arodner Iz haj ajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 2. novembra 1859. Korist bajarjev in gojzdov. . y . Spisal profesor dr. Škofka. deželi in škode kmetovavcom napravljale zacel sneg kopneti če je jelo hudo deževati, se je Ce je večji Vsem vstreci nihče ni v stanu, še sam Bog ne. Osabna mla dost ga mojstruje in bi rada svet po svoji glavi prede-lala, pa tudi sivi starček toži, da se je svet od njega dni del vode zberal v brezštevilnih bajarjih, in kar je bajarji niso mogli v se jemati, je odtékalo v reke. Te so bile veliko . ker pohlevn pa tudi delj časa za brodovje pripravne bajarji prihranjeno vodo počasi odcejajo. Ker je bilo kupčij' vès spreobernil in se z njim vred postaral. V moji mladosti je v dobiček bilo vse drugač, vse boljše kakor je dan današnji. Gorkeje nam je sonce sijalo, bogateje letine smo imeli, sadja smo přidělovali nakupe, gojzdje so bili lepi in polni čverstih drevés, v ravninah so nas razveselovali bistri bajarji polni povodnih na terg za bajarjem zginil da posestniki bajarjev niso naenkrat pi rib pošiljali, se samo po sebi razume, zakaj je bajar ptic in žlahnih rib. Bedak ! dobi starček za odgovor ; Ob vsakem naglem odmoklem vremenu, kakor tudi ob vsakem hudem deževji se voda v potokih iu rekah nagloma tvoja tožba je tako stara kakor svet; ne verjemi, da bi se naraša in bližnje prebivavce, ki zanasaje • V poprejsne koljšine, blizo njih se naselili, v eni noči ob vse pripravi svet staral; svet je še vedno tisti, kakor je bil v tvoji mla dosti, le tvoj čut in tvoja glava sta se postarale; tvoje serce je okamnelo in se nad krasno lepoto narave več tako ne veseli, kakor se je veselilo v mladih letih. Toda grajavec ima včasih vendar le prav. Bog je člověka prostega ustvaril; in dostikrat na beraško pal déne > pa so vendar le pri vsi nesreći se veseli, da si le z veliko silo svoje lastno i življenje otmejo. In ko se je ena povodinj nekoliko odtekla ï za petami bila. Da se vode ravno tako » w J» je kmali drug on zná grešiti, in greší le prevelikokrat. Zato je tudi graja odtečej kakor pritečejo, nam ni treba v misel jemati 9 tako se tudi reka. od ktere dostikrat zares resnična, ker mi predostikrat spridimo iu dostikrat tako vsuší marsiktera di V I V • živi 9 popačimo, kar je Stvarnik lepo ustvaril in so naši pred starši dobro napravili.. Kaj je, postavimo, iz naših bajarjev in gojzdov po stalo ? ljudi 9 da se lahko prekorači T tudi drugim vzrokom pripisuje ? vendar ti prikazek [liso tako 9 V starih časih, ko je bilo v naši domovini še malo in po tem takem tudi zemlja ni bila veliko vredna, so grajšaki sèm ter tjè bajarje napravljali, da bi iz njih Osle bi lahko kazali onemu se sicer imenitni. Res je, da so bile tu in tam močirja, v kterih se je veliko vode zbiralo. Te močirja na suho djati, je res delo velike koristi, posebno če so se njih globočeji jarki pustili. sveta več dobicka imeli. Delali so jim sužni tlačani zastonj, iu ribe v omenjenih bajarjih prirejene so se v obilnih samo-stanih in tudi drugod o zapovedanih postnih dnéh lahko spe-čale, ker je bilo ljudem za post več mar kot dan današnji. Tako velik je bil takrat dobiček iz bajarjev, da so jih po- 9 kdor misli, da drenaža po 9 na sestniki povsod, kjer je bil le kraj za-nje pripraven pravljali, da jih je bilo v nekteri deželi vse polno. Še zdaj ima v moji domovini skoraj vsak kmet svoj bajar, in ga prav veliko obrajta, akoravno mu dostikrat odtegne lep kos vodnje napravlja; saj je vendar dosti ocitno, da suha zemlja deževnico hitro poserka in jo odceja v razne reke. Škodljivše je bilo, da so se gojzdje po hribih posekali; sneg, kakor hitro gorko sonce posije, se tajati začne in voda po hribu odcejati tako, da dostikrat najboljšo zemljo z njega poplavi, s ktero potoke, vodne rove in ravno polje zasuje. Ondi pa, kjer je svet z drevjem zarašen, se sneg tako 9 ker naglo ne stopi in tudi dež ne prizadene take škode na rastlinstvu in perji dovelj mokrotě zastaja, ktero rodo-vitna zemlja sčasoma popije, potem pa zopet izhlapi. Akoravno so bajarji in gojzdje na vides še tako raz-Bajar je skoz in skoz pšenična njiva in donaša obilniše lični, opravljajo vendar svoje opravila v en cilj in konec. najboljsega svetá, na kterem bi bile lahko najgorse njive Veliki grajsaki so jeli pa ze davnej vse drugač rajtati. pridelke, ker od tačas, kar so jeli ljudem koze cepiti 9 Je cena žita na precej višjo stopnjo poskočila. Lov na vodi se volnejše postane. Da je gojzd pozimi Z eno besedo: gojzdje in bajarji pripomorejo, da podnebje , poleti pa tr to orkeji je zmanjsal in ob svojo ceno přisel od tacas, kar se je žlahnik v mesto preseli], in hladněji, kakor prosto polje, vé vsak otrok. To velja pa še ribja cena, ceravno je še vedno bolj od vode. Res je, da se voda težko razgreje, derži pa visoka, vendar se nikakor ne splačuje, da bi se bajarji tudi veliko gorkote in dolgo časa. Za 4 funte ledu raztopiti deržali in ribe v njih redile. In zato se tudi bajar za ba- se potřebuje 3 funte vrele vode, in raztopljena voda je jarjem opusa in verle setve vstajajo na njih mestih, in raz- vendar le merzla kot led. Ravno toliko gorkote pa morajo veseljujejo in bogatijo vlastníka s svojimi pridelki. Potem omenjeni 4 funti Vsak bajar oddá da voda zopet zamerzne. takem bodo naši nasledniki bajarje komaj le še po besedi poznali. Al to bi bila velika nesreča! Vsi prehvaljeni vode zgubiti, tudi, če je voda že merzla kot led, preden popolnoma zamerzne, toliko gorkote od sebe, kolikor bi je jela vreti. Lahko se tedaj razume, da je vsaka vecja voda dobički opušenih bajarjev so le na vides in so v korist le bilo potreba, da bi se je tri četertine tako sogrelo, da bi posamnim; škoda pa, iz njih napravljena, je neizrečena in zadene celo deželo. — Dostikrat je človek brezvoljno orodje pozimi res prava peč, blizo ktere mraz še le takrat najhuji začne po svoji lastni termi ravnati; in ravno tako pritisne, kadar je voda do tal zamerznila, kar se pa pri božje, ce je bilo tudi pri napravi bajarjev. Će je bil še tako velik večjih vodah le rnalokdaj primeri. V zraku večkrat tiči dobiček, ki so ga posestniki iz bajarjev dobivali že nekdaj, zmerznejo o tein ko ribice vesele v vodi merlizgajo. dobiček za celo deželo je bil pa še večji. Če hočeš, da se ti 1 funt navadne merzle vode izhlapi Bajarji namreč so obvarovali, da se niso povodnji po ji moraš dati toliko gorkote, kolikor bi 9 je bilo treba, da bi 344 # blizo 6 funtov vode vreti začelo. Po tem takem lahko zapo- ima život oblečen ; štiri perutnice ima za letanje in šest pademo, koliko toplote bajar poleti svoji okolici odvzame, kako jo tedaj tudi o vročem poletji hladi. To spričujejo sejo Vse to kaze, da je namenjen 9 se veržljivo vsake natoroznanske bukve ; podnebje okolj v v • zraku v čisti božji sapi razveseljevati ! Kako pa mnogih dežel jih pa praktično poterdujejo. Angležka dežela, na primer, leži bolj prot morjem obdana te to volj ima tako pohlevno podnebj nog za tekanje in v gorkem je přišel iz meha gove noge so preslabe, da bi stoterikrat