F iWjiy rJte 5-r-ir?-rtf^IEDHICHSHAI'EH NEWYOB V s i naiuusi SEVILLE WXH A .PZKNAMBUCO IO DE JANEIRO HOW VHe &JR.A..F ZEPPELIN "WILXi Iiooic over B_xo de ■CA.iTElE.o « Na krovu "Graf Zeppelina," 19. maja. — Veliki nemški zrakoplov Graf Zeppelin se je podal Včeraj na dolgo potovanje. Da-si vreme ni bilo nič ugodno, pa je Graf Zeppelin pod spretnim Vodstvom dr. Eckenerja, se zelo spretno ogibal raznim nevihtam, ki so divjale v zraku. Zrakoplov se je prvotno močno gibal, tako da je pQtnike na krovu Premetavalo semintja, toda kmalu je zrakoplov zavzel stalen polet, in potniki so se veselili v nedeljo zjutraj pri dobrem zajtrku. Jedli so divjačino in španske makarone, 3000 čevljev visoko v zraku. Povprečna brzica zrakoplova je 70 milj na uro. Graf Zeppelin je namenjen v Južno Ameriko, kamor namerava dospeti v štirih dneh. Prva Postaja je Seville, španska, ka- j ttior dospe v pondeljek, nakar od-Plove zgodaj zjutraj v torek proti Pernambuco, Brazilija. Mecl Potniki je pet Amerikancev in Štiri ženske. Zgodaj zjutraj so vzeli na krov 1500 funtov ledu, 200 litrov mineralne vode, ttcid sto funtov divjačine, postrvi, žive rake, praške šunke in sveže zaklana piščeta. Na krovu se nahaja 100.000 pisem, in ker znaša poštnina za vsako pismo en dolar, je dobilo vodstvo Srakoplova 100.000 dolarjev za sama pisma. -o-*— ' ■■ j Konferenca S. N. Doma v Clevelandu V sredo, 21. maja se otvori' izvanredna konferenca delničarjev S. N. Doma. Na tej izredni ®eji se bo razpravljalo o načinu Uprave Doma in volilo se bo 8I direktorjev na mesto onih, ki so bili izvoljeni na konferenci jaguarja meseca. Na vrsto pride tudi razprava glede dekoracije avditorija. Vse pooblaščence društev se poziva, da se gotovo Udeležijo konference in obenem Se apelira tudi na posamezne delničarje, da se udeležijo zborovanja ali pa pooblastijo kakega drugega delničarja, da jih Vstopa, čim večja bo udelež-ba, tem večje bo nadaljno zanikanje od strani ljudstva. O za-stopstvu naroda moremo govoriti le tedaj, ako je narod v velikem številu zastopan. Pridite torej in povejte po bratsko, gent-Wiansko svoje mnenje, kaj bi bilo najboljše za nadaljni obstoj 111 vodstvo S. N. Doma. V Texasu druhal znova napada zamorce , Honey Grove, Texas, 18. mate. __ Včeraj je bil tu umorjen ^0-letni farmar Fortenberry, in je narod mislil, da so ga zamorci umorili, je podivjal. Nad ljudi se je zbralo skupaj in drvilo proti koči nekega zamor-ca. katerega so šerifovi pomočniki nekaj časa prej ustrelili, ^r se jim ni hotel podati. Mno-*lca je mrtvo truplo zamorca i Privezala na truk in vlekla mrt-v° truplo dve milji daleč. Po-so pa truplo zavlekli v zagorski oddelek mesta, kjer so ruplo obesili na neko drevo, z ^lavo navzdol, polili z gasolinom jj zažgali. Zamorec Johnson je j^l dolžan denar farmarju For-_enberry-ju, in ko je slednji tir-;1al denar, je bil od zamorca us-el j en. * Eks-kajzer Viljem se je te mudil na obisku v Essenu, ^emčija. AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Načrt predsednika Hoo-verja za prohibicijo je sedaj mrtev Washington, D. C. 19. maja. — Sedanje zasedanje kongresa se nikakor ne bo pečalo s