»Slovenski učitelj" — letnik 1873. (Donesek k zgodovini slovenskega osnovnega šolstva.) Spisal: Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske §ole v p. v Krškem. Da imamo Slovenci že nekaj časa Slovenijo, sfojo pokrajino v svoji državi, Jugoslaviji, ta velika pridobitev -je premija, zasluženo darilo, ki smo ga postali deležni po zaslugi junaških Srbov in s sodelovanjem značajnih bratov Hrvatov. Kako smo postali Slovenci vredni, da smo postali deležni narodne svobode, da smemo čislati svojo narodnost, gojiti svoj jezik, rabiti ga v šoli, v uradu, v javnem življenju; kako smo se ohranili kot Slovenci in cbcnem kot Jugoslovani, o tem govori zgodovina izpred sto in več let. V Vodnikovi in Napoleonovi dobi smo na to delovali, pred 80. leti — doba 1848. — smo postavili program in temelj sedanji Sloveniji, a že pred 70. leti smo se poslužili ustavnih pravic za rabo svoiega materinskega jezika. In k temu uspešnemu narodnostnemu gibanju smo veiiko tudi slovenskl učitelji pripomogli. Saj ie že 1. 1850. izhajal v Celovcu mesečnik >5olski prijateM«, uredovan po duhovniku s sodelovaniem ljudskih ueiteljev, a leta 1861. je začel izhajati »Učiteljski Tovariš«, ki je krepko deloval že pred novo šolsko dobo. Ta nova doba se je začela z letom 1868., ko je padel konkordat, t. J. pogodba s cerkviio, katera je vodila šolstvo v inienu države. Šolski zakoni, izdani v prvi petletni (1868 do 1873) novi dobi, ki so deioma še sedai v veljavi, so bili ugodni za razvitek šolstva na Slovenskem (razen na Koroškem, kjer se je nemštvo in netnškutarstvo že takrat preveč vgnezdilo). Zgodiio se i'e celo, da je bil političen položaj takrat za Slovane v Avstriji ugoden. Bilo je okoH 1. 1870. Na Dunaju je bilo za kratko dobo dokaj slovansko, osobito Cehom prijazno in naklonjeno ministrstvo (grof Hohenvvart — Kranjec — ministrski predsednik, Čeh Jireček kultusminister); na Kraniskem ie bil deželni predsednik Bleiweissov somišljenik baron Wurzbach, deželni šolski nadzornik Slovenec Jarc v Ljubljani, vitez Močnik odličen pedagog, matematik in za njim slovenski kniiževnik Klodič, sta bila nadzornika v Gradcu. Po letu 1871. je padla po zaslugi nemškega cesarja Viljema I. Hohenwartova vlada in nastopila je glede slovanske politike reakciia. in.em.van.i :e bi^o st.n go nemška vlada Lassurjeva (Tirolec), imenovana knez Auerspergova (pleraič s Ceškega). Na Kranjskem je pa postal kranjski grof Auersperg, prej glavar v Litiji, deželni predsednik, slovenskl renegat profesor Plrker pa deželni šolski nadzornik. Vse to se je nekako pletlo pred 50. leti. Takrat sem bil nadučitelj v Ljutomeru (od 1. 1871.—1878.), od koder sem opazoval politične in žolske dogodke po SIovenskem. Opazoval sem jih potom časopisov, katerih je bilo že takrat nerhalo število, n. pr.: »Slov. Narod«, »Novice«, »Danica«, »Slovenski gospodar«, »Učiteljski Tovariš« in drugi. Ljubljanske politične in šolske razmere sem pa imel priliko osebno pretehtovatl, ker sem se 3 leta (186)—18)9) šolal ondi, kjer sem si izbral tudi tovarišico (1873). V Ljubljani sem v teh letih (1868—1878) občuval z vrlimi tovari.i: Praprotnik, Matevž Moenik, Tomšič, Stegnar, ki so bili dobri Slovenci, Izvrstnl šolniki, zanesljivi kolegi. Za dom in šolo so bili nad vse delavni. Osnovali so »Kranjsko učiteljsko društvo«, ki so ga kmalu razširili na »Slovensko učitelisko društvo«, ki se je čez malo let preustrojilo xv »Zavezo«. »Učiteljskega Tova- riša ie ureieval Andrej Praprotnik, ki je zastopal tudi kranisko učiteljstvo v dež. šolskem svetu prve sestave; list je bil skrbno In vestno ureje- van. V mali meri sem tudi jaz sodeloval. »Slo- vensko učiteljsko društvo« jc imelo poleg odboro- vih sej vsako leto v Ljubljani impozantne občne zbore, s katerimi so bile združene razstave učil, lepe gledališke predstave, koncerti itd. Vse to je pa za dobo 5 do 6 all 7 let prenehalo, ko je bila z letorn 1872. in 1873. nastopila v Avstriji nemška doba, katero smo posebno na Kranjskem bridko občutili. Vsled pritiska so morali odlični in neodlični šolniki na Kranjskera umolknili, skriti se. bati sc. Mnogi so bili prei dobri Slovenci. a postali so nemškutarji, n. pr. ZIma, ki se ie prelevil v Simo, prof. Gariboldi, ravnate.i Horvat in drugi. Na pol so se nemštvu udali: Žumer. Belar (slovenski komponist). Udall se 'pa niso, samo utihniti so raorali: Praprotnik, Tomšič, Stegnar. Nasprotno sta se pa možato držala: učitelj Matevž Močnik (ne zamenjati ga z matematikom dr. Franc Močnikom in nadučitelj Govekar na Igu.) (Dalie prih.)