prepleteno nit ž , in jeziček, ki ga ima, ni za drugo rabo, kakor zato, da med iz cvetlic serka. Gotovo bi iz jece, v kteri je bil zapert? Nje rju kakor mi, je pa z njimi pretergal; zób kar nima da ondi kmetovavci sred zime orati morejo; bodeča palma, bil moral v jeci, ktero si je sam napravil, poginiti, ako bi ktera pri nas vsako zimo pozebe, je na Angležkem navadno mu Bog ne bil drugač pomagal. Iz svilnatega soka je go germovje. Nasproti je pa ondi poletje le srednje gorko; senca meh napredla; ostala ji je pa še druga mokrota, ktero vinska terta spešno zeleni in raste, toda grojzdje nikdar ne h^h maam * ^mu je dozdaj metulj v sebi ohranil. Kadar se je bil zgodil, je dozori Vse dežele, kj je veliko vodá, imajo sploh mehko mokroto od sebe spustil in ona je pregrizla prejo in je jet zimo pa merzlo ez vode poletje; v suhih deželah je ravno narobe, niku vrata odperla, skoz ktero je ročno izferčal. Bi « V nic ne raste. Kjer ni vodá, se morajo tovavci le samo na vreme zanašati. Ce ene tedne ni dežja, dolgih kme detelja, se posusi je zemlja suha kakor pepél, in vse, kar nima prav korenik, kakor nemška in turška pa blizo vode, je le počasi Le malo svilnim metuljem, ktere pri nas po hišah redimo, se to veselje pušča, ker 1 ukuj a, skoz ktero metulj prejo razterga in jo pokvari, kmalo sparijo, in ba- iz tamne ječe zbeži. Če so da ni za rabo. Metulji, ki izfercé, se ak vedno nekoliko vlažen in zemlj se bice položijo po tri do pet sto jajčic na vejice murbnin posusi; v takih krajih tudi bolj pogostoma dežuj 5 dreves, ali kjer se po hišah redé, na platno ali papir "•osenčice izvalé. Drusre puže pa z 9 in in če bi tudi poredkoma deževalo, so pa noči prav rosne, iz teh jajčic se spet to to Ondi so noči vlažne > da slane bati eglo napravljajo, se ni (Dal. sl. V • • v vrocino umore; tankega konca poisejo i in vec nitek vkup v močno nit spredejo in v štrene zvijó, ktere barvajo 9 ter Kogri (Cogrii) — nova znajdba drage svilnate oblačila, lepe rute in pisane trake iz njih delajo. za iiiotno vino v r 9 olje in druge kalne reci. Tako se je napravila svila iz gosenčnega svilnatega v Ce je vino 9 ol i olje i kava, jesih ali kakoršno koli soka, ta sok iz vode v murbnega perja 9 to pa iz zemlje, zraka in toraj je draga blago kalno ali môtno, se ne ceni tako, kakor če je čisto in bistro; naj je stvar sicer še tako dobra, to ji je vendar napaka, ako ni čista kakor bi imela biti. Naše vina so rade svila postala iz zemlje, zraka in vode s pomočjo dveh zernic murbnega semena iu metulje- vega jajčka. Svilni metulj ni tako lep, kot so drugi metulji. Po ži motne, in znano je, da avstrijanske vina sploh so v buteljah votu je sivkastorujav z malo bolj tamnim pasom, le njegove malokdaj brez gošave na dnu, kar se pa pri francozkih in perutnice so malo pisane. Nihče bi metulju ne verjel > rajnskih vinih nikoli ne nahaja. Od kod to izvira, ni namen da niti prede. Dasiravno pa je naš ? tukaj preiskovati; ker pa j e tako, hoćemo le novo čistilo našim 9 braveom razglasiti, kot gosenca tako lepe drage tako maloviden, vendar ljudje nobenega plemena metuljev ktero presega dozdaj znane tako ne cisljajo, kakor svilne metulje; njim zidajo hiše in čiščence in za ktero je iznajdenik v Ljubljani nedavnej 6obe i njim drevésa sadé, celó življenje so nekdaj zavolj cesarski privilegij dobil. Ta čiščenec (Klarungsmittel) se njih v nevarnost postavljali, kar nam zgodovina starih časov imenuje Kogri sami skusili, nas (Cogrii). Verjetni možje, ki so to čistilo pripoveduje. zagotovijajo, da Svila je bila nekdaj tako draga, očišćeno s tem čiščencom da celó neki rimski cesar, ki je bil gotovo najimenitniši mož v celem cesarstvu, je tako bistro, da skoz polno cesarici ni bil v stanu svilnatega oblačila napraviti, kakor koli nadležno ga je za-nj prosila. Vzrok tega pa je bil, ni baharija, ako se reče, da so poprej motne vina čiste kot ribje oko, in da olje, steklenico olja lahko pismo bereš. Kaj ne, da je to kaj? Kdor vé, kako sila težko je olje čistiti, se bo čudil nad ker so svilo samo v silno daljni deželi Kini přidělovali, Kogri-orn, ki je morebiti edino čistilo za olje. in je drugod ni bilo dobiti. Pri nas še zdaj svilne gosence In pri vsern tem ne zgubi ne vino ne olje, ne ol, ne m metulji pod milim nebom ne živé, temuč jih moremo le v gorkih hišah rediti. Ravno tako tudi murb ni bilo pri nas, in so iz druzih krajev k nam prinešene bile. Kitajci pa so imeli svilnih gosenc in murb na kupe, in ker je v njih pa sol in jajca naj deželi vedno gorko, jim ni bilo treba his za-nje delati in so le poleti in pozimi kokone z murb nabirali in svilo iz kava, ne mervice svoje prejšne dobrote. Razun tega je to čistilo dober kup, in vsak ga lahko rabi. Vizji mehur (Hausenblase) je znano dobro čistilo, pa je dolgočasno tudi sol čisti, tudi jajca čistijo ostanejo kuharcam. Kako se ta čiščenec rabi i » razlaga njemu pridjani njih delali. Prodajali so jo, kakor je bilo ze rečeno poduk; koliko ga je za to ali uno robo treba, bo menda vsak lahko zadel 9 j mi mu tega tù na drobno povedati ne drago, in da bi jim > noben drug narod silno dobicka ne kratil j je neki cesar zapovedal, da se mora vsak, kdorkoli iz moremo, ker še Kogria nismo skusili, ampak ga le hvalimo V dežele gré, natanko ? preiskati, ali ne nese morde svilnih na besedo verjetnih moz. Vidili pa smo ga, in našim braveom metuljev 9 puz 9 le toliko povedati moremo, da je na drobno zrezani mrenci gosenc ali jajcic sabo, in da se ima vsak, Tako pri kterem bi se kaj tacega najdlo, precej umoriti. vizjega mehurja nekoliko podobna, zlo rahla in čedna stvar, se dolgo ni nikomur posrećilo, svilnih červičev iz Kitajskega Dobiva se v manjših in večjih zvezkih po 10 in 50 unesti. Poslednjič sta si dva duhovna, ki sta bila na novih krajc. v Ljubljani v gosp. Klebelnovi in Bed- Kitajsko sveto vero oznanovat prišla, in sta po deželi sčm n are ovi štacuni. červiči Svila» (Konec.) Toda ravno zdaj, ko bi vsak mislil, da gosenca že dolgega žrenja trudna počiva, da spi ali je že celó mertva ter tjé hodé dobro spazila, kako se mora s svilnimi ravnati in svila pridelovati, serce storila, ter sta svoje palice zvotlila, in votline z jajčici svilnih gosenc napolnila. Ko sta šla iz dežele, so ju natanko vsa preiskali, na palice pa se ni nihče zmislil, ker ste bile od zunej poštene viditi. i se pod terdo lupii tem stanu imenuje puze — tako se namreč gosenca v čudne reči ž njo godé. V štirnajstih dneh lep metulj iz kokona přileze to v ktereg se je bila t gosenca zapredla. Na glavi se mu bliskate dve veliki očesi dve kocasti tipavnici od njega visite, v mehko kožuhovino 9 Tako so svilni červiči tudi v naše kraje prišli, in zdaj se že tudi pri nas obilno svile prideluje. Zato je pa tudi tako po ceni postala, da ima že skoraj vsak bodi si ospod ali kmet kaj svilnatega na sebi, in tako lahko z lastnimi očmi gleda, kako lepe reči je Bog iz vode, zraka ë in zemlje napravljati v stanu. » Slov. Kol. u 345 Starinske reči. Taran - balti - sekiri. dere y schlagen, gotsk. m a i tan metar, concidere. secare y i v Schuitter, skandinavski: ma i ta r, concidere, secare caedere, keltski: matar messor la- * iP • V v « I irscini m e i th1e > y y » >^VUU1«.