Hoo-verjevim načrtom glede strožjega spolnovanja prohibicije, kakor ga je predložila posebna komisija, imenovana po Hooverju. žest predlogov je bilo vloženih v poslanski zbornici, da se pro-hibicija poostri, oziroma, da se naredijo strožje postave, toda poslanska zbornica je najbrž sedaj spoznala javno mnenje v Ameriki glede prohibicije, in poseben odsek poslanske zbornice, ki se bavi s tem vprašanjem, je sklenil, da niti enega predloga ne priporoči pri sedanjem zasedanju kongresa v priporočilo. Ostalo' bo torej vse po starem. Kongresman Tilson, ki je vodja republikancev v poslanski zbornici, je izjavil, da se sedanji kongres sploh ne bo več pečal s predlogi glede prohibicije, in kar on reče, to ostane. Medtem pa -začne danes s ponovnim zasedanjem najvišja sodnija dežele, ki bo oddala te dni odločitev devetih važnih prohibicijskih vprašanjih. Najbolj važen med njimi je slučaj, če je kupec opojne pijače kriv kršenja prohibicije ali ne. -o- Mesto Chicago zopet nima denarja Chicago, 19. maja. — Mesto j Chicago ima zopet prazno blagajno, in mestni uslužbenci ne bodo dobili dela, razven ako ne i pride na pomoč državna posta-vodaja, ki bo dovolila začasni ; potrebni denar. Decembra meseca lansko leto so dobrosrčni Chikažani posodili mestni vladi j74 milijonov dolarjev, da je pla-jčala začasne račune, toda ta denar je zdaj pošel, in mestne bla-I gaj ne so zopet prazne. Mesto ima 40.000 uslužbencev. - ■ i : j - 25-letna tožba Miss Ellen Hunt je bila pred 25. leti od probatne sodnije v Clevelandu spoznana, da je blaz-! na in odpeljana v državno blaz-nico. Od tam so jo pa kmalu izpustili, rekoč, da je zdrava. Kakor hitro je bila Miss Hunt zopet na svobodi, je vložila tožbo proti državi, češ, da je bila kri-ivično zaprta. Vsaka državna postavodaja se je pečala ž njenim slučajem, sodnije so imele j opraviti ž njo skoro vsakih šest: mesecev. Miss Hunt je tožila j za $10.000 odškodnine. Sedaj pa je padla odločitev, da drža-1 va ne more ničesar plačati, ker država ni odgovorna, kar sodnik odloči. Nekoč so ji ponujali že $1000, toda ona ni hotela de-inarja vzeti. WJAY postaja Radio postaja WJAY v Clevelandu, potom katere smo oddajali prvi slovenski radio program, je sedaj vsa prenovljena in je dobila tudi večjo oddajno silo. i V jeseni se na tej postaji zopet oglasi slovenska pesem. Program se sedaj pripravlja. Druga obletnica V sredo, 21. maja, ob 7. uri i zjutraj, se bo v cerkvi sv. Vida brala sv. maša zadušnica za pokojno Ano Habat. Prijatelji ranjke so prošeni, da se udele-j žijo. 400 na banketu 400 članov demokratične I stranke v Lakewoodu je prisostvovalo banketu, ki se je vršil , preteklo soboto v Lakewood Ma-| sonic Temple. (iraf Zeppelin se je v viharnem vremenu podal Ji na dolgo pot Orjaški nemški zrakoplov, Graf Zeppelin, ki ie že štirikrat prepljul Atlantski ocean in je v rekordnem času prepljul pot okoli svata, se je zopet podal na daljši polet. Iz Friedrichshafna je odpljul v pondeljek proti južni Ameriki. Na krovu ima 60 potnikov, katerih vsak je p.ačal $5,000 za vožnjo. Kot potnica na krovu Graf Zeppelina je tudi Lady Drummond Hay, znamenita angleška