I	4.6% 96.4%		,	ERR 44.3%
dovoljenju za poslovanje.
M banka d.d. je za realizacijo nalog, ki so izhajale iz poslovne politike, bilance stanja in bilance uspeha, uporabila prednosti in možnosti, kijih ima na razpolago. Aktivnost je bila usmerjena na povečanje tržnega deleža v Republiki Sloveniji. Ta seje v letu 1993, kljub povečanemu številu in konkurenci drugih domačih in tujih bank (32), povečal za 13,6% in znaša 0,5% celotne slovenske bančne bilančne vsote.
M banka d.d. posluje tolarsko in devizno, tako s pravnimi osebami kot z občani. Dobrim komitentom nudi zanesljivo, kakovostno, hitro in konkurenčno ponudbo bančnih storitev na tolarskem in deviznem področju.
Revizija: resnično in pošteno M banka d.d. je dosledno upoštevala splošna načela bančnega poslovanja: načelo varnosti, plačilne sposobnosti in donosnosti.
Revizijska hiša Coopers & Lybrand d.d. Ljubljana je revidirala izkaz stanja M banke d.d. na dan 31.12.1993 ter pripada-
M BANKA d.d., Ljubljana
Nolranji nadzor & Računovodstvo
joča izkaza uspeha in sprememb v finančnem položaju za leto 1993 v skladu z Mednarodnimi smernicami za revidiranje.
Mnenje revizijske hiše Coopers & Lybrand o računovodskih izkazih banke je naslednje:
“Računovodski izkazi M banke d.d. prikazujejo resnično in pošteno finančno stanje na dan 31. decembra 1993 in finančni izid v letu, ki se končuje z navedenim datumom, v skladu s slovensko zakonodajo.”
Povečanje bilančne vsote, uspešno poslovanje - dobiček
Bilančna vsota, kije pokazatelj obsega poslovanja seje v letul993 povečala nominalno od 2,485 milijonov tolarjev (31. 12. 1993) na 4, 322 milijonov tolarjev (31. 12. 1994) oziroma za 73,9 %.
Banka je v letu 1993 realizirala za 1,103 mio SIT brutto prihodkov od poslovanja. Zaradi ohranitve realne vrednosti kapitala je bilo v dobro kapitala oziroma revalorizacijskih rezerv prenešeno iz prihod-
kov od financiranja (prihodki od obresti, pozitivne tečajne razlike) za 151,3 mio SIT, tako da so prihodki, po prenosu prihodkov od financiranja v dobro kapitala, znašali 951,7 mio SIT.
Banka je v letu 1993 revalorizirala kapital že skladno s slovenskimi računovodskimi standardi, ki zahtevajo uporabo indeksa rasti cen na drobno.
Odhodki brez rezervacij in popravkov kreditov so v letu 1993 znašali 696,8 mio SIT. V skladu z Zakonom o računovodstvu, kije predpisoval obvezen odpis terjatev, ki niso bile plačane v 60. dneh po zapadlosti, je banka odpisala v breme odhodkov za 56,8 mio SIT terjatev. Splošne rezervacije (1% od terjatev komitentom, ki so razvrščeni v bonitetno skupino A) banka zaradi ugodnega kapitalskega koeficienta (predpisano razmerje med jamstvenim kapitalom in tehtano rizično aktivo je vsaj 8, banka pa je dosegla koeficient 21,5) v letu 1993 ni oblikovala. Celotne rezervacije s popravki naložb znašajo 146,3 mio SIT.
Razlika med prihodki in odhodki (brutto
NA DAN 31.12.1993
< tisoč SIT	v tisoč SIT	_______________v %
Oznaka		BILANČNA POSTAVKA	31.12.1992 (1)	Struktura	31.12.1993 (2)	Struktura	Stopnja rasti 2/1
A.	I.	Denarna sredstva in plemenite kovine	258.986	10.4%	550,176	12.7%	112.4%
A.	II.	Depoziti pri centralni banki in druge terjatve do centralne banke-	0	0.0%	0	0.0%	
A.	III.	Vrednostni papirji in druge kratkoročne naložbe					
		ter tekoča zapadlost dolgoročnih naložb	669,957	27.0%	60,790	1.4%	-90.9%
A.	IV.	Kratkoročni krediti in tekoča zapadlost dolgoročnih kreditov	1,362,214	54.8%	3,179,632	73.6%	133.4%
A.	v.	Aktivne časovne razmejitve in druga aktiva	41,067	1.7%	38,301	0.9%	-6.7%
A.	VI.	Dvomljive in sporne terjatve	4	0.0%	56,778	1.3%	
A.	VII.	Popravki vrednosti dvomljivih in spornih terjatev	4	0.0%	56,778	1.3%	
A.	VIN.	Dolgoročni krediti, zmanjšani za tekoče zapadlosti	26,673	1.1%	344,373	8.0%	1191.1%
A.	IX.	Dolgoročne naložbe v vrednostne papirje in druge					
		dolgoročne naložbe, zmanjšane za tekoče zapadlosti	0	0.0%	0	0.0%	
A.	X.	Gradbeni objekti in oprema	126,344	5.1%	148,483	3.4%	17.5%
A.	XI.	Razmejene tečajne razlike	0	0.0%	0	0.0%	
A.	XII.	Izguba	0	0.0%	0	0.0%	
A.	XIII.	Izvenposlovna aktiva	0	0.0%	0	0.0%	
		SKUPAJ AKTIVA	2,485,241	100.0%	4,321,755	100.0%	73.9%
P.	I.	Depoziti na vpogled	539,335	21.7%	580,914	13.4%	7.7%
P.	II.	Depoziti do enega leta in tekoča zapadlost dolgoročnih depozitov	1,102,094	44.3%	2,314,629	53.6%	110.0%
P.	III.	Obveznosti iz kratkoročnih kreditov in tekoča					
		zapadlost dolgoročnih kreditov	0	0.0%	43,747	1.0%	
P.	IV.	Dolgoročni depoziti, zmanjšani za tekočo zapadlost	21	0.0%	160,280	3.7%	
P.	v.	Obveznosti iz dolgoročnih kreditov, zmanjšane za					
		tekočo zapadlost dolgoročnih kreditov	0	0.0%	0	0.0%	
P.	VI.	Pasivne časovne razmejitve in druga pasiva	77,059	3.1%	284,403	6.6%	269.1%
P.	VII.	Kapital, rezerve in dolgoročne rezervacije	766,677	30.8%	937,762	21.7%	22.3%
P.	Vlil.	Izvenposlovna pasiva	55	0.0%	0	0.0%	
SKUPAJ PASIVA			2,485,241	100.0%	4,321,755	100.0%	73.9%
dobiček) za leto 1993 znaša 108,4 mio SIT, tako da znaša brutto donosnost na revalorizirano stanje kapitala 11,6%.
Čisti dobiček za leto 1993 znaša 103,4 mio SIT. Po sklepu 2. rednega Zbora delničarjev M banke d.d.d z dne 12.5.1994je 80% čistega dobička za leto 1993 razporejeno za izplačilo dividend, 14% za rezerve banke ter 6% za stimulacijo vodstvu banke ter članom Upravnega in Nadzornega odbora banke.
Izplačilo dividend delničarjem M banke d.d.
M banka je 19.5.1994 začela skladno s sklepi 2. rednega Zbora delničarjev M banke, kije bil 12.5.1994 izplačevati dividende na delnice M banke.
M banka izplačuje za leto 1993 dividendo po obrestni meri 8,6%, kije za 3 odstotni točki višja, kot je letna obrestna mera za enoletno vezano devizno hranilno vlogo v DEM. Kot osnovo se vzame vrednost delnice iz primarne emisije na dan 31.12.1993, ki znaša 986,91 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije dne 31.12.1993, to je 75.372,90 SIT.
Do dividende je upravičen lastnik redne delnice M banke, kije bil na dan sklica 2. Zbora delničarjev vpisan v delniško knjigo ter prinosnik prednostne delnice. Vrednost dividende na delnico M banke znaša 6.482 SIT brutto oziroma 4.861 SIT netto.
Zamenjava delnic M banke d.d.
2. redni Zbor delničarjev M banke d.d. je sprejel tudi naslednjo spremembo Statuta:
Vsaka izmed delnic prve izdaje, ki se nominalno glasi na 50.000 SIT (prodajna vrednost iz primarne emisije: 986,91 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije), se zamenja za pet delnic po nominalni vrednosti 10.000 SIT (prodajna vrednost iz primarne emisije: 197,38 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije).
Dokapitalizacija M banke. d.d.
Skupščina Poslovnega sistema Mercator, d.d. je na svoji seji 19.5.1994 sprejela sklep, s katerim je omogočila lastnikom
zadolžnic, dajih lahko uporabijo tudi za zamenjavo z delnicami M banke.
Spoštovani lastniki zadolžnic!
M banka kot uspešna in vaša banka želi,
da razmislite o možnosti zamenjave zadolžnic za delnice M banke.
Skupaj na poti uspeha, M banka, d.d.
Finančni rezultat 1993
1,000,000
800,000
600,000
200,000
ill Prihodki	I I Odhodki
Ner. dobičei
Davek
Naložbe komitentom - struktura
'31.12.1993
v vred.pap. (1.6%) občanom (9.9%)
bankam (29.2%)
podjetjem (59.3%)
Viri sredstev - struktura
'31.12.1993
občanov (24.0%) bank (5.0%)

Prihodki iz poslovanja
Ostalo (1.8%) Storitve (3.9%) Vrednostni pap. (9.8%) Devizno posl. (10.9%)
podjetij (71.0%) -------
Obresti (73.5%)
Z MERCATORJEVO REMO: DANES, ZA VARNEJŠI JUTRI
udi Zavarovalnica Mercator se je odločila, da svojim zavarovancem ponudi rentno zavarovanje, kot eno od oblik življenjskih zavarovanj. Renta je za vse nas nekaj novega, vendar je to najbolj klasično in v I svetu zelo razširjeno zavarovanje.