<,V1 ) UUH11UIUM IU1I1« «»« « I » M I , vuuvmvi V , ovvuig , V letosnjih „Novicah" čislo 1 itd. sem priobčil večji tinski : meto, abhauen, staro-visokonemški : meizzan článek o tej gromsk k važnem ostanku iz pa- maitsan, scindere, slov. matiti, metiti posekati ganskih časov Slovencov. Dosedaj so mi znane bile le tika, die Haue, metun, Holzhauer, češki: me it kam na te, ktere sem vidil v zbirki rajnega gospoda du- silva caedua itd. hovnika Franca y y y mami ť y Verbnjaka. *") Letos, ko sem obiskal svojega nekdanjega učenca in učenega domoljuba gospod samostana Henrika Reška v njegovem Zato poznamovanja MAT za d ne nahajamo samo pri klerika admontskega d n i h kih Slovanih, temoč tudi pri drugih s o d p e j s k i h odih na primer MET rojstnem kraji v Zita 1 ah (Schiltern) blizo Rogatca poklonijo njegov poštenja vredni oče na y mi peden dolgo m d (^bronasto) tara bav t y kakor so jo imenovali, ktero v so izkopali v žitalski gomili. Okoli Zital je vec takošnih oder einen Kreuzer gilt MEIT „eine kleine hollândische kupferne Scheidemunze welche zwei leichte Pfennige gilt", MATIER, MATTIER, ,, ubliche Miinze, welche vier Pfennige y i eine in Niedersach u ajdovskih gon novanem Pak in ljudje pripovedujejo, da je v kraj kraj ceste iz Rogatca v Ptuj stalo st y MAT m uri z e « n eine spanische Silber Or lej Onomatologia numismatica, Niirnberg 1791 N mesto. ^cerugo nobilis) omenjeni gromski sekiri je viditi zla h w J pag. 45, 59, 85) Rekel sem y v ze y da se ime AD NA MAT v družbi imen y terden dokaz za njeno starinsko veljavo. slovenskih: Jan tu m Gospod žitalski farmešter Tratnik imajo tudi starinske medene reči v ti okolici izkopane, kakor rinke itd. Da bi kdo naših domaćih ljudi več takošnih gomil m y Tet y Je n t u m Jet y R y B u to itd. tudi najde na norenskih kamnih Ker sedaj imamo denar ADNA d prekopati dal; al vse memo njih potuje „surde et mute!' Davorin Terstenjak y d mat E A Mat y a g y in pa ADNAMAT ne bode dvomil, da je to N bili S , tedaj vendar nihče več insk denar, in da so stari Rad bi čul, kako si bodo O starinskom v Kropi na Kranjskem najdenem denáru. Gospod Fr. Pohorski je v 31. listu letosnjih „Novic" str. 240 — 241 omenil denara v Kropi najdenega. Streglo mu je izvestje v „Mittheilungen des hist. Vereins fiir Krain December 1858", str. 99 Nr. 397. Gospod Fr. Pohorski pomagali nasprotniki moji Kelt kteri emm inim denarom hočejo podreti vse moje terdenj Davorin Terstenjak Glasi cesarskem ukazu 9 imenuje ga tudi imenujejo v 55 Mit Akoravno sem z razlago gospod Pohorskega mu vendar y „ A d n a m a t", ker tako theilungen". prav zadovoljen, in se z mojo v vsem ujema moram popraviti njegovo mnenje, in mu naznaniti, da se denar ne veli A dna mat, temuč: A dna. Vse Adna-mate, ktere sem jez imel priložnost viditi, so sreberne, velike kakor stari kupreni denar po 2 kraj cara, m na eni strani imajo „caput d ia d em at a m", na drugi „e qui te m citato curs u", kakor numismatiki je popisujejo. Pod konj-nikom stoji ali celo izpisano: AĐNAMAT, kakor na tistih ki določuje učbeni jezik v različnih deželah našega stva VII. eksemplarih, ktere je pred dvema letoma mi pokazal dohtar Volpi, in ktere so na tako imenovanem „Windischbergu blizo Labote (Lavamund) izkopali, ali pa imajo okrajšani napis: ADNAM., kakor mi je povedal gosp. „Novice**' so s serčnim veseljem pozdravile cesarski ukaz od 20. julija 1. 1., in kdo bi ga ne bil, komur je za srečno Avstrijo mar! Ce kri ni voda, tudi narod in jezik njegov ništa smet. Ni treba, da bi v velikern poslopji družina družino žalila; vsi prebivavci lahko mirno živé v bra-tovski zvezi, ako se dá vsakemu, kar je njegovo. To pravico je tudi nam SI o ven com dal cesarski ukaz od 20. julija, pa komaj so svoje veselje razodeli nad besedo ce- sarjevo ali kakor Nemec pravi : 55 noch sind sie nicht dr. J. Wartinger. zum Worte gekommen", so že začeli nekteri dunajski in teržaški časniki kričati : .. to je nič, to ne gré a Al to Kropski denar, kterega sem v Ljubljani bil zala y e? "■g y sta mi letos mesca avgusta, ko Dimic in Jelovšek prijazno poka-ni srebern, temoč kupren, in glava osebe v denar vrezane nima d i a d e m a, ampak je pokrita s cifrasto kapo (verbràmter Miitze) in napis je: ADNA. Ker je ta denar tudi manji, kakor ADNAMAT, tedaj ADNA značuje naravnost to, kar As, aç — a d n a, e d n a. se ni dosti! Komaj so rodoljubi začeli brez vsega ža ljenja druzih jezikov — po domaćih skušnjah poterjevati dobroto in potrebo cesarjevega ukaza, so nasprotniki tega vaznega ukaza začeli svetu lagati, rekoč: „es scheint, als ob von gewisser Seite der alte Nationalitàtenstreit wieder angefacht werden soli; allein ich darf versichern, die ver Poznamovanje MAT se je moglo toraj rabljati za dolocno sumo; najbolje se pristaja nemško poznamovanje Mark. y nunftigen Krainer verlangen nicht darnach". nekemu dunajskému časniku iz Ljubljane! Tako se piše Pravico Gospod Pohorski jo je dobro ugodil, ko je z imenom Seite", o kteri dunajski časnik govori? Naš narod je slo-MAT primerjal staroserbsko miti (m'ť), in prijemši mojo venski narod in bo vesel, kadar bo iz kancelij dobi val pisma koreniko mat scindere, je rekel: da MAT to pomenja, kar v tistem jeziku, v kterem se mu povsod tudi božja beseda staroruske imena denarov: Rezan' in RubeT. Da je ta korenika obče blago iudogermanskih jezikov y Med prostimi Slovenci tedaj nobenega národnega V . . V y oznanuje. prepira ni. Med drugimi, ki pišejo po naših domaćih cas sem ze v 55 Novicah" leta 1858 str. 370 do drobnega kazal, in sicer sansk. ( vedsk. narecje) m e t h, m i t h y do cae nikih, ga saj kar je nam znano tudi ni bilo y 55 Novice" Kam so prišle drage zbirke gospod Verbnjak Kdo j dobil njihov bogat h erb a rastlin? Kdo njihovo lepo s k • • log poznamovanji birko? Kdo njihove drage med kterimi tarin ske r< tudi takošnih Kdo zbirko njihovih p so o cesarskem ukazu od 20. julija že veliko pisale; naj nam kdo, če more, pokaže le eno verstico, ki kaj nepra-vičnega terja, ali ktera kak drug neslovenski narod ali jezik žali! Natisnite, lažnjivi korespondenti, kar Novice" pišejo, in svet bo sam sodil, kje je tista 55 nost? Domoljubi se v svojem življ ktere imajo estetićno vred- ^gewisse Seite"! Nihce « ^ « « â m V • « • « « . • • mm m m drus: ni y y kot vi sami ste iz vseh moči trudijo kterim je cesarski ukaz tern v pêti. Povejte nam vendar: in darujejo vse svoje premoženje za poslavlj drage domo vine; po njihovi smerti pa se se pušéa vse v nemař. Žalostná majka Slava! Jeli ni domaćega člověka na sveta, kteri bi za •domaće zavode velecenj V7 e r b n i a k V V * zapuscino i Pisatelj zakaj ste tako h udobni, — kako da vas ni sram, da se tako lažete? Če vam cesarski ukaz ni prav, napadite tega! Će se vam pa hlače tresejo to storiti, pustite nas pri miru! Nikar ne delajte pred svetom zmešnjav, kterih pri nas ni! » Die