pisateljica. Dr. Hugo Eckener je poveljnik. Pot vodi iz Nemčije proti Cape Ver de otokom do Pernambuca v Braziliji, petem v Rio de Janeiro, potem proti Havani in v Lakehurst, N- J*> odtod zopet domov v Nemčijo. Finančni eksperti trdijo, da industrija in trgovina napredujeti New York, 19. maja. — V finančnih krogih New Yorka, i kjer se odločuje trgovska in industrijska usoda naroda, so trdno prepričani, da je konec iz-! vanredno slabih časov. To so ! dognali iz dejstva, ker velike tr-Jgovine pošiljajo večja naročila v tovarne, poleg tega pa tudi industrije dobivajo večja naročila. Jeklarne poslujejo danes 75 procentov normalno, dočim so v januarju poslovale le 60 procentov. United States Steel jeklarje poslujejo celo 80 procentov normalno, kar znači, da so dobile večja naročila. Tudi farmar-ski pridelki so dobili boljšo ceno, kar pomeni, da bo farmar dobil večjo ceno za svoje blago in bo torej laglje kupoval svoje potrebščine. Cena pšenici in drugim žitom je precej poskočila. Trgovina izkazuje, glasom poročila trgovinskega oddelka vlade, 13 procentov več prometa kot v istem času lanskega leta. 34.-i 678 več železniških vozov z blagom se je naložilo zadnji teden kot en teden prej, znamenje, da se potrebuje več blaga. Hotel zaprt Zvezna sodnija je izdala povelje, da se zapre hotel Talgarth, na 1924 Prospect Ave., kjer se je v hotelu kršila prohibicija. Poleg tega bo te dni izdano sodno povelje, da se zapre še 16 drugih prostorov v mestu. Na potu v domovino Danes zvečer ob 11.45 se odpeljeta iz E. 105. postaje v staro domovino Mr. in Mrs. šepic. Kdor ima kaj sporočiti za Hude-[je ali za Rateče in Kranjsko go-I ro, naj se oglasi pri njem na i domu ali zvečer na postaji, še enkrat vam kličemo: srečno pot in na svidenje! i Večer trgovcev Bazar pri fari sv. Vida i se je odprl pretekla soboto in je trajal v nedeljo ob prav lepi udeležbi od strani faranov in prijateljev te najstarejše slovenske cerkve v naselbini. Videti je, kako se ljudje zanimajo za prireditev. Sreda, 21. maja, je pa določena za naše slovenske trgovce, župnik cerkve sv. Vida, Rev. Po-nikvar, je poslal jako prijazno pismo vsem slovenskim trgovcem, da se udeležijo programa na bazarju v sredo zvečer. Poseben program na bazarju je namenjen slovenskim trgovcem. Pričakuje se od naših trgovcev, ki so vedno tako velikodušno podpirali vse naše narodne ustanove, da se v sredo zvečer vsi odzovejo klicu za bazar. Pripravljena je lepa zabava. Vabljeni so slovenski in hrvatski trgovci od blizu in daleč. Tudi iz Madisona | lahko pridejo nekdanji fa-| rani, in iz vseh drugih kra-; jev. Dajmo, primimo z vse-i mi močmi, da bo letošnji i bazar najboljši uspeh, od-[ kar je bila ustanovljena slo-[ venska fara sv. Vida. Nekoliko dobre volje in zanima-[ nja, pa naredimo lahko ču-1 deže. Nov župan Potem ko sta v vasici New-burg Heights blizu Clevelanda v kratkem umrla dva župana, je bil preteklo soboto imenovan za novega župana Frank Uhlir, ki je po poklicu sprevodnik na ulični železnici. Novega župana je zaprisegel mirovni sodnik Chi-zek. * V St. Louiau, Mo., je umrl časnikar Daniel Grissom, star 101 leto. Republikanci