Rentno zavarovanje - temeljna načela
Naj razložimo nekaj osnovnih pojmov rentnega zavarovanja.
Rentno zavarovanje temelji na pogodbi, kjer na eni strani vedno nastopa zavarovalnica, na drugi strani pa sklenitelj zavarovanja.
Dokler se z zavarovalnico le dogovarjate o sklenitvi rentnega zavarovanja ste ponudnik, in če sklenete zavarovanje s tem, da podpišete ponudbo, postanete sklenitelj. Če zavarujete sebe osebno postanete oziroma ste zavarovanec. V pogodbi se obe strani dogovorita za čas plačevanja zavarovalne premije, kije skleniteljeva oziroma zavarovančeva mesečna obveznost ves čas trajanja zavarovanja (5 let, 7 let...), seveda pa tudi določita mesečno rento, kije po poteku trajanja zavarovanja, mesečna obveznost zavarovalnice in to vse do smrti zavarovanca. Obveznost se izplačuje mesečno upravičencu, kije lahko zavarovanec ali pa kdo drug. O vsem torej odločate sami.
Zavarovalnica Mercator vam ponuja
Da bo vaša naložba varnejša, smo se v Zavarovalnici Mercator odločili, da sta tako premija, kot tudi mesečna renta
določeni v tuji valuti. S tem preprečimo razvrednotenje rente, saj jo je zavarovalnica dolžna izplačevati vse do smrti zavarovanca.
Naša obveznost je dolgoročna. V primeru smrti zavarovanca pred dopolnjenim 78 letom starosti, je zavarovalnica dolžna upravičencu za primer smrti, če pa ta ni določen, po Zakonu o dedovanju izplačevati mesečno rento vse do leta, v katerem bi umrli zavarovanec -upravičenec dopolnil 78 let starosti.
Pri tem pa boste poleg dogovorjene rente prejeli tudi dobiček, la ga ugotavljamo vsako leto sproti, tako daje vaša naložba resnično varna. Vsa življenjska zavarovanja smo po zakonu dolžni hraniti na posebnem računu in s tem poslovanje ostalih zavarovanj ne vpliva na rezultat poslovanja življenjskih zavarovanj.
Odločitev je na vaši strani
Vaša boljša in varna prihodnost je v vaših rokah, v vaši odločitvi, saj z rentnim zavarovanjem pridobite možnost za premišljeno nalaganje svojega denarja. Pri tem obljube naše zavarovalnice niso prazne, saj naše dosedanje strokovno delo in poslovni rezultati zagotavljajo uspešnost in dobičkanosnost tudi zavarovancem rentnega zavarovanja.
Primer izračuna rente
Za pomoč pri odločitvi vam predstavljamo naključno izbran finančni izračun rentnega zavarovanja:
Sklenitelj - upravičenec, kije star 25 let, se rentno zavaruje pri Zavarovalnici Mercator za dobo 5 let in plačuje 200 DEM mesečne rente v tolarski protivrednosti. V tem času vplača 12.000 DEM (60 mesecev x 200 DEM) in glede na pristopno starost od svojega 30. leta prejema mesečno rento 62,60 DEM v tolarski protivrednosti vse do svoje smrti.
V primeru smrti, najmanj do leta, v katerem bi dopolnil 78 let starosti (dediči) torej najmanj 36.057 DEM. Pri tem ne smemo pozabiti na dobiček, ki ga zavarovalnica vsako leto zavarovanja sproti pripisuje k dogovorjenemu znesku 62,60 DEM.
Potrudili se bomo, da bomo v prilogi naslednje številke Mercatorjevega časopisa objavili ponudbo za sklenitev rentnega zavarovanja. V članku bomo podrobneje razložili izpolnitev ponudbe, prav tako pa bomo objavili obe možnosti - renta za vse življenje ali za določen čas in vam z razlago pomagali pri vaši odločitvi.
Zavarovalnica Mercator, Lev Jager
ZA SPORAZUMEVANJE IN DOBRE ODNOSE TUDI V KRIZNIH RAZMERAH
'a pobudo Zveze svobodnih sindikatov, ki deluje v Mercator-Nanosu, je bilo v podjetju predavanje profesorice psihologije in pedagogike Katarine Lavi Predavanje je bilo namenjeno potem in načinom sporazumevanja v kriznih razmerah. V času ko teče sanacija podjetja Mercator-Nanos je tudi sposobnost sporazumevanja in ustvarjanja dobrih medsebojnih odnosov pomemben prispevek k končnemu cilju ■ pripeljati podjetje v mirne vode.
Načrti oziroma vizija podjetja mora biti opredeljena tako in s takimi cilji, ki se ljudem zdijo uresničljivi. Prav uresničljivost oziroma oprijemljivost ciljev ljudi motivi-ra-in jim daje moč in vzgib za iskanje izhodov iz krize.
Postavljanje ciljev je težka in odgovorna naloga in za pot do njih ter načina, kako jih uresničiti, terja poznavanje nekaterih pravil, ki izhajajo iz spoznanj različnih strok in hkrati poznati pravila besedne in nebesedne komunikacije. Ta znanja so
potrebna za kulturo dialoga.
Tudi v najbolj kritičnih situacijah s primemo motivacijo vedno najdemo potencialne soustvarjalce in uresničevalce vizije podjetja.
Predavanje je bilo razdeljeno v več vsebinskih sklopov, in sicer: kako poiskati svojo učinkovitost in učinkovitost drugih, osnove uspešne komunikacije in prodajna psihologija, priprava uspešne prezentacije, predstavitve ali govora, organizacija dela in metode vodenja.
Čeprav udeležba na predavanju ni bila zadovoljiva, pa je za nas spodbudna pre-davateljičina ugotovitev, da v sedanjem času ne pozna sindikalne pobude za izobraževanje. Menimo, daje tudi s tem predavanjem Zveza svobodnih sindikatov v Mercator-Nanosu pokazala, da želi tudi z nekoliko več znanja o kulturi dialoga, pozitivno prispevati k postopnemu dvigu podjetja iz krize.
Dušan Dordevič
BILANCA USPEHA ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ NA DAN 31.12.1993
PRIHODKI	PLAN	REALIZACIJA	IZVR.PLANA	STRUKT.
•	1993	L-XII.1993	V%	DEL.V %
II. PREMIJE	35,000,000	32,227,770.00	92.08	75.10
po osn. tehn. premije	28,800,000	26,523,454.70	92.1	61.80
po osn. rez. dodatka	6,200,000	5,704,315.30	92.01	13.30
II. PRIH.OD FIN.	14,000,000	10,702,142.22	76.44	24.90
Obresti od deponiranih				
sredstev	23,000,000	13,060,230.22	56.78	30.40
Zmanj. prih. od fin.	9,000,000	2,358,088.00	26.20	0.00
PRIHODKI SKUPAJ	49,000,000	42,929,912.22	87.61	100.00
=============	————————	===========	==========	= = = = = = :
ODHODKI				
I. NAD. ZA ŠKODE	1,400,000	0.00	0.00	0.00
Nadom. škod in				
Zavar. vsot	1,400,000	0.00	0.00	0.00
II. REZERVACIJE	28,100,000	29,379,128.98	104.55	76.40
Izloč. za matem.rez.	28,000,000	29,379,128.98	104.93	76.40
Rezervirane škode	100,000	0.00	0.00	0.00
III. NEMAT. ODH.	11,600,000	8,889,194.22	76.63	23.10
Sred. rez. dodatka	6,200,000	5,704,315.30	92.01	14.80
Priklj. nezgoda	5,200,00	3,023,673.80	58.15	7.90
Bančne storitve	200,000	161,205.12	80.6	0.40
IV. IZREDNI ODH.		193,360.10		0.50
Odpisi in popr. vred.		193,267.00		0.50
drugi izr. odh.		93.10		0.00
ODHODKI SKUPAJ	41,100,000	38,461,683.30	93.58	100.00
= = = = = = = = = = = = :=	========	===========		======
BRUTTO DOBIČEK V L. 93	7.900,000	4.468,228.92	56.56	10.40
Zavarovalnica Mercator v skladu s svojimi akti objavlja bilanco uspeha in stanja iz naslova življenjskih zavarovanj za leto 1993.
Zavarovalnica Mercator
BILANCA STANJA ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ NA DAN 31.12.1993 AKTIVA
043 Dani krediti iz zač. varn. skl. 053 Dani kred. iz varn. rezerv 100 Denarna sred. na žiro rač. 120 Terjatve iz nasl. živ. zavar. 148 Terjatve iz nasl. obresti 150 Depoziti 167 Interna finan. razmerja	10.438.483.00 51,977.00 110,796.64 680,034.20 197,359.16 50.709.540.00 2.579,766.20
AKTIVA SKUPAJ	64,767,956.20
PASIVA	
248 Obveznosti za ban. proviz. 267 Interna finan. razmerja 280 Obv. za pl. prom. davka 910 Delničarska glavn. varn. skl. 912 Poveč. vredn. delnic varn. skl. 950 Sklad varnostnih rezerv 960 Sklad matematične rezerve	0.00 0.00 123,729.10 5,000,0(10.00 5,864,118.50 54,335.08 53,725,773,52
PASIVA SKUPAJ	64.767,956,20
Časopis Poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljana, Dunajska 107, izdaja Center za obveščanje.