verniinftigen Krainer verlangen durchaus nicht to je gotovo, ljubeznjiv danj potrebe jo je mučila, al se več jo je nadlegoval nach einem Nationalitàtenstreite" y bo gat mlinar, kteremu je bila tristo goldinarjev dolžna Ni korespondent! zakaj „die verniinftigen Krainer wunschen", mu bilo toliko mar za dnarje, le lastnino njeno je hotel da se v gimnazijskih kakor se nam zdi, solah spolne cesarski ukaz. Al imeti ljubljanski korespondent ne imenuje y naj velja kar rado; al vdova mu je ni hotla po no beni ceni prodati. Vse je poskusil, nič ni pomagalo tistih ki to želijo, „verniinftig", ampak tište, ki se je ostala stanovitna kot skala; prosila 7 vdova je milega Boga noc cesarskem u ukazu zoperstavljajo. Po tem takem in dan, naj jo resi iz velike zadreg je tista „gewisse Seite" in pa „verniinítige Krainer" edina stranka. po Neko noč se ji sanja, da je njeni sinček s kladvom so se dnarji iz zida usuli. Premis- zidu mahal, in da Resnično besedo je govoril o tej zadevi v graškem nemškem časniku „Telegraf" dopisnik A ljevala je svoje sanje do zora, in sklenila je poskusiti; iz Marburga; morebit, je djala sama sebi, mi mili Bog dá kak zaklad prav naravno je pokazal 7 da n Nationalitâtenstreit" je edino najti Zgodaj zbudi sinčka, ga prekriža, mu dá kladvo v le med inšpektorji in vodji slovenskih gimnazij in pa med cesarskim ukazom iskati — in nikjer drugod. Zato res željno zidu udariti. Sinček stori zaklad roke, ter mu veleva po se ne prikaže. Skuši se enkrat ua drugem mestu, mu reče čakamo 7 da bi bilo tega razpora kmali konec, in da bi mati. Sincek udari enkrat dvakrat trikrat in dnarji se kmali resne priprave zacele za izpeljavo cesarskega se usujejo iz lonca, kteri je bil uzidan. Veselo prešteje ukaza. „Ta ukaz pravi „Telegraf" je cesarjeva be- vdova dnarje; bilo jih je polo več, kakor je bila dolžna seda in cesarjeva beseda je Slovencu vseskozi sveta; po tej besedi pa imajo Slovenci popolnoma pravico terjati, da Hvaleznega serca do milega Boga nese bogatemu mlinarja dnarje. Mlinar se spervega čudi, kako je vdova dnarje dobila, ji uoče ničesa verjeti, jo začne za tatico zmerjati 5) hathumajum", kterega so vsi radostni sprejeli. ^■AHHH HH da to zemljišče hočem, in ga bodem dobil, ako bi ravno škrat slovenski jezik na njih gimnazijah postavno veljavo zadobi. Ta cesarski ukaz je za nenemške narode našega cesarstva rotiti in hudičevati, ter jo požene iz hiše z dnarji rekoč avstrijanski Ali se mu bo godilo kakor turškemu? Nadjamo se nikdar ne > y iz pekla přišel Udova toži Bogu svojo revsino. Jok iu a upitj vdovino predere oblake Rekli smo že, da prenapetega nihče ne terja, rekli Kaj si pa mlinar izmisli? Zvita buča zakolje bika, in smo, da zapopademo, zakaj se berz ni izpeljal cesarski ko se zmrači. ogerne bikovo kožo z rosrovi y © y » srre v ukaz y al resne priprave se morajo že zdaj začeti, da se bo v kratkem spolnila cesarjeva beseda, ktere skerb en vdoviao hišo in rujove, da je strah; treska z vratami in se vede hujši ko peklenska pošast. To terpi celi dolgi teden vsako var h mora biti vsak, komur je mar za blagor domovine noc. Ze misli vdova hiso zapustiti in se drugam preseliti in deržave. Ni nam znano da bi kdo domačih kaj druzega za y Ki je tedaj „Nationalitâtenstreit?" Svesti smo si, hteval. da v Avstrii nismo še tako deleč zašli, da bi tistesra. ki se veseli pravične postave in njeno spolnitev brez ovinkov terja y pitali z besedo „prepiravca" ! kar pride nekega večera neznan popotnik in jo prosi za prenočišče. Udova ga obderži in mu postelje za pečjo. Tisto noč se mlinar še strašneje našemi, sajami si namaže obličje in roke; med zobe dene žereč ogelj in se tako poda v vdovino hišo. Til začne rijoveti treskati z vratami in razsajati, daje strah; zadnjič prikobaca pra kakor hudič S y y Iz castitljive roke smo přejeli te dni sledeci dopis: „Gosp. Terdinov spis je ves prav iz našega serca vzet vse kar je rekel, smo sami skusili. 10. t. m. sem bil na Gorenskem, pozneje na Dolenskem; povsod smo se v izbo, kj je popotnik ležal in se iz celega gerla zadere rekoč: Jez sem hudič! „Ce si ti hudic, jez sem pa tudi" ga pozdravi popotnik, kteri se v strašno peklenske pošast spremeni, in tira skoz vrata mlinarja pred seboj. • V pomenkovali od (T to y ospod Terdinovega spisa v „ Novicah" ; Nobeden ni već vidil mlinarja, ne slišal od njega. vsakdo je terdil, da je od konca do kraja gola resnica resnica — k nesreći naši ! Martrali so nas moliti po nemško y y kaj za h ud w J pek ne p m lj - m in še hebrejsko v 10. šoli latinsko in greško ko smo izučeni gospodje na deželo prišli, smo mogli ma lega katekizma iskati m v • . • m se učiti ; iskati kar nam je Trije bratje. Narodna pravlica. čudna, čudna šola vzela. Bog daj, da bi pravica zmagala!" Drobtinica. Zaspali v Gospodu so oče André Burkljež. Trije sinovi, Martin, Juri in Anza so žalovali za dragim očetom, pa se Narodska pripovedka o Dravi, Savi in Soči. tudi kavsali in lasali za lepo dedsino, ktero so jim oce zapustili. Juri: Da vama povem, jez hočem petelina; ta lepa Drava, Sava in Soca so sestre. Nekdaj so se med z rudečim grebenom mi najbolj dopade saboj menile, ktera bo prihodnji dan perva v morje pri tekla. Zvečer Sava in Soča zaspite, Drava pa se le po-tuhne in kmali začne tiho teči naprej. Prebudivša se v jutro Sava zapazi, da Drava se že valí proti morju, toraj se jezna urnega teka tudi ona proti morju spusti. Ko se pa poslednjič tudi Soča prebudi in se od obedveh sestrá prekanjena Martin: Jez sem pervorojen; moj bo petelin; ti imej mačka, saj je tudi krasna žival, Anza pa koso; on tak ne veljá; ta drobni ferkolin še černega nohta ni vreden. nic ti vidi, predere na nasprotni strani s silovito močjo gore se poglavitnih slovenskih rek prav dobro. Drava se serdito skozi skalnaté soteske zažene in perva v morje dospč. Ta pripovedka, akoravno basen, opisuje vendar značaj vseh treh valí tiho in potuhnjeno, bistra Sava dere; obedve napajate černo morje. Soča nasprotuo bobni urno skozi oske skalnaté struge goriških gorá v morje jadransko. J. Levičnik. Anza za uho primaže Martina, rekoc: Ti smerkovec žaba! ceravno sem droben, pa sem čverst korenjak; se vaji obedveh ne bojim; moj bo petelin. Srecno! pred smertjo me ne bota vidila več. Anza popade petelina in gré. mačka, Martinu pa ostane kosa. Juri zgrabi za usesa 7 je Kratkočasno berilo. Ce si ti hudic, jez sem pa tudi. Narodna pravlica. Bila je revna vdova, posestnica majhne lastnine. Imela mlađega sinčka in še mlajšo hčerko. Skerb za vsak- Juri: Bog vé, kam jo je Anza zavil; gotovo za srećo maha; ta prismuknjenec še utegne kak velik gospod biti nima žaganja v glavi, pa s petelinom že sreče ne bo, ker je naji tak olesičil. Martin! pokopaj očeta; jez grem tudi po svetu, morebit mačka dobro spečam. Srecno! Martin: Oče so še le danes umerli; jih še ne smem pokopati. Berž pa ko koso na kosiše denem, se bom tudi jez na pot podal, iskat sreče in bogastva. Juri: Jih pa pusti; jih bojo že drugi pokopali. Juri odide z mačkom. Martin dene koso na kosiše in 34? gré tudi s trebuhom za kruhom; mertvega očeta se in čez strašno živai planejo, kadar bode iz odvezanega gledat, njegovo zapoved spolnili. Oj ubogi lačni maček I pogledal ni in ne očenaša za dušo njih z moli!, žaklja skočila; on pa bode od zunej skoz okno ?? Knkšen človek je to? kakošen klobuk ima, dva lekata visok? suknja mu še čez herbet ne seze? Kaj pa na herbtu v punkeljeu nese? Čudno žival z rudečo kapo. s kerv— ? kako bodo groznemu gospodu si přišel v pest; kako vesel gleda skoz okno, ko strežeti z gorjačami po tebi mahajo, po tebi, ki s tem brado, in kako čuda dolg nos ima! Čujte čujte kak g]a8 — kikeriki! Takega še nismo slisali ; ustavimo tujca Tako so Anzata občudovali ob svitu polne lune prebivav a , da škodljive miške pokončuješ, toliko dobrega storiš. Nehvaležnost je plača sveta. Dobro! da srečno marsikte- zdaj si jo dobro zadel, ravno > no nekega mesta na Zamurskem, ki so na hribu stali, cakaje kadaj bo zora poknila. Anza se jih prestraši; al ko vidi da mu ničesa ne storijo, in le čudno žival ogleduje, jim začne lastnosti petelina razkladati. Zadnjič pravi Anza. Ta žival dan naznanuje; berž ko začne prepevati kikerik" remu udarcu odskocis v okno si trešel, skoz ktero je grajšak tak željno gledal tvojo smert; potegnil jo je kot megla in že leze na bližnjo drevo ves prestrašen. Še enkrat se zažene maček v okno, da se razbije, in prost je pod milim nebom. Strežeti za- kricijo veselo, da so tak silnega sovražnika slavno zmagali i zora pokne Oho pustimo vec, nam jo moras ta zival je ravno prava za nas; je ne dru°*am bežati in lučajo gorjače za mačkom. Uboiri prodati, koliko hočeš za žival? 7 macek ne vé kam kakor na drevo, in oj nesrečna kukavica! na tisto drevo, na kterem je grajšak čepel, in se za zadnjo Žakelj dnarjev mi prinesite, pa vam jo pustim. Zamurci grejo v mesto, in pravijo mestnjanom, kako žival ima ne- \n 8j zatelnik zlomil. uro pripravljah Roke so mu oterpnile, padel je z drevesa znan popotnik na hribu j da kakor hitro zacne prepevati Bog daj duši dobro, če je zaslužila. kikeriki, zora pokne, da bi jim ne bilo potreba vec hoditi na hrib dneva pričakovati, ko bi čudno rudečo žival imeli, za ktero hoče popotnik z visokim klobukom žakelj dnarjev. Urno mestnjani žakelj z dnarji pošljejo popotniku za petelina. On pa žakelj na rame verže Kdor drugim jamo koplje, sam va-njo pade. Joško Iskrač. napolnijo, in ga Kerška narodna in vesel dalj popotuje, da je petelina tako dobro prodal Lipa nam stoji zelena Vo-srid poja široka, ? Kako se je z Martinom druzega. kakor da S odilo 7 vam ne vem povedati ■■■■je 8iromak přišel med pesjane, kteri so travo s škarjami rezali. Berž ga ujamejo in ošlatujejo, ali n ima kaj masti. K sreči ni bilo Martina druzega ko kost in koža. Ti same grile ješ, mu reče ven pesjan ; no — bi še kaj veljala; odreti te hoćemo. Crnu ti je pa to orodje? koza Pod njon mi Brune 's tiha spi; Onúď mi mimo gré mlad junak Ter mi ju 's tiha zaziva: Bil li te Brune s nami šla?4* „„Bih vam ja rado s vami šla, Nu se ja bojim hinjenja."" „Neboj se Brune ti toga, Evo vera, duša moja". .,Junačka vera kot rosa!"" tem orodjem si upam danes po celem travniku travo po-kositi. Dobro, če nam to storiš, te pa pustimo živega 77 77 A, divojaćka kot màgla Sadu ju vidim sada je ni 7 i ga V opravilstvo notranje ali samosvojno je komisija djala: zvesto oskerbovanje sre nj skega pre može nj a, naj je premakljivo ali nepremakljivo; s premak-ljivim sme srenja po svoji volji ravnati in ga prodati ali povabi na kosilo. Al kakošno kosilo je bilo to! Miši so po razdeliti po sklepu občinskega zbora, ki pa se ima o tem hiši švigale in marsiktera se je prederznila čez mizo po- ravnati po předpisu srenjske postave; za prodaj ali razde- tovati. In maček, ubogi maček v žaklji > oj > ta je po mačje litev nepremakljivega srenjskega posestva pa mora godil, mevkal in cvilil, da je bilo joj, zakaj miške so mu občinski zbor poprej dovoljenje ces. kantonske gosposke disale, bolj ko Jurju pečenka. Umiral je revež pri polni imeti. Komisii se je treba zdelo, v prid sre nj am to po-mizi od glada. „ Gospod zlahni! kaj pa imate v žakelji, kar slednjo pravico nekoliko omejiti, ker bi tù in tam se vendar tako čudno prepeva; morebiti je kak imeniten tič? popraša utegnilo primeriti, da bi srenjeki možje prenečimerno srenji • V m v » . i * « vi V ■ v * If â A M mm m % m grajsak Jurja Burkleža. Miške mu dišijo 7 in Juri začne kaj zapravili. popisovati lastnosti mačkove, kako miši lovi itd.; zadnjič V samosvojno opravilstvo srenje je komisija dalje djala: se pristavi, da maček bi največ hasnil grajšini. Koliko bi skerb za svoje uboge, šolstvo, napravo in uder pa hotli za-nj? Žakelj tolarjev. z veseljem jih dam. In žanje srenjskih cest, zdravstvene reči svoj ega pri tej priči je barantija storjena. Grajšak prinese žakelj okraj a ili pa srenjsko policijstvo, kar se, na pri-tolarjev in ga na rame Burkležu zadene, kteri se prav po hochdeutsch poslovi. liko 7 tiče reči Ze sakove strežnike za njim upiti: Kaj pa maček jé? jo pol ure maha, ko zaslisi graj- Bil *. * ZIVI. Oj! sivne priprave 7 7 ktere zadevajo varnost, sejme, zidarije, ga- vse to pa se vé da tako čednost itd. 7 je namrec grajsak pozabil poprašati, od česa maček Juri zareži: Kar uloví! Střeže pa zastopi ljudi. ljudi! ljudi jé; da se nikjer ne žalijo že obstoječe deželne postave. Tudi naj ima srenja pravico v takih rečeh, ktere zadevajo nje blagor, se s prošnjami oberniti do višjih ni zastonj ta goljuf ga v žaklji nosil, oblastnij in cesarja in razodevati svoje zelje. ker se je bal, da bi ga bil streze. ljudi žré! ker meni. da on bo po nas je! po nas je! smo že mačku v vampu; tem, kaj bi se samega požerl i 7 zdihuje Ko je komisija vse to določila, se je posvetovala v moglo i z med tistih opravil, ki prav za prav privpije v grajšino. Grajšak se silno prestraši, spadajo v opravilstvo cesarskih gospósk, vprihodnje ^m ■ ■■ pervi mogeJ v mačkov želodec zlesti ; tudi srenjam izročiti. Razun oklicov cesarskih postav ? toraj zapové vsem strežetom, naj se z gorjačami oborožijo razun tega, da županije pomagajo cesarskim gosposkam v 348 njih izpolnovavni službi sploh, posebno pa pri številjenji ljudstva, pri konškripčii, pri vkvartiranji vojakov in pri-preštvu itd., naj se jim izročé še nektere druge opravila, ktere ne potrebujejo posebne učenosti, ampak le toliko praktične vednosti, kolikor se je najde pri vsakem uradniškem opravnjku. Ce pomislimo, da se zdaj kmetje za vsako majhno stvarco pri svoji kantonski gosposki oglasiti in cesarski urad-niki v majhnih zadevah v daljne vasi hoditi morejo, kar ljudem velike stroške prizadene, je očitno kot beli dan, da se take težave najbolje tako odpravijo, ako se srenjam toliko dohodkov naklone, da si vsaka županija izurje-nega pisarja udinjati more. Tak županijsk pomoćnik bi bil županu zmiraj pri rokah in bi mu njegove opravila tako polajšal, da bi pri prihodnjih novih volitvah naši ljudje se ne branili, občinsko predstojništvo z veseljem prevzeti. Na priliko naj bo