Uredništvo: Dunajska 107, 61113 Ljubljana, telefon 061/16-83-254, 16-83-205. Ureja uredniški odbor: Ivan Drozdek, Marica Fajfar, Alenka Por. Nada Rihtar, Lojze Sterk in Franc Zadravec.
Glavna in odgovorna urednica Vesna Bleiweis. Tehnični urednik in priprava za tisk Matjaž Marinček, ČukGraf d.o.o., Postojna.
Tisk: Tiskarna Ljubljana.
Časopis prejemajo delavci, kmetje, učenci in upokojenci Poslovnega sistema Mercator. Časopis izhaja zadnjo sredo v mesecu. Naklada 12.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je časopis oproščen temeljnega prometnega davka.
DAN MERCATORJA MOZIRJU 18.6.’94
Dogajalo se bo:
dopoldne od 9.ure dalje:
zaključek Mercatoriade ’94
in finalne tekme: odbojka, mali nogomet, košarka
kros in vlečenje vrvi
popoldne od 13.ure dalje:
razglasitev rezultatov Mercatoriade in podelitev medalj
podelitev nagrad
Poslovnega sistema Mercator za leto 1993
pogovor v živo:
zaposleni v Mercatorju sprašujejo Živka Pregla, predsednika poslovodnega odbora Mirana Goslarja, predsednika upravnega odbora in Štefana Plankarja, predsednika skupščine Poslovnega sistema Mercator
SILNA VESELICA
potem, ko bomo izvedeli vse!
Igrali bosta dve muziki:
ena alpske naskočnice, druga pa stiskaške!
Za prehrano in pijačo poskrbljeno!
V zameno za bon:
golaž, kruh, vino, pivo ali sok!
"Izvenpenzionska" ponudba bo še bogatejša!
MERCATORJEVCI,
PRIDITE V ČIMVEČJEM ŠTEVILU.
PRIDITE V MOZIRJE: ČAKAJO VAS BLIŽNJA LOGARSKA DOLINA, OKREŠELJ, MOZIRSKI GAJ... SINDIKALNI IZLET BO IMENITEN! POZDRAVIMO SVOJE ŠPORTNIKE, POZDRAVIMO SVOJE SODELAVCE -NAGRAJENCE, SREČAJMO SE S POSLOVODSTVOM!

VIDIMO SE V MOZIRJU!
PREDSEDNIK PREGL ■ GENERALNI
ČASTNI KONZUL KRALJEVINE ŠVEDSKE
T jubljana, 18, april ■ na izredno prijetni slovesnosti v Mercatorjevem poslovnem centru je švedska zunanja ministrica Margarelta af Ugglas, predsedniku poslovodnega odbora Poslovnega sistema Mercator podelila naslov generalnega častnega konzula kraljevine .Švedske in mu izročila poleg potrebnih listin tudi tablo za zunanje obeležje konzulata.
Slovesnosti so se udeležili švedska veleposlanica na Dunaju, ki je pristojna za Slovenijo, slovenski veleposlanik na Švedskem Ivo Vajgl, predstavniki diplomatskega in konzularnega zbora v Sloveniji ter predstavniki slovenskega zunanjega ministrstva.
Ob podelitvi naslova je predsednik Pregl dejal tudi tole: “Nov položaj bom izkoristil predvsem za gospodarske stike, za iskanje poti, da se tudi podjetje, ki ga vodim, pojavi na švedskem trgu.”
V.B
MERCATOR PODPIRA VREDNOTE, KI VELJAJO V PLAVALNEM ŠPORTU
T jubljana, 5, maj 1994 ■ predsednik Plavalne zveze Slovenije Marko Jemec in predsednik poslovodnega odbora Poslovnega sistema Mercator Živko Pregl, sta slovesno podpisala pogodbo o sponzoriranju slovenske plavalne reprezentance,
L
V uvodnem nagovoru ob podpisu pogodbe je Živko Pregl poudaril razlog za Mercatorjevo odločitev. Ta tiči v tem, da se je Mercator v iskanju za sponzoriranje primernega športa, ravnal po vrednotah, ki bi bile nekako enakovredne poslovni filozofiji Mercatorja. Nadarjenost, trdo in vztrajno delo, samozavest, bojevitost in športno viteštvo hkrati, so prav gotovo atributi, ki vodijo do uspeha. Podobne, vendar prevedene v jezik ekonomije, ima tudi Mercator. Marko Jemec pa je poudaril, da ima Slovenija kot majhna država razmeroma velik plavalni potencial in da njeni mladi plavalci v posameznih plavalnih disciplinah dosegajo dobre rezultate, merjene tudi svetovnem merilu. Zato je Mercatorjeva odločitev povsem pravilna. Po podpisu sponzorske pogodbe je bila tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki strokovnega vodstva oziroma direktor reprezentance in predsedniki posameznih plavalnih klubov predstavili svoje programe in poglede na razvoj plavalnega športa v Sloveniji. Največje pozornosti sta bila deležna plavalca Alenka Kejžar in Igor Majcen.
V.B.
F UNČE MIHELIČ V MERCATORJEVI GALERIJI
"W J etika podjetja so gradila velike poslovne stavbe z ogromnimi avlami in prostori, kjer se dolgo časa ni nič dogajalo. Potem pa.„nenadoma so prav ti prostori postali ugledne galerije. Vse več razstav, vse več 1 / umetnikov, vse več promocij podjetij, ki so razstave omogočala. Mercator z vsemi atributi velikega pa.., nič. Toda, letos na pomlad se je zgodilo. V Mercatorjevem poslovnem centru je bila prva likovna W razstava. Razstava del akademika slikarja Franceta Miheliča.
Razstavo je pripravila galerija Fra-Ma. ki jo vodita zasebna zbiratelja umetnin, predvsem slikarskih del, Franc in Marko Žagar.
V katalogu razstave je likovni kritik in slikar prof. Marjan Tršar o Francetu
Miheliču in njegovih slikarskih stvaritvah, zapisal:
“ Čeprav je izbor na tej razstavi pričujočih slik že zavoljo svojega izvora - vse razen ene so iz privatne zbirke - razumljivo
Od leve proti desni: Živko Pregl, Marjan Tršar, Borut VVildmann (organizacijski vodja razstave), Marko Žagar, France Mihelič in Franc Žagar.
močno omejen, lahko celo ob takšni skrčeni predstavitvi ugotavljamo vsebinsko kvintesenco Miheličeve ustvarjalnosti: ta je fantastičnost v vseh njenih uveljavljenih ikonografskih segmentih - s kurenti v mitičnih sprevodih pa z domišljijskimi spakami, ki so se skotile iz njih; s skeletnimi godci in nekakšnimi totemskimi prikaznimi; iz vojnih ujm rojenimi prispodobnimi konjeniki; s himerami; v omami sle sredi apakalipse razpadajočimi ljubimci; in ne nazadnje z vrsto metamorfoz, prehajanj ženskega telesa - slikarjeve Dafne - v otrplost drevesnih debel in skorij. Prikrajšani smo zgolj za tisti najbolj “nesnovni” intermez-zo Miheličevih “vesoljskih ladij”, za tiste črno pajčevinaste poeme ”iz takšne smo snovi kot sanje”, kjer se je slikarjeva sanjarija dotaknila duhovnega zenita.
Miheliču je nedvomno prirojena preust-varjalna moč, ki žarči iz vsakega njegovega dela, rekel bi celo, iz vsake njegove črte ali barvne lise. Je toliko notranje vse-binskotvorna, da izvablja fantazijske iskrivosti kar iz docela realnih predmetov našega vsakdanjega srečevanja. Ti mu preustvarjeni z metamorfično močjo strežejo za prvine pri gradnji čudesnega domišljijskega sveta. Pri tem si najrajši pomaga s teksturnimi nadrobnostmi realnih predmetov, saj svoje spake, kurente, skelete in čutna ženska telesa prekriva, razjeda z drobičavostjo skorij, rastlinskih soredij pa paramecijsko jedkega, mikroskopskega “podsveta”. S takimi delci sestavlja svoj sugestivni vsebinski repertuar, kjer se ikonografska zavezanost stvarnosti največkrat spopada z njenim notranjim čustveno pritegljivim sporočilom. To pa je po pravilu tesnobno, grozeče, napovedujoče nekaj, kar bo prišlo, ker se mora prigoditi, da se izpolni kdovekakšna prerokba, kdo bi vedel kateri čarovni urok. Šele z Dafne seje to slutenje usojene zle prihodnosti v dokajšnji meri stišalo, se prelilo, lahko bi rekli, v obet univerzalističnega prerajanja in izmenjujočega se prehajanja živega in mrtvega.”
Glede na izjemen odmev razstave v javnosti pričakujemo, da bodo nadaljnji dogovori z Galerijo Fra-Ma za postavitev novih likovnih razstav v Mercatorjevem poslovnem centru, prispevali tudi Mercatorjev delež v predstavljanju uglednih likovnih dosežkov. Za svojo prvo stopinjo na stopnišču slovenske kulture, Mercator zasluži vso pohvalo.
im m PREDVSEM V LASTNI MSI?
V
sestavu delniške družbe Mercator-Roinik (kot krovnega podjetja) deluje tudi poslovna enota ■ Proizvodnja, ki ima sedež v trzinski industrijski coni.
Poslovna enota je nastala iz nekdanje mizarske delavnice, v kateri so skrbeli predvsem za tekoče vzdrževanje opreme in opravljali manjša mizarska dela za potrebe trgovin, ki so sodile pod marelo podjetja Mercator-Rožnik oziroma njegovih temeljnih organizacij, sedaj pa delniških družb.