povedano, da se bi berž ko ne prebivavcom na kmetih močno vstreglo, ako bi priložnost dobili, domá ali saj blizo svojega stanovanja moža najti, ki jim more brez velikih stroškov in v kratkem času njih reči po različnih primerah poravnati. Ce hoče kdo par goldinarjev od svojega dolžnika terjati, se mora zdaj v daljno kantonsko kancelijo podati, dragi čas zgubovati in dosti dnarja potratiti, tako, da ga to včasih za to več stane, kakor je vse drugo vredno. Ali bi ne bilo prav, ko bi se ljudem po kmetih priložnost dala% brez velikih potov in brez pisanih tožbá, dolžnika k rajtengi poklicati? Tako je bilo že pred 10 leti navadno, da se je dolžnik le po majhnem listku (pečatu) poklical in kadar je bil obravnaven dan, sta se tožnik in dolžnik pogovorila in velikrat po kratkem dogovoru poravnala in pogodbo (glihengo) sklenila. Take priložnosti nam zdaj manjka, in ko bi se tudi v kantonskih kancelijah vpe-Ijala, bi vendar tako pripravna ne bila, kakor če si vsaka velika srenja svojega pisarja najame, ki jim domá vse to opravi. v Dostikrat je treba, da se mora dolžniku kaj blagá za-rubiti, ceniti (šacati) ali na kant prodati. Koliko stroškov to prizadene, vsak dobro vé, če pride kdo od gosposke kake stare čepove ali kako medio kravo cenit ali prodat. Ali bi ne bilo bolj prav, da bi se to po krajši poti naredilo, in domá, kjer soseskini možje vse zarubljeno blago cenijo? V ravno to versto padajo tudi druge take sodniške opravila, ktere tudi zdaj kantonski uradniki s pripomočjo priseženih mož opravljajo. Za vse take opravila se tudi zdaj takse plačujejo, — manjše bi pa vendar bile, ko bi se te reči pri županu opravljale in te takse v srenjsko kaso se stekale. Po takem ravnanji bi tudi veliko nagajivih opravil in del kantonskim gosposkam odpadlo in več časa bi jim ostalo za obširne in važne reči, ki bi se potem hitreje resile, in tako bi bilo prav na vsako stran. Po dobrem prevdarku vseh teh reči je naša komisija sklenila, naj se vprihodnje županijam tudi sledeče opravila izročé: 1) take sodniške reči, ktere spada jo v prostovoljne opravila: postavimo: če se dva soseščana že med seboj zastran kakega dolgá zastopita in le pogodbo (glihengo) podpisati hočeta, — če si hoče kdo kako dolžno, ženitvansko, kupivno ali kako drugo pismo te baže narediti itd. ; 2)povabilo dolžnika k obravnavi, ako tožnik to želi; 3) napeljava k pogodbi (glihengi), in če se pogodba sklene, zapis njeni v zapisnik z veljavo ekseku-cije; če kdo želí, se mu mora izpisek pogodbe narediti; 4) pravica za razsodbo v pravdah do 20 goldinarjev, pa tako, da je še odperta pritožba do kantonske sod-iiije, ktera v zadnji stopnji razsodi; 5) raz8odba po možéh (razsodnih mozéh) in naredba razsodbe na podlagi vzajemne zaupne pogodbe; take opravila zadevajo večidel pravde zastran rajteng, mej, poljske in gojzdne služnosti, poljske in gojzdne poškod o-vanja, na priliko, če kdo žito na polji popase, se mu so-nožet z živino poteptá, les v gojzdu poseka itd.; 6) oddajanje sodniških spisov na osebe, kterint grejo, in o kli ci sodniških opravil; 7) prostovoljne prodaje barnega blagá in v štant daj a nje gr un to v; na dalje po dovoljenji sodnije: prostovoljne cenitve in prodaje gruntov; cenitve in prodaje barnega blaga in gruntov, če je eksekucija vpeljana; 8) obravnava poselskih pravd do 20 gold, kakor pod številko 4). V to, da bi županije cesarske davke pobirale in jih dotičnim davkovskim gosposkam izročevale, kakor tudi v to, da bi županije prevzele eksekccijsko izlijevanje davkov, pa komisija ni svetovalr. zavoljo mnogih vzrokov, ter je rekla, naj se to opravilstvo n e naklada županijam. Ko so bile po tem takem različne opravila določene, ki naj jih imajo vpiihodnje naše nove večje ie častitljiviše srenje, je bilo vprašanje: od koć po d n:*.r dcbiti, ki ga bo srenja potřebovala zs cske.bov^cije svojih dvoj nih opravil, tistih namreč, ki so nje s om o s voj ne, domaće, in pa tistih, ki jim jih cesarsko vladařstvo v opravilstvo iz roči? ® 1 » Pravična mera je bila tudi za to določena, namreč: dnar za vse tište strošlio, ki zadenejo srenjo v njenem sa-m osvoj ne ie, domaćem o p r o v i 1 s t v u, naj si sama oskerbí iz svojega I act nego premoženja, in kakor oče skerbí za potrebe svojo družine, ritj t 3di srenja, kakor v e-lika družina, skerbí za svoje stroške; — vse izro-c e u e opravila naj pa opravlja ereiija proti plačilu iz cesarske kase. Dnar za potrebe domaće naj se pred vsem drugim vzame in dohodkov srenji lastnega premoženja; če ti dohodili niso zadostni, naj se raz par ti to, kar srenjski kasi manjka, na celo srenjo, ali naj si srenja novih dohodkov poiše, ali pa posojilo najame. Srenjski odbc? naj tedaj ncjpoprej v prevdarek vzame in s kù e n e: po kteri poti naj se za srenjo pridobi potrebni dnar. Ce je srenjski odbor sklenil, da je doklada pravična, ako se po cesarskih da v kih (neposrednjih in posrednjiL)) razpartí na celo srenjo, naj se ta cesarski davek vzame za merílo srenjske přiklade. Ta přikládá na neposrednje davke (kakor je zemljišni, hišni, pridobitni in dohodkini davek) pa sme brez višjega dovoljenja k večjemu le 10 od 100 gold., pri posred nj ih dav kih (kakor je vžitni davek itd.) pa k večjemu le 15 od 100 gold, znesti. Ako je treba na davke več razpartiti, se mora za to večjo razpartitev pri volj en je ali od deželnega poglavarstva notri do 25 od 100 gld., ali pa od ministerstva notranjih oprav čez 25 od 100 dobiti. To o m ej en je oblasti srenjskega m predstojništva v teh rečéh je za to potrebno, da se srenjcanje obvarujejo preobilnih doklad. Če pa srenjsko predstojništvo noče přiklad nakladati na davke in si za přiklad o poiše kake druge podla ge, po kterih si hoče za srenjske zadeve potrebnega dnarja nabrati, če, postavimo, te přiklade po tem razparti kolikor ima kdo zemljiš a, pohištva, živine itd., ne sme ta srenjska doklada na te reči nikdar večja biti kakor 10 od 100 pri neposrednih davkih. Ako si srenja iše na kaki drugi poti novih dohodkov,. ki ne izvirajo iz dozdaj omenjenih reči srenjčanov, in le merijo na davšine posamnih ljudi, se sme to praviloma le tedaj zgoditi, ako se srenjskemu predstojništvu za določene opravila, kakor za domovinske liste, za ženit-vanske pisma itd. kakošne takse plačajo; zato pa je po- stavnega dovoljenja treba. Če pa srenjsko predstojništvo želi še kakošne posebne davšine svojim srenjčanom naložiti, ktere so pa vse drugačne, kakor jih deržava za svoje potrebe ^ 349 navadi ima, se more to Ie tedaj zgoditi; ako si srenja ni- na za to pripravnem polji ozim i ne sejati in sicer pšenice kakor drugač tega oskerbeti ne more, kar za svoje stroške toliko, kolikor zemlje v 3 dneh izorje, jećmena v 2, potřebuje, al za vpeljanje takih nenavadnih davšiu je rezi pa v 1 dnevu. Kjer zemlja ni za oziinino se mora toliko jarega žita vsejati: ječmena, ovsa, prosa itd.; vsak mora koruze sejati toliko, kolikor zemlje v 3 dneh pre-orje, krompirja toliko, kolikor je preorje v 1 dnevu; ďanes prostora zmanjkuje, bomo vse druge važniše sklepe bolj ubogi pa o pol dnevu. Kdor toliko ne vseje, kolikor je naznanili v prihodnjem listu. — Danes le še to rečemo, da predpisano, se mora kaznovati in s silo primorati; kdor več komur pa zemlje manjka, seje kolikor posebnega cesarjevega dovolj enj a treba. Še več drugih reči je o osnovi srenjske postave ljub ljanska komisija přetekli teden dognala, al ker nam za te je komisija pod vednim vodstvom Njih ekscelencije dezel vseje, ga pohvalijo; nega gospoda poglavarja svoje delo v pondeljek ob treh more. Ozimina mora do sv. Mihela vsejana biti; jarina do druge polovice malega travna, koruza do sv. Miklavža perve dni majnika, proso do srede rožnika. Kdor posvetve ne opravi popoldne dognala. Novičar iz domačih in ptujih dežel. v pravem času, zapade kazni. Iz Dunaja. Veliko se je poslednje dni govorilo > da se več ministrov bo stopilo iz svoje službe in ugibalo se je to in uno. Na to se je oglasil vladni časnik „Oest. Corr." in je rekel, da ni res, da bi še več ministrov se odpove-dalo svoji službi za to. ker so si navskriž misel v važnih ? vladarstvenih zadevah; takih nasprotnih misel ni — pravi Oest. Corr." — tedaj tudi ni res, da bi se v vladarstvenih 5) pravilih kaj premenilo. Iz Rusije. Iz Petrograda. Po Stiglicu najpremož- niši tergovec Aleksjev v Moskavi, kteri je skoro celo tergovino z kitajskim čajem v svojih rokah imel, je za 3 milijone srebernih rubljev na kant přišel. Iz Švajce. Iz Zurich-a. Zbor v Ziirich-u je pri kraji; kaj je bilo tù sklenjeno, je sicer že precej znano, pa vendar vladno še ni razglašeno, ker pogodba še ni od dotičnih vladarjev podpisana. Angležki časnik „Times" hoče o tej zadevi vse dobro vediti in pripoveduje med drugim Nekteri časniki pripovedujejo, da je sedanji gosp. to-le: Avstrijanska vlada se odpovć Lombardii do tište ki bo po posebni komisii določena; Ma ritova in meje ? minister notranjih oprav grof Goiuhovski, ko so mu cesar to novo službo ponudili, pred vstopom v ministerstvu 4 reči Peschiera ostanete Avstrii; cesar Napoleon dá Lombar- si pogodil: pervič, da se napravi vojno ministerstvo, drugič, dijo kralju sardinskému. Sardinska vlada plača avstrijanski da 40 milijonov goldinarjev in prevzame še 3 petinke lombardo- da se armada zmanjša na število mirnih casov tretjič ? se ustanovijo deželne namestnistva, in cetertic, da se usta novi svobodna srenjska postava. beneskega dolgá; v vsem skupaj znaša tedaj dolg, ki ga Sardinija nase vzame, 250 milijonov frankov. Pravice toskan- Vsi tukajšni časniki zagotovljajo, da kmali utegne skega, parmiskega in modenežkega vladarja do njih dežel priti oklic dveh važnih cesarskih ukazov, ktera se jim prideržijo. Da se mir cerkvi in posvetna moč sve- bota zadevala dnarstvene reči našega cesarstva. Eni temu ocetu papezu zagotovi, si bosta cesar francozki in ukaz bo veleval napravo komisije, ktere namen ima biti avstrijanski prizadjala, papeža napraviti, da bo v svojem vladařstvu tište prenaredbe vpeljal, ktere so v rimskih ? do dobrega pretresti dnami stan naše deržave in na- kako bi se odpravile zadrege, v kterih svetovati pomočke, kako bi se odpravile zadrege, v kterih deželah potrebne, da se ljudstvo spet pomiruje, in ktere se znajde deržavno dnarstvo; ta komisija ima nek obstati je že sv. oče papež sam za potrebne spoznah Dalje si bota ki jih bojo tergovci in obertniki poglavnih oba cesarja prizadjala napraviti zvezo vseh laških dežel mest našega cesarstva volili in kterim se bota pridružila še ktere namen ima biti obderžati samosvojnost in celoto Italije dva uradnika nsjvišje sodnije. Druga komisija pa, dokler iz mnogih moz j i povzdigniti blagor njeni in jo z domačo armado varovati ne bojo po vseh deželah ustanovljene deželne namestništva, notranjega in unanjega sovražnika itd. ■■■ ■■ ■ V v mmmtt bode pretresala deržavne dohodke iu stroške vsakega Angležka vlada se zmiraj ni svojega dovoljenja dala za kongres o laških leta od verste do verste; ta komisija bo obstala iz der- zadevah. Francozki časniki so za tega voljo že tako hudi žavnega svetovavstva, kteremu se bo pridružilo ne- na-njo, da pravijo, da tudi brez Angležev bode kon-koliko v dnarstvenih rečeh dobro izvedenih mož; še le po g res. Al to je lože rečeno kakor storjeno! Iz Nemškega. Iz Vratislave. Car rusovski in pogovorila ti poti ustanovljeni prevdarek dohodkov in stroškov se bo předložil cesarju v poterjenje. Pravijo, da v malo dneh se vladar pruski sta se snidla tukaj. Kaj sta se bo vse to okliealo, zraven tega pa se bo brez ovinkov na- se na drobno še ne vé; gotovo pa je nek, da narnen tega znanje dalo, zakaj se je pri poslednjem deržavne m shoda je bil se zediniti v tem, kako se bote ruska in pruska iz pos oj il u leta 1854 namesto 500 milijonov 611 milij., vlada obnašale v prihodnjih važnih zadevah, ako bi treba tedaj za 111 milij. gold, vec obligacij izdalo in toliko več bilo Evropi miru varovati. Ker ste si zdaj pruska in an dnarja na posodo vzelo, kakor je bilo rečeno. Ker je dnami gležka vlada posebno dobre, stopi po tej prijaznosti tudi angležka vlada v nekako stan našega cesarstva res v veliki zadregi, je treba krepkih angležka vlada v nekako ožjo zvezo z rusovsko vlado. To pomočkov, da se po poti občnega zaupanja rešijo pre- pa je tudi pruski vladi prav ljubo, zakaj zlo letí sum na važne zadeve; za to vse željuo prićakuje novih naredb. to ? da perva dežela, ktero bo Francoz napadel, utegne Iz Reke 24. okt. Včeraj zvečer ob šestih je razsa- biti pruska; za to si že zdaj pripomočnikov iše, dokler jala tukaj morska troba s tako silnim viharjem, bliskanjem ni še prepozno. in tako ploho, da smo mislili, daje sodni dan; veliko dreves Iz Laškega. Iz Fiorence 21. oktobra. Po besedah vihar izruval, mnogo dimnikov poderl, več streh odkril „Moniteur Toscan." je cesar Napoleon toskanskim po- je in okinj pobil. Papirnica in nekteri mlini so veliko škodo slancom, ko so se mu unidan poklonili terpeli.. . ^.., lz Padove. Po ukazu ces. ministerstva od 24. okt. so šole na vse uči liše u padovanskem za pervo polovico ? sledece odgo voril: „Ker nisem obljub odvezan, ki sem jih storil o Villafranki, Vam ne morem nič druzega svetovati kakor to da sprejmete spet svojega prejšnega vladarja; on pa Vam ? letošnjega šolskega leta zaperli. bo zagotovil svobodno vladařstvo; da bi se kdo drug ? Iz Serbije. Iz Beligrada. Knez Miloš je gledé na vtikal v toskánské zadeve, ne bom nikakor terpel; tudi Na- Več ne morem storiti to. da kmetom živeža zmanjka 5 ako iz nevednosti ali zani- politancom ne bom tega dovolil. kernosti svojega polja ne obdelujejo dostojno, poljsko po- kakor to kar je mogoče. Priporočam Vam se posebno, da ki obderžite postavni red v svoji deželi". Iz Parme 22. oktobra. Tudi tukajšni poslanci so stavo od leta 1837 vnovič razglasiti dal. Ta postava, kaže knězovo skerb za svoje ljudstvo in je gledé na ondi navadiie občinske žitnice res potrebna, obsega 13 raz- razglasili odgovor, ki gajim je cesar Napoleon dal. delkov. Važniše reči te postave so: Vsak oženjen kmet mora Obljubil jim je, da bo na vso moč podpíral