Danes je nekdanja skromna mizarska delavnica prerasla v proizvodni obrat, ki seje specializiral za vsa investicijska dela v gostinskih, trgovskih in drugih poslovnih prostorih. Izdelajo vse od načrta do ključa objekta. To pomeni, da vam za investicijo, ki jo poverite tej poslovni enoti, pripravijo ureditvene načrte, priskrbijo potrebno investicijsko tehnično dokumentacijo, opravijo nadzor nad izvajanjem del in zagotovijo vzdrževanje in servisiranje vseh naprav. To je le del storitev.
Vse storitve so na voljo tudi članicam Poslovnega sistema Mercator. In njega dni je veljalo, daje treba k sodelovanju na razpisu investicijskih del obvezno povabiti tudi Rožnikovo proizvodno enoto. Zal pa v tej enoti ugotavljajo, da jih k sodelovanju le redkokdaj povabijo prav Mercatorjeva podjetja. Med njimi je seveda nekaj svetlih izjem in prav preureditve trgovin in drugih lokalov teh podjetij, so temeljne reference trzinske proizvodnje.
Majhna, vendar izredno mobilna ekipa se zaveda, da mora biti vsaka prenova končana v izredno kratkem času, saj pomeni vsak dan, ko je trgovina zaprta, dvojno izgubo. Izgubo v prodaji in izgubo kupcev, ki se privadijo drugi trgovini.
Božo Bajec, vodja sektorja proizvodnje
Božo Bajec, vodja proizvodnega sektorja v Mercator-Rožniku.
in storitev v Mercator-Rožniku, nam je v razgovoru povedal: “Usposobljeni smo za hitro, učinkovito in kakovostno delo. Zato, da trgovino prenovimo v najkrajšem možnem času imamo organizirano vrsto podizvajalcev, s katerimi smo uigrani tako, daje naročnik del lahko glede izpolnitve rokov in kakovosti opravljenega dela, povsem zadovoljen.
Ob prenovi M-Grmadine trgovine v Črnučah, kjer smo dobili prve izkušnje o opremi tipizirane Mercatorjeve trgovine, je za nami tudi nekaj izredno uspešnih “na ključ” opravljenih prenov. Ne zdi pa se mi prav, daje v množici Mercatorjevih investicij - prenov trgovin, gostinskih lokalov in drugih poslovnih prostorov, za nas tako malo prostora oziroma dela. Mirno lahko trdim, da smo konkurenčni mnogim izvajalcem, kijih najemajo Mercatorjevi investitorji. Zato, da naših storitev ne poznajo niti znotraj Mercatorja, smo delno krivi tudi sami. Nikoli namreč nismo povsem glasno povedali, da smo iz mizarske delavnice prerasli v sodobno opremljen proizvodni obrat in da seje spekter naših storitev izjemno povečal. Smo mojstri v prenavljanju zelo majhnih prodajaln, ne ustrašimo pa se tudi velikega prostora”.
V.B.
INŽENIRING
IN
IZVEDBA:

Mercator Rožnik d.d. Ljubljana. Dunajska 105
proizvodnja I.C. Trzin tel.: (38)0611713 850 fax: (38)061/713 870
tnnn

jlffii Ib;
* •
4 **&*'■,
M ittl- Fsl'
7 M
/M*,'
» 5'
'mm p 'NkjjŠS’
Mercator-Golovec: Delikatesa Miklošičeva Ljubljana
Delikatesa Trg francoske revolucije Ljubljana
ZA SLADKOSNEDE POSKRBLJENO
začetku maja je bila v stavbi Mercatorjevega poslovnega centra v Ljubljani odprta lična trgovinica. Vse sladko, kar nosi zaščitni znak Milka, dobite v tej trgovinici,
Najmanjša, vendar najslajša trgovinica v Mercatorjevem poslovnem kompleksu.
V zapuščen, najmanjši poslovni prostor v pritličju poslovnega centra, je Mercator-Konsum vselil čokoladne in druge izdelke, ki jih izdelujejo pri znamenitem Jakobs Suchardu. Otvoritve trgovinice se je udeležil tudi predstavnik koncerna Philip Morris, g. Peter Oscar, Export Manager, ki pokriva dejavnost koncerna za vzhodno Evropo. Marsikoga bi utegnilo zapeljati ime koncerna, ki je znan predvsem po tobačnih izdelkih. Vendar zahod v koncernih združuje vse mogoče in tako tudi blagovna znamka sladkih izdelkov Milka, sodi v ta koncem.
“Slovenija je po nakupih izdelkov blagovne znamke Milka v samem vrhu držav, ki jih pri ameriškem koncernu uvrščajo v vzhodno Evropo, čeprav vsi vemo, da Slovenija tja ne sodi. Ta trgovinica je prvi korak za celovito predstavitev palete izdelkov Sucharda”, je dejal g. Oscar in ob tem pohvalil izredno dobro sodelovanje z Mercator-Konsumom.
V. B.
V ptujski Mavrici prodajajo postavni in prijazni. Poslovodkinja Anica Purg (tretja z desne) je zadovoljna.
Od štedilnika do videa...vse v trgovini z elektromaterialom. Poslovodja Srečko Zagoranski (v sredini) s sodelavci.
NOVEMIPOVE
TRGOVINE
rTludi Mercalor-Mip se srečuje s težavami, kijih prinašata I denacionalizacija in povečana konkurenca. Vodstvo I podjetja skuša z novimi in tržno usmerjenimi programi X omiliti zaposlitvene probleme, ki nastajajo z vračanjem objektov prvotnim lastnikom.
Tako smo na Ptuju marca letos odprli dve novi tehnični prodajalni - Elektromaterial in Talne obloge, ki sta v Slomškovi ulici, v Lackovi ulici pa obnovljeno in razširjeno prodajalno tekstila Mavrica. Poslovodja prodajalne Elektromaterial Srečko Zagoranski: "Lahko rečem, da so kupci dobro sprejeli novo prodajalno, katere ponudba obsega predvsem elektro material, belo tehniko, male gospodinjske aparate, akustiko in glasbila ter seveda audio in video naprave. Očitno so Ptujčani in seveda tudi okoličani takšno ponudbo potrebovali, saj sem s prometom zadovoljen, srečujemo pa se z začetnimi težavami in napakami, kijih sproti odpravljamo tako, da se prilagajamo povpraševanju kupcev. Največji problem predstavlja dostava blaga, želimo pa si tudi parkirišče, ki bi bilo namenjeno samo našim kupcem. Upam, da se bodo našle primerne rešitve.” Poslovodja Srečko
Zagoranski je že 15 let zaposlen v Mipu. pred vodenjem nove trgovine pa je bil namestnik poslovodje v tehnični prodajalni Kovina.
Poslovodkinja nove prodajalne "Talne obloge” je Jožica Petek, ki pravi: “Že 25 let sem zaposlena v Mip-u, od tega 7 let prodajam talne obloge in preproge. Stari prodajni prostor ni več ustrezal ne namenom, ne potrebam. Z novo prodajalno pa je kupcem zagotovljena boljša preglednost izdelkov, boljši so delovni pogoji, saj je za tovrstno prodajo potreben velik prostor. S prodajo še nisem povsem zadovoljna. Upam pa, da bomo še z dodatno ponudbo pospešili prodajo.” “Marca smo se zaradi denacionalizacije preselili na novo lokacijo, kar preko ulice, kje je bila zdaj že “pokojna” prodajalna Slavica. V obnovljeni prodajalni Mavrica lahko kupci izbirajo konfekcijo, metražno blago, obutev in trikotažo. Moram povedati, da se v prenovljeni in razširjeni prodajalni kupci dobro počutijo in da njihove pohvale urejenega prodajnega prostora kar dežujejo,” navdušeno pripoveduje poslovodkinja Anica Purg, ki že 21 let
dela v Mipu. Štiri leta pa je poslovodkinja v Mavrici. "Obnovljena in razširjena prodajalna omogoča boljšo razvrstitev in pregled blaga, pa tudi izbira izdelkov je lahko-večja. Po dobrem mesecu sem s prometom zelo zadovoljna, saj le-ta nekako dosega
promet obeh prodajaln skupaj. Težava je le v tem, daje devet zaposlenih za tako prodajalno preveč “, ugotavlja poslovod-kinja Mavrice, Anica Purg.
Matjaž Svetelšek
Nova trgovina s talnimi oblogami. "Več prostora, več izbire", pravi poslovodkinja Jožica Petek (v sredini).
V TRŽIŠKEM MESTNEM JEDRE SE DOGAJA...
T etošnje leto se še ni niti dobro začelo, ko smo v Mercator-Preskrbi v Iraškem mestnem jedru, kjer .imamo devet trgovin in blagovnico, obnovili in odprli dve prodajalni.
Otroško prodajalno na Trgu svebode 22, kjer smo obogatili ponudbo otroške konfekcije z igračami, z opremo za dojenčke in s konfekcijo za mladostnike.
Od marca se v tej trgovini dogaja nekaj posebnega: vsak novorojenček dobi darilo oziroma izdelke v vrednosti 1.000,00 SIT, če gotovinski nakup znaša nad 5.000,00 SIT. Prodajalna je lično opremljena in bogato založena.
Na Trgu svobode 9 pa smo odprli na novo urejeno prodajalno “Kruh in pecivo”, kjer kupci lahko posežejo po izredno veliki izbiri kruha in peciva, poleg tega pa je v prodajalni moč izbirati in kupiti tudi mlečne ter zmrznjene izdelke. Posebnost je oddelek za diabetično prehrano. Za te izdelke se kupci posebej zanimajo. Pripravljamo se tudi na peko svežih žemljic in peciva.
In ker je tudi sedež podjetja v najožjem mestnem središču, naj od tu sporočimo še tole; za dobro ime Mercator-Preskrbe znamo skrbeti še drugače, tudi z brhko vrsto košarkarjev. Prvaki tržiške trim lige v sezoni 1993/94 smo! Mercatoriada je blizu...pred nami zavarujte svoje koše.
Rado Veselinovič
V prodajalni kruha in peciva. Ali že diši po svežih žemljicah, slastnem pecivu?
MERCATOR-MESO IZDELKI-MESTIRAm V LETU 1993
J^renova maloprodajne mreže
V	preteklem letu seje nadaljevala načrtna prenova mesnic in delikatesnih prodajaln. Naš cilje je, da vsa maloprodajna mesta dobijo prepoznavno notranjo in zunanjo podobo. Tako.da jih kupci prepoznajo po zunanji in notranji opremi, predvsem pa po kakovostni ponudbi lastnih izdelkov, kot tudi po ponudbi izdelkov drugih dobaviteljev.
V	letu 1993 so bile prenovljene naslednje prodajalne mesa in delikatesnih izdelkov:
MESNI BUTIK - MEŠKO, Mestni trg 20
v Škofji Loki.
Prodajalna je bila povsem preurejena in temeljito prostorsko in z opremo prenovljena. Dela so bila opravljena v tridesetih dneh. Vrednost investicije: 13.000.000,00 SIT.
Mesnica v Divači
Prodajni prostorje bil v celoti preurejen. Potrebna so bila manjša gradbena dela, v celoti pa je prodajalna na novo opremljena. Zaradi izredne frekvenčnosti prodajalne, so bila dela opravljena v dveh dneh, vrednost naložbe je znašala 2.300.000,00 SIT.
Istočasno je bilo v novo opremo drugih poslovalnic vloženo 2.600.000,00 SIT.
Poslovalnici oziroma prodajni niši na Tržnici v Ljubljani
V decembru sta dobili novo opremo in urejeno zunanjo podobo dve prodajni mesti na centralni ljubljanski tržnici. Vrednost investicije 1.800.000,00 SIT.
Skladišče v Mariboru
Konec leta smo pridobili in uredili novo skladišče oziroma hladilnico v Mariboru. Opravljena so bila gradbena, obrtniška in inštalacijska dela in instalirana nova oprema v skupni vrednosti 5.500.000,00 SIT.
Diskont v Ljubljani
Zamenjava zunanjega kanalizacijskega voda in izdelava lovilca maščob ter zunanja ureditev objekta - vrednost del
1.400.000,00 SIT.
Naložbe v proizvodne objekte
V	hladilnici na Trati smo posodobili nakladalno-razkladalno rampo, uredili ograjo in kupili 1500 kg elektronsko tehtnico. Vrednost naložbe 7.330.214,00 SIT.
Strojna oprema za mesno predelavo v Kranju
Nakup sodobne opreme: elektronskih tehtnic, etiketirke v pakirnici, masirke, vakumskega pakirnega stroja in pickl injektorja je zahteval cca 200.000 DEM.
Posegi v klavnici
V	prenovljeni klavnici v Škofji Loki smo dodatno posodobili nekatere dele v proizvodnji, v ekspeditu izboljšali delovne pogoje, opremili objekt s senzorji in video nadzorom ter pripravili vso potrebno dokumentacijo za prehod na nov energetski vir - plin.
Iz navedenega je razvidno, da smo v preteklem letu veliko investirali. Tako z vidika števila prodajaln oziroma poslovnih enot kot z vidika sredstev.
V	letu 1994 bodo naša investicijska dela usmerjena v dva velika objekta: novogradnjo predelovalnega obrata ob hladilnici v Škofji Loki in v izgradnjo tovarne čipsa v opuščenih objektih v Stražišču. Skupna investicijska vlaganja so v preteklem letu znašala 49.300.214,00 SIT.
Romana Starič, ing. gr. Jasmin Markalj, ing. gr.
POTEP PO
LETOŠNJIH
SEJMIH
Tl Mratorjeva proizvodna podjetja se na sejemske 1 /I nastope pripravljajo vnaprej in vsi nastopi so tudi w I medsebojno usklajeni. Sejmi so nujna, dokaj X T JLučinkovita predstavitev novosti v proizvodnji potrošnikom in poslovnim partnerjem,
Dva letošnja sejma sta že uspešno končana.
Prvi - GAST 94 - celovški sejem je mednarodnega pomena, kjer se je skupaj predstavilo 26 slovenskih podjetij. Na tem sejmu sta se na 11 kvadratnih metrih predstavili Mercator-Eta in Mercator-Kmetijska zadruga Velike Lašče. Obiskovalcem sejma smo izdelke predstavili tudi z dvojezičnim letakom. Pompoznih poslovnih rezultatov, ki bi jim botrovala udeležba na sejmu, v kratkem ni pričakovati, pač pa se lahko nadejamo, da bo sosednja država vendarle morala bolj odpreti svoje tržišče tudi za naše izdelke, saj se odpravlja v Evropsko unijo. Tako je ob otvoritvi sejma oziroma obisku
slovenskega razstavnega prostora razmišljal tudi avstrijski zvezni kancler g. Vranitzky.
Doma pa je za nami druga sejemska prireditev - Alpe-Adria - Svoboda gibanja, v Ljubljani. Sejem je obiskalo preko 50.000 ljudi.
Na sejmu seje predstavilo sedem Mercatorjevih proizvodnih in tri trgovinska podjetja. Predstavila so se s svojimi prodajno-degustacijskimi butiki. Prav pri teh butikih so se obiskovalci praviloma največ zadrževali.
Prodaja je na evropskih sejmih že tradicionalna spremljevalka in posnemamo jo tudi v Sloveniji. Potrošniki se tako najbolj neposredno srečajo z izdelki, ki jih posamezni proizvajalec posebej predstavlja.
Uspešnost, merjena s prodajo Naše članice so imele različno uspešne prodajne dneve.
Najbolje seje odrezala Mercator-Mesna industrija v mini Bik butiku z iztržkom
426.000,00 SIT. Ljubljanski mesarji so pokušini namenili predvsem izdelke, ki nosijo znak "SQ” - hrenovkam in bloškim klobasam.
Opazna je bila nova blagovna znamka “Gorenjske mesne dobrote” iz Mercator-Meso Izdelkov iz Škofje Loke. Škofjeločani so iztržili nekaj manj od ljubljanskih konkurentov, najbolje pa so šle v promet lično obdelane šunke, suhi vrat brez kosti in stiška klobasa. Mercator-Emba je predstavila nov izdelek - čokolado v prahu in pokušino peciva ter
napitkov iz te čokolade. Zapeljivo je dišalo po kavi Santana in Eduscho. Karštirikrat več obiskovalcev je v anketi priznalo primat Santani.
Pri Mercator-Eti so obiskovalci lahko pokušali manj sladke marmelade. Odmev je bil ugoden in mnogi so spraševali, kje jih je moč kupiti. Nekaj pa je bilo tudi nakupov, čeprav za izdelke, ki so težji in nepriročni za prenašanje, posebnega zanimanja ni bilo.
Zmajčkov butik iz Mercator-Konditorja je posladkal z novimi poticami in novim pecivom iz kvašeno-listnatega testa. Tudi s prodajo je bil Zmajček zadovoljen.
Nova je bila ponudba kočevskih specialitet iz Mesarije Mercator-KG Kočevje. Teh ljubljanski potrošniki ne poznajo dovolj. Naj večje povpraševanje je bilo po dveh posebnih vrstah tlačenke z zelenjavo in gobami.
Mercator-Pekarna Grosuplje je ob svojih stalnih pokušinah kruhov, uspešno prodajala vse vrste kruha, ki je nedvomno eden najboljših na našem trgu. S prodajo so bili najboljši peki v Mercatorju in na Slovenskem, zadovoljni.
Skupno so Mercatorjeva podjetja na sejmu prodala za 1.710.120,00 SIT.
Posebej je treba poudariti dejstvo, da so letos končno na predstavitvenih stojnicah dežurali komercialni delavci in tehnologi iz posameznih podjetij. Mnogi poslovni stiki so se tako obnovili ali utrdili in s tega vidika ni dvoma, daje bil sejemski nastop uspešen.
Stanko Klemenčič-Saražin
MERCATORJEVO MESTO - MESTO ZA SLADOKUSCE
ejem je bil marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Zanimiv, živahen, pester je bil, dogajalo se je na tisoče stvari in če nisi bil tam, obžaluj.
Naj se ne sliši samohvalno; če ne bi bilo na sejmu Alpe - Adria "Mesta Mercator”, bi nekaj manjkalo. Ne le nam, ki ga že 3 leta pripravljamo, ampak obiskovalcem, ki bi bili prikrajšani.
Tudi letos smo se znašli v hali C Gospodarskega razstavišča. To je hala, ki je večina razstavljalcev ne mara, ker je temačna, ozka, zaprta. A lahko ji vneseš toplino, svetlobo, življenje. In uspelo je, popolnoma je uspelo.
Na skoraj štiristo kvadratnih metrih površine smo na skupni razstavi pokazali izdelke Mercatorjeve živilske proizvodnje in marsikaj od tega v Mercatorjevih hišicah tudi ponudili.
Mercator, najboljši sosedje obiskovalce postregel z vrsto dobrot, na račun so prišli sladokusci vseh vrst.
Zmajčkov butikec je bil rožnata slaščičamica, s pisano sladko ponudbo in goro potic.