Lahe; z silo 350 vojske se nihče ne bo vtikal v njih zadeve; sicer pa se ne mati in oče za-nj pr > kmali po rojstvu zadavili Neki more odvezati tega, kar je v Villafranki obljubil. V nekterih časnikih se piše, da francozka vlada znana, da nobeno dete evropejski poslanec, kteremu je grozovita turška postava k » pola iz rodovine l terja od sardinské odškodovanje za svojo pripomoć v t poslednji vojski. To pa ni res; francozka dezela ne terja odškodovanja, al precej zamotano rajtengo imate nek te vladi met1 seboj. Francozka vlada je dolžna sardinski veliko a nove se ne sme pri življenji pustiti, je že pred sklenil uhraniti to ljuto razvado, al prepozno je zvedil rojstvo ne-srečnega otročiča. — Veliki vezir Ali paša je od sultana slovo dobil milijonov za to, da je njeno armado s zivezem oskerbovala in na mesto njeg v vojski na Laškem, — sardinska vlada pa je francozki hemet Kibrisl je stopil Rusom zlo prijazni M pasa In to važno premembo v turškem še več milijonov dolzna za to, da je dobila od nje orozja ministerstvu je napravila cerkeska in střeliva za vojsko klica, tako lepa i da in po tem takem je nek sar- nikdar se ni clovesko oko vidilo take zale ženske. Sultan dins ka vlada francozki okoli 40 do 50 milijonov frankov jo ima zdaj v svojem h i dolžna. tako zamaknj da ne sliši in ne vidi nič druzega kot to in je nek v njeno lepoto • V Iz Rima. Govori se, da sv. oce papez hočejo Cerkesnjo, ktero mu je daroval nje prejšni s 4 ruso v regi malteški red po vojaški osnovi ustanoviti in toliko mentov napraviti, kolikor je katoliških vladarjev; vsak regiment kim di okinčani gospodar Sliši se. da Bek a Efend a enega izmed bi potem imel ime po tisti katoliški deželi, v ktere glavarjev poslednje turške zarote, so 7. oktobra v ječi za imenu je postavljen. davili, 14 ucencom mornarske šole pa, ki so bili tudi v to Iz Napolitanskega. Tudi pri nas tli žerjavica zaroto zapleteni, so oběsili težke kugle na noge in jih po nezadovoljnosti. S i ci lij ani ne marajo za napolitansko topili v morje vlado; zato se je deputacija podala v London in hoče tii vse svoje žile napeti, da bi se Sicilija ločila od Napoli- pride nedavnej neki divjak ter Iz Avstralije. K nekemu angležkemu misijonarju ga pr tanskega. y> Koliko žen imaš?" ga prasa misijonar naj bi ga kerstiL mu od- Iz Toskane je sla deputacija tudi v B ero lin in gov „Ako želiš keršen biti, n Dve u Petrograd. Da jo je pruski minister prav prijazno sprejel in ji obljubil, da pruska vlada v kongresu ne bo znano; kako pa je bila na Ru- V ze biti smeš le eno ženo imeti" mu pravi gospodv „Dobro! se bom pa znebil starejše reče divjak. — Cez en teden pride spet in želi keršen 9 U nasprotovala Lahom, je sovskem sprejeta, se še ni slišalo. Iz Tur ina se piše, da je minister pravosodja sem jo škofu bergamaškemu ukazal, naj svoj poslednji pastirski - list nazaj vzame, sicer bo rekoč 5 da ima zdaj le e n o ženo. „Kam pa si Brez ovinkov divjak smehljaje odgovori: Ci v drugo s n e d e 1 > mogel svojo škofijo zapustiti. Iz Francozkega, Francozka armada na Laškem V Terstu 26. oktobra 1859 šteje 52.000 vojakov. Nekterim i _ _ .. . .. . • v v regimentom Loterijne srećke: : 79. o 68 39. 82 dalo 5 se je napove da bojo kmali svoje stanišče premenili; kam pa pri Prihodnje sreekanje v Terstu bo 5. novembra 1859. dejo, še ne vejo. Gotovo je pa, da francozka armada ne bo V Gradcu na Dunaji 29. oktobra 1859 42. 80. 31. 60. 43. 57. 41. 61. 30. 14. se kmali zapustila laških dežel; kontrakti za meso so na- Prihodnje sreekanje v Gradcu in na Dunaji bo 12. novembra 1859 pravljeni do majnika prihodnjega leta. lz Španjskega. Iz Madrida. Vlada je deržavnemu zboru naznanje dala, da bo Marokancom vojsko napo-vedala. Deržavnemu zboru je to prav po volji, zato ji je obljubil vso svojo pripomoć. Francozka vlada podpira spanjsko vlado o tem početji; al angležka vlada je francozki vediti dala, da nikakor ne bo terpela, da bi Španjoli napadli Marokance. To slišati, so časniki zagnali berž velik hrup, da zdaj je čas přišel, ko se bote an- V Zit n a cena v Ljubljani 29. oktobra 1859. Vagán (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 59. banaške 5 fl. 59. turšice 3 fl. 90. soršice 4 fl. 10. V 9 rezi 3 fl. 38. ovsa 2 fl. 16. jećmena 3 fl. 10 prosa 3 fl. 36. ajde 3 fl. 13. g 1 e ž k a in francozka vlada s per le in odtod se utegne 29. oktobra 1859. Kursi na Dunaji uneti vojska brez konca in kraja. Gotovo je, da mar o v novem denarji kanske hornatije zdaj v versti političnih zadev zvonec 5% obligacije od leta 1859 Deržavni zajerni ali posojila.l Druge obligacije z lotrijami. Kreditni lozi po g. 100 . g. 95. nosijo, — ali bo pa res tako hudo, kakor se misli, se se ne vé gotovo, ker španjska vlada uoče na vrat na nos se v vojsko spustiti in je Marokancom dala 14 dni premislika v novem dnar. po 100 g. g. 66.5014 '/2 % Teržaški lozi po 100 v 121. 5°/0 nar.posojiloodi. 1854 „ 5% metalike i in po tem še le se bojo zacele priprave na vojsko. V tem 4 V °/ * /2 '0 4°/, času pa utegne že marsikaj drugač biti. Poslednje novice 0 enoglasno terdijo, da Angleži iz Londona pa vendar skor v marokanski vojski ne bojo rok križem deržali, ker se jim je bati, da bi Španjci in Francozi si ne prisvojili te tudi zavolj kupčije veliko 3% 2'A% 1% r> v n V) 5? w v w » V) VI 75. 70. 5 0 ° /o Donavske parabrod ske po g. 100 » 102. 62.251 knez Esterhazy. po g. 40 „ 80.50 55.5d|Knez Salmove po g. 40 42.I HttillMI «5. 39.50 Knez Palfyove po g. 40 „ 35.50 V} Knez Claryove po g. 40 13.751 Knez St. Genoisovepo g.40 V) r> n Angležem dezele, na kteri je ležeče, ker se ona večidel z angležkim blagom tega pa tudi zavoljo bi Španjci in Francozi posedli blizo 57 milj oskerbuje ; je Angležem tem v peti, ker potem Obligacije zemlišn. odkupa. | KnezVVindischgrâz.pog^ (po 100 gold.) ^ ~ J A "" 5°/0 dolnjo - avstrijanske g. 91. 5% ogerske...... 71.25 36. 36.B ■■■■■m^H* 24.50 Grof Waldsteinove po g.20 „ 25.50 rsi a wr i • v ^ /n ^ dolgo angležki terdnjavi v Gibraltaru ravno nasproti leži. ki Nikakor tedaj ni prezreti, da se tukaj kaj primorje, 5% horvaškein slavonske 5% krajnske, štajarske, 69. Grof Kegleviceve po g. 10 Denarji. Cesarske krone . . Cesarski cekini . , 14. « hudega kuha koroške, istrijanske . Deržavni zajemi z lotrij 82. » 17.10 5.95 Napoleondori (20frankov) ,, 10.95 in to toliko bolj, ker so strune med angležko in francozko vlado že tako zlo napete, da se je bati, da bi zdaj 1 • V , . in zdaj ne pocile. Iz Turškega. Iz Carigrada. Unidan je sultanovka Zajem od leta 1834 po 250 „ „ „ „ 1834petink. „ » „ „ 1839. . . „ „ 1839 petink. „ 0 narodni od leta 1854 320 320 Souvraindori Ruski imperiali Pruski Fridrikdori w r> Munira, hci turškega sultana in žena Mahmuda paša, sinčka Dohodkine oblig, iz Komo rodila, kterega so pa po turških postavah, ceravno sta w r> 115.501 Angleški souvraindori Hl.—-ILouisdori (nemški) . 108.50l Srebro (ažijo) 15.50 w T) V) 5? V 17.20 10.2 O 10.60 12.45 10.15 24.50 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in záložník: Jožef Blaznik