Sladke dobrote so se dobile tudi-v proda-jalnici Mercator-Ete iz Kamnika. Džemi eksotičnih okusov, marmelade z manj sladkorja in brez konzervansov - zato so bolj zdrave - so marsikomu vzbudile slo po sladkem.
Dneva brez kave si marsikdo ne more predstavljati. Če je to aromatična in močna Santana, pomeni toliko užitka več. Mercator-Emba je tokrat prvič sama pripravila svojo trgovinico; tam pa so ponujali kavo Santana in Eduscho. Kar oboje hkrati. Tako seje pokuševalec sam odločil, kateri prisodi več točk oziroma, kateri okus mu bolj odgovarja. Dišeči in dobri sta bili obe, a naša Santana je le -Santana. Marmorni kolač, ki so ga spekli s pomočjo odličnega Embinega kakava, so obiskovalci lahko pokušali takorekoč non-stop in tudi na ta način spoznavali Embine izdelke, jih hvalili in tudi kupovali.
Na koncu Mercatoijeve ulice je vse od zgodnjega dopoldneva, do večernih ur prijetno dišalo po sveže pečenih žemljicah in pizzah. Grosupeljski pek je imel polne roke dela in prodajalci tudi, saj so mimoidoči pokušali in kupovah obsežno paleto dobrih grosupeljskih kruhov, pizz in zamrznjene izdelke Felicita.
Mercator-Sadje zelenjava je ponudbo v mestu Mercator obarvala sadno-zelen-javno. Predvsem sadje je bilo več kot vabljivo za ta letni čas; bohotile so se sočne rdeče jagode, melone, sveže grozdje in kup tropskih sadežev. Tudi pisana ponudba lepe zelenjave, globoko zamrznjene, je privabljala mimoidoče.
Posebnost mesta Mercator so bili kar trije mesni butiki. Prvič so se zelo uspešno predstavili kočevski mesarji, ki so z mnogimi svojimi izdelki prvič popestrili ljubljansko ponudbo.
Prvič pa so se samostojno, kot prodajalci, predstavili tudi gorenjski mesarji. Mercator-Meso-Izdelki iz Škofje Loke so prav v času sejma - ne le na sejmu - na
različne načine predstavljali novo blagovno znamko. Na “Gorenjske mesne dobrote” so obiskovalce opozarjali transparenti ob Dunajski cesti, velik reklami pano na hali A in še z vrsto drobnarij, so gorenjski mesarji opozarjali, da najboljše prihaja z gorenjske strani.
Bik-butik je med mesarji v mestu Mercator že star maček. Tretjič zaporedje vabil s paleto polpripravljenih mesnih posebnosti, z mesnimi izdelki in na njihovo pokušino. Maxi sendviči, dvometrske štruce so zanje spekli grosupeljski peki, so potešili lakoto prenekateremu obiskovalcu.
Od vseh trgovinic v Mercatorjevi ulici le ena ni ponujala hrane. Mercator-Nanos iz Postojne je prvič v našem mestecu razstavljal in prodajal kolesa; otroška, ženska in moška, mestna in gorska, tudi bmx kolesa. Zanimanje zanje je bilo kar precejšnje.
Ob sprehodu po mestu Mercator pa moram omeniti še posebno razstavo Mercator-Konsuma. Predstavil je uvožene izdelke, po katerih je povpraševanje veliko. Bonboni, čokolade, takšni in drugačni keksi, jogurti, žvečilni gumiji, pivo in šampanjci, so marsikomu pocedili sline. Sladokusci niso mogli mimo globoko zamrznjenih morskih sadežev Surgi - novosti v ponudbi Mercator-Konsuma.
Informativni pult Kluba Mercatorje bil v rokah prijazne Katje, ki je mnogim mimoidočim dajala informacije in nasvete, povezane s kartico Mercator.
Tako; na hitro smo se sprehodili po mestu Mercator, ki je bilo v času sejma mnogokrat pravo mravljišče. Prihajali so poslovni ljudje, posebej vabljeni, naključni obiskovalci in mnogi drugi.
Mecator-Konsum je vabil na pokušino, ne, kar na pojedino morskih dobrot Surgi. Prišli sta tudi obe nagrajenki, ki sta si v radijski oddaji “Dej, neki, no” prislužili nagrado Mercator-Embe oziroma Mercator-Meso izdelkov. In največ jih je prišlo takrat, ko je bila na programu prireditev Kluba Mercator.
Zvestoba Klubu Mercator se nagrajuje
Po lanski uspešni prireditvi, posvečeni kartici Mercator, smo obljubili, da bo letos nagrad še več. In obljubo smo držali. Skorajda 400 lastnikom kartice Mercator po vsej Sloveniji smo poslali vabilo in vstopnico za sejem. Seveda je bilo teh 400 članov takšnih, ki so s kartico v lanskem letu dosegli določeno višino nakupov. Ob žrebanju jih je čakalo tokrat kar 40 nagrad, med njimi polne košare izbranih Mercatorjevih izdelkov, gospodinjski aparati, hladilne torbe in seveda denarne nagrade, z glavno, v vrednosti kar
120.000,00 SIT.
Trideset kozarcev šampanjca za spodbuden začetek, obloženi kruhki. Zmajčkova praznična potica in kava, pa prava kanona-da reklamnih tortic, je že tako ali tako prijetno vzdušje med množico obiskovalcev še popestrila. Prijetno, veselo in bogato popoldne je bilo to za prenekaterega lastnika kartice Mercator.
Presenečenja in solze
Nagradna odkrivanka “Kje je par”, zdaj je žd tradicionalna, je prijetno in bogato je zapolnila sobotno popoldne. Bilo je pričakovanj nagrade, bila je slaba volja in razočaranje. Takšna je pač igra, ki je razdelila kar 30 nagrad. In zlepa ne bom pozabil nagrajenke iz Portoroža, ki ji je joker prinesel nagrado Mercator-Pekarne
Grosuplje. Velika košara z v testu pečeno šunko, pirhi in hrenom, z različnimi vrstami kruha in šampanjcem, je presenečeno nagrajenko spravila celo do solz sreče.
“Tako se to dela”, če znaš več kot hruške peč
Zanimivo prireditev pa smo pripravili predzadnji dan sejma. “Tako se to dela” in mojstri svojega poklica, so gledalcem pokazali, kako se delajo pečenice. Na prvi pogled lahko, toda Mesarji Mercator-Mesne industrije Ljubljana, so pokazali, da gre za pravo umetelnost. Grosupeljski pek je pokazal, kako se iz testa naredi ptiček, gnezdo z jajčkom in presta. V izdelovanju so se poskusili tudi obiskovalci, ki so šli najprej skozi umivalnico, v garderobo po predpasnik in potem v akcijo. In tako smo izpod njihovih rok dobili nekaj lepih, nekaj pa tudi rahitičnih ptičkov in čudnih prest. Ampak hec je pa le bil.
Skupaj z gorenjskimi mesarji pa so se obiskovalci naučili priprave mesne rolade in hrenovke v slanici. Spretnost enih je prekosila nespretnost drugih - rolade za pokušino in nagrade pa so bile kar velike. Ves čas sejma se je dvakrat na dan vrtelo kolo sreče, ki je izbiralo srečneže za nagrade, ki so jih prispevale Mercatorjeva podjetja. Kolo sreče smo nekajkrat zavrteli samo za Mercator-Konsum.
Dolgi in naporni dnevi so bili na sejmu Alpe - Adria za vse, ki smo karkoli počeli v mestu Mercator. Za prodajalce, za komercialiste, za nastopajoče in predvsem za četico urnih, pridnih in uglajenih hostes.
Letos smo o sejmu posneli dvominutno TV reportažo, ki je s sliko in besedo vzdušje v mestu Mercator kar nekajkrat ponudila gledalcem slovenske televizije.
Mile Bitenc
O sejmu so rekli:
Živko Pregl, predsednik poslovodnega odbora Poslovnega sistema Mercator: “Kot “novinec” v Mercatorju, sem navdušen nad tem, kar sem videl, kar so s sodelovanjem Studia za EP in Sektorja za trženje pripravila naša podjetja. Vsem sodelujočim sem se pisno zahvalil za sodelovanje, saj lahko prav v skupnih akcijah dosežemo dober uspeh. Predlagam, da se v prihodnje v mestu Mercator zbirajo direktorji Mercatorja v čim večjem številu. Prav sejemsko mesto Mercatorje lahko za vsakemu med nami vir samozavesti in novih energij.”
Stanko Golobič, direktor M-Potrošnik Lenart: “Več nas je prišlo na sejem: poslovodje, komercialisti, tudi sodelavci iz Maribora. Prijeten občutek v “mestu Mercator”. Vidi se, kaj Mercatorje, kaj pomeni. Izstopa. Prav je tako; že lani je bilo čudovito, letos ponovno super.”
Miro Duič, direktor Mercator-Meso Izdelki Škofja Loka: “Zelo mi je bil všeč naš skupni nastop. Predstavili smo se v lepem ambientu, lepa je bila scena, predvsem razstavni del. Posebej zadovoljen sem seveda z lastno promocijo nove blagovne znamke. Res, veliko ljudi je spoznalo Gorenjske mesne dobrote na sejmu - tisto, kar so slišali na radiu, so na sejmu videli, pokusili, kupili. Prodajni učinek res ni bil velik, vendar se zavedam, da sejem ni pravo mesto za prodajo. Vendar promocijska akcija še teče in k skupnemu uspehu pomeni pozitiven del tudi nastop na sejmu. Za nas je bil nastop delovni izziv in spodbuda za naprej.”
Toni Vlašič, komercialist Mercator-KG Kočevje: “ V Mercator-KG Kočevju smo zelo zadovoljni z letošnjim nastopom na sejmu. Izziv pomeni odskočno desko. To je bila naša prva večja predstavitev zadovoljni smo mi sami, pa tudi naše stranke, ki so kupile naše izdelke, kijih v Ljubljani še ni moč najti. Moj predlog je, da bi redno sodelovali tudi na drugih sejmih, seveda v mestu Mercator.”
Karmen Oberčkal, hostesa, v imenu hostes Nevenke, Mance in Tine: “Sejem je spomin na boleče noge, na stotine storjenih korakov, na tisoče pomitih kozarcev in na še več zadovoljnih, delovnih in zabavnih trenutkov. Lahko je delati v skupini, kjer čutiš dobro voljo, kjer eden želi prekositi drugega z bolj domiselno igrico, prireditvijo in celo obloženim kruhkom. Na tem sejmu je po mojih vtisih bilo vse “maxi”, maxi sendvič, maxi pizza, maxi torte, maxi prireditve ter maxi delovno vzdušje. S prijaznostjo, z dobro voljo, z mnogo heca in zabave, smo se vtisnili v spomin tako mimoidočim kot rednim gostom. Kot hostesa želim reči, da meje veselilo postreči Mercatorjeve poslovne in druge obiskovalce z najboljšimi, najbolj okusnimi, najbolj domiselnimi in sploh naj-naj pijačami, kruhki... da smo lahko razveseljevali mimoidoče z Mercatorjevo vrečko, da smo razdelili med ljudi velikonočne pirhe in s tem pridobili še kakšnega novega kupca v Mercatorjevih trgovinah. Lahko rečem, da se za vzdušje in spretno krmarjenje zahvalimo le gospodu Miletu Bitencu in vsem ostalim “vodstvenikom” na sejmu.”
ZELENE STRANI
Bolj ko se bliža vroče poletje, več je dela na okrasnem in zelenjavnem vrtu, z lončnicami in kaktejami, bujno ženejo tudi zdravilne rastline. Temeljni nasvet: predvsem ne pozabite na to, da prav vse rastline za svojo rast potrebujejo vodo.
Škropivo iz preslice
Ko odpadejo cvetovi, škropite sadno drevje s presličnim čajem. Čaj pripravite tako, da en kilogram preslice prelijete z desetimi litri vrele vode. Ohlajenega razredčite z vodo v razmerju 1:5 in ga uporabite kot škropivo. Če boste škropili dopolnde in v sončnem vremenu, bo delo zelo uspešno. Čaj okrepi rastlino, tako da je odpornejša proti glivičnim boleznim.
Ob toplem in oblačnem vremenu odnesite kakteje na prosto in jih poškropite z mlačno in postano vodo (najboljša je deževnica).
Kositi je treba pogosto, posebno, če večkrat dežuje. Na novo posejane trate kosite prvič in drugič ročno, z dobro nabrušeno koso. Kosilnica namreč mlade rastlinice preveč populi.
Preglejte nasad dreves in grmovnic in vsem, ki nekoliko slabše rastejo, obilno dodajte katerokoli naravno obliko gnojila, ki ga razstresete en meter od debla.
Zdaj je pravi čas za nabiranje listov lapuha, ki mirijo kašelj. Na jasah in ob robovih gozdov, v živih mejah in grmovju nabirajte cvetove in liste gloga, v gozdovih cvetove divjega kostanja, v višjih legah pa liste gornika.
450 gigaton, kar ustreza 60 odstotkom ogljikovega dioksida v atmosferi. Če se bo temparatura dvignila še za nekaj stopinj, bo tundra odmrznila in zaloge se bodo sprostile.
S hipnozo nad lajež
Vsi vedo, da Angleži svoje štirinožne hišne ljubljenčke obožujejo in čez vsako mero razvajajo. Razen razvejenih veterinarskih služb imajo tudi druge alternativne oblike pomoči psom, ki kažejo vedenjske motnje in se težko prilagodijo življenju v velikih mestih. Alan Bates tako na primer organizira zelo učinkovite tečaje relaksacije in avtogenega treninga za pse v stresu. Zakonca Ken in Clare Nolan sta zato po dolgih neprespanihnočeh sklenila, da bosta svojega dobermana, ki je nenehno lajal in stokal brez zaznavnega vzroka, odpeljala na zdravljenje k temu čudodelnemu živalskemu psihologu. In zgodilo seje nekaj neverjetnega: po dvajsetminutni terapiji z uporabo hipnoze je Bates psa dokončno pomiril in žival je končno nehala lajati.
Pri smrčanju lahko ostanemo brez kisika
Smrčanje ne predstavlja nevarnosti le za partnerje, ki se zaradi hrupa običajno sploh ne more naspati, pač pa ogroža tudi smrčečega samega. Zlasti moški srednjih let, ki močno smrčijo, ostanejo tekom noči desetkrat ali pa tudi večkrat celih 20-30 sekund brez kisika (zastane jim dih -navidezna paraliza dihanja). Tedaj se v telesu sproži obrambni mehanizem, ki povzroči porast krvnega pritiska celo do 300 mm Hg in privede smrčača v akutno življensko nevarno situacijo. Izpadi dihanja in maksimalen krvni pritisk predstavlja-
jo izjemno obremenitev za srce, dihala in krvni obtok, zato pogosto vodijo v infarkt. Zato kardiologi priporočajo smrčačem, da potrkajo na zdravniška vrata in prosijo, naj jim pomaga ugotoviti vzroke smrčanja ter jih čimprej odpraviti - še preden bodo doživeli srčni infarkt ali možgansko kap.
Blisk pride v telo skozi usta
Kadar blisk zadene živo bitje, prodre električni naboj v telo skozi obrazne odprtine -oči, ušesa, nos in usta. To so pred kratkim ugotovili avstralski znanstveniki pri poskusih z ovcami, ki sojih pobijali z umetnimi bliski. DOgnali so, da električna napetost prodre v telo po ožilju in možganski tekočini. Posebno prizadeti so mali možgani, ker so nekakšno ozko grlo, v katerem se okrepijo učinki strele. Mali možgani upravljajo dihala in srce, zato človek, ki gaje zadela strela, pogosto neha dihati in mu zastane srce. Srce navadno začne spet samo biti, medtem ko pljuča ne začnejo ponovno delati sama od sebe. Če takšnemu ponesrečencu takoj ne pomagamo z umetnim dihanjem “usta na usta”, se lahko zaduši.
Zeleni recept
Ocvrite bezgovo cvetje
Potrebujete: 10 bezgovih cvetov
Za testo: 1 1/4 dl mleka, 10-15 dag moke,
2 rumenjaka, sol, sneg iz dveh beljakov, žlico ruma ali kisa, olje za cvrtje.
Bezgove cvetove operite pod tekočo vodo in posušite v prtiču. Razžvrkljajte mleko, rumenjake, sol in moko. Testu dodajte še sneg iz beljakov in žlico ruma ali kisa. V testo pomočite vsak bezgov cvet in ga ocvrite.
Andrej Remškar
Bio krsta iz lepenke
Pinije namesto granita in lesenih križev, številke namesto napisov in ekološke krste iz lepenke namesto iz lesa - takšno naj bi bilo prvo britansko pokopališče v Brightonu, kot si ga zamišljajo ljudje, ki niso ravnodušni do svojega okolja. “Woodland Burial” se imenuje to svojevrstno pokopališče, ki so ga predali svojemu namenu v začetku letošnjega februarja. Kot zatrjuje upravnik Števen Worlock, za to pokopališče že zdaj vlada precejšnje zanimanje. Pokopališče ima svoj vzor v Carlisleju v Angliji, kjer smejo vsakemu pokojniku namesto spomenika zasaditi le drevo z registrsko številko. Največja posebnost pri biološkem pokopališču pa je ekološka krsta, izdelana iz lepenke, ki popolnoma razpade; preračunano stane okoli
10.000,00 SIT, prebarvana pa je tako, da spominja na leseno površino.
Sibirska tundra je ekološka bomba
Velik del svetovnih zalog ogljika je nakopičen v tundri v Sibiriji in na Aljaski. Če se bo zaradi učinka tople grede dvignila temperatura, se bodo zaloge sprostile v obliki ogljikovega dioksida, to pa bo učinek še povečalo. Ogljikove zaloge v tundri nastajajo, ker rastline iz zraka sprejemajo ogljikov dioksid, ki pa se ne sprosti, ko odmrejo. Trajna zmrzal v tundri namreč preprečuje, da bi zgnile. Ker seje temperatura v zadnjih 20 do 30 letih dvignila za 1,5 stopinje, so se zmanjšale zaloge ogljika. Vseeno pa gaje še vedno
MERCATOR-KOmVM UVAŽA, PREDSTAVLJAM NAGRAJUJE
X T vajamo novo in predvsem stalno rubriko, v kateri vas bomo seznanjali s tem, kaj “zunaj” kupi in doma prodaja podjetje Mercator-Konsum.
Principalova firma in izdelek
Zgodovina izdelka - piva, ki ga v Gossu izdeluje najznamenitejša avstrijska pivovarska firma Dreher (firma sodi v koncern Steirerbau iz Gradca), sega v čase, ko je bilo izdelovanje piva velika skrivnost samostanov. Tudi tistega, ki je v Gossu stal v 15. stoletju. Skrivnost receptov za izdelovanje piva so se prenašali na rodove samostanskih mojstrov - pivovarjev. Umetnost varjenja piva seje v teku stoletij razvijala in danes je pred nami vrhunsko pivo Gosser. Pivo, ki so ga so najprej varili v majhni, vendar izvrstni delavnici s prvim cehovskim obrtnim dovoljenjem v Avstriji.
Najpomembnejši mož v zgodovini piva Gosser in same pivovarne je nedvomno Max Kober, kije postavil temelje industrijske proizvodnje piva. Z drastičnimi spremembami, začetimi v letu 1860, je dosegel proizvodnjo 100.000 hektolitrov piva, po štirih letih pase je proizvodnja podvojila. Nove postopke za varjenje piva, ki so temeljili na uporabi dosežkov znanosti, novostih v laboratorijski tehniki, hladilništvu in transportu, je spretno uporabil Anton Dreher. Avstrijsko pivo, predvsem pivo Gosser, je hitro našlo pot na svetovne trge in danes je znamka Gosser pojem za avstrijsko kulturo piva. Poglavitne uvoznice piva Gosser so Italija. Madžarska, Švica, Grčija, Avstralija, Kitajska, ZDA, vzhodnoevropske države in v krog ljubiteljev piva Gosser vstopa tudi Slovenija. Slovenske pivce razveseljuje Mercator-Konsum. Dober okus ne pozna meja!
O pivu vemo,
daje samo nekoliko mlajše od človeškega rodu. Že davno pred našim štetjem je bila pijača, podobna današnjemu pivu, popu-
Veliko uvoženih izdelkov je na prodajnih policah, po njih radi segamo in dobro se nam zdi, ker ponje ni treba čez mejo. Mercator-Konsum zastopa kar precej tujih principalov. Njihova predstavitev skupaj s predstavitvijo uvoženih izdelkov bo dobrodošla in koristna vsem, predvsem trgovcem.
In da boste našo novo rubriko lažje oziroma raje spremljali, bomo vsakič razpisali nagradno igro. križanko ali kaj podobnega. Ker se bližajo pasje vroči dnevi, ko bomo strahovito žejni, začnimo s pivom. Tokrat predstavljamo pivo GOSSER.
laren, dragocen in imeniten izdelek, ki so jo pili v velikih količinah.
Pri Babiloncih je imelo pivo tako visoko ceno, daje merska enota piva predstavljala celo plačilno sredstvo. Za dnevni zaslužek je delavec zvečer prejel 5 litrov te pijače. V starem Egiptu so poznali več kot 20 različnih receptov za pripravo "tekočega kruha", kot pivo še dandanes imenuje ljudsko izročilo.
Germani so svoj pivski okus uveljavili tudi v starem Rimu in kmalu je pivo resno tekmovalo z vinom. Pa je bilo takratno pivo prava senca današnjega.
V srednjem veku so bili samostani glavni nosilci pivovarske znanosti. Šejiz teh časov izvira, da pivo še posebej tekne, če se pije iz bokala. S pivom so ljudje obšli stroge postne predpise pred Veliko nočjo in Božičem, ko je bilo prepovedano jesti močno hrano; tekoča hrana, torej pivo, ni bilo prepovedano.
Takrat je bilo pivo motna tekočina, nič kaj prijetna na pogled. Morda v tem tiči razlog, da so ga najprej pili iz glinastih vrčev. Motnosti piva so botrovali dodani zeliščni izvlečki. Šele z uporabo hmelja je pivo dobilo današnji izgled.
Prve zasebne pivovarske delavnice so začele nastajati okrog leta 1100 na Češkem. Od tam je pivo “ušlo” čez mejo v sosednjo Avstrijo. V 14. stoletju so že obstajale pivnice in leta 1384 je bila uradno otvorjena prva dunajska pivovarna. V tem času je nastalo kar precej hovih-pivo-- -vam. ponudba piva v Avstriji seje povečala in tako je pivo postalomadonal-na pijača. Koncem 15. stoletja so se pojavili tudi novi postopki za vretje piva. Kakovost piva je bila izjemno pomembna. Pivovarna, ki je izdelovala slabo pivo, je morala računati celo na bankrot. In kako so testirali oziroma ocenjevali pivp?'Polili
Dobro...boljše...Gosser
Samo najboljše je dovolj dobro za pivo Gosser. Hmelj, ječmen,slad, čista studenčnica, zajeta v posebnih 200 metrov globokih vodnjakih, ki so last pivovarne, so temeljne sestavine znamenitega piva. Najbolj kakovosten hmelj daje pivu značilni vonj in bogato aromo. Skrbno obdelana ječmenova zrna pa so obdelana tako, da se ohranijo najvažnejše aromatične snovi. Tako obdelan ječmen se dodaja hmelju po stoletja starih receptih. Pivo Gosser je v celoti naravno, ni samo osvžujoča in okusna pijača, je tudi dragoceno in zdravo živilo. Vsebuje pomembne vitamine, rudninske snovi in mikroelemente.
so ga po klopi, nanjo pa so potem sedli preizkuševalci. Če seje držalo in prijelo usnjenih hlač, je bilo dovolj močno.
Pitje piva je bilo omejeno le na nekaj mesecev v letu, saj je bil rok uporabe sila kratek. Iz tega razloga ga poleti niso izdelovali.
V 19. stoletju seje tehnologija piva začela posodabljati. Pivovarnar Anton Dreher je razvil proizvodnjo svetlega, visokokakovostnega piva - ležaka, osvežujočega okusa, z daljšim rokom trajanja. Novo pivo seje lahko razvažalo po svetu.
Tako je Avstrija v kratkem času postala ena glavnih proizvajalk piva. Pivovarna Gosser, kije ena naj večjih avstrijskih, je hitro in nesporno vodila na domačem
Gosser pri nas
Pivo Gosser poznamo in cenimo tudi na Slovenskem.
Na prodajnih policah ga najdemo v pollitrskih steklenicah - svetlo in temno, na voljo pa je tudi v priročnih pločevinkah z 0,33 1 in 0,50 1 tekočine, vendar samo svetlo.
Uvoznik Mercator-Konsum v letošnjem poletju načrtuje več prodajnih akcij, pokušin in podobnega, kar bo zanimivo za maloprodajo, predvsem pa vabljivo za potrošnike.
Pričakujemo veliko zanimivih predlogov.
, Najboljšega utegnemo uporabiti celo v * reklamne namene !
Mile Bitenc
Mame in očetje! Ne jezite se na svoje odraščajoče fante in dekleta, če včasih spijejo kozarec piva. Mar ne veste, da prav pivo ugodno vpliva na rast in krep-kost vaših mladostnikov?
3L
Trditev, da pivo redi, ne drži. Pivo iz telesa odvaja tekočino in tako pomaga k hujšanju. Vendar pa pitje piva povzroča občutek lakote. In potem jemo, jemo, se redimo ... Kdo je kriv se ve, pivo ne!
Tudi mi nismo križem rok, kot izziv pa vam tokrat ponujamo naslednje: napišite geslo, reklamni slogan ali kratko pesmico o pivu oziroma za pivo Gosser, vse pa nam pošjite najkasneje do 15. junija 1994 v uredništvo časopisa Mercator, Dunajska 107, 61000 Ljubljana, s pripisom “Gosser”.
Vašo nadarjenost bo preverila posebna komisija, ki bo najboljše oziroma najbolj domiselne predloge tudi nagradila.
In nagrade?
1.	nagrada: zaboj piva GOSSER + kozarci
2.	nagrada: 24 pločevink piva GOSSER + kozarci
3.	nagrada: kozarci, igralne karte, kapa
MERCATOR USTANAVLJA SVOJE INVESTICIJSKE DRUŽBE!
Mercatorje eden največjih in najbolj trdnih slovenskih poslovnih sistemov, zato je razumljivo, da so državljani Slovenije - imetniki lastniških certifikatov pokazali veliko pripravljenost, da vložijo svoje certifikate v Mercator. Zaradi velikega zanimanja za delnice Mercatorja pa obstaja možnost, da jih ne bodo mogli kupiti vsi, ki si to želijo. Prav zato smo se v Mercatorju odločili, da po pridobitvi potrebnih pooblastil skupaj s partnerji ustanovimo dve pooblaščeni investicijski družbi, ki bosta zbirali lastniške certifikate: imenovali smo ju MERCATA in MEVITA.
Z naložbo vašega lastniškega certifikata v pooblaščeni investicijski družbi MERCATA, d.d. in MEVITA, d.d. boste postali solastnik mnogih dobrih slovenskih podjetij. Vaša naložba bo zato varna in donosna. Delnice pooblaščenih investicijskih družb bodo v najkrajšem času kotirale na borzi, tako da jih boste lahko po lastni presoji v vsakem trenutku spremenili v denar. Ob vstopu v projekt investicijskih družb smo se povezali z najboljšimi strokovnjaki, zato je naša Zavarovalnica Mercator postala partner v Družbi za upravljanje investicijskih skladov INTARA S&P. Ta je ena izmed redkih tovrstnih družb, ki svoje znanje in strokovnost že dokazuje v praksi, saj že uspešno upravlja vzajemni sklad TAURUS. Sklad se je kljub varno naravnani naložbeni politiki izkazal za enega najdonosnejših, o čemer se lahko prepričate tudi v dnevnem časopisju.
Ponrislite o naložbi certifikata v družbi MERCATA ali MEVITA, priporočite ju svojim znancem ali prijateljem! Uspešno poslovanje Mercatorjevih investicijskih družb je namreč v interesu vseh Mercatorjevih delavcev.
Vse informacije so vam na voljo na telefonski številki (061) 9733.
____xra\______
Mercata
Pooblaščena investicijska družba d.d.
INTRRfl S&P
DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV, d.o.o.
____/IWI\_____
Mevita
Pooblaščena investicijska družba d.d.
PRAVA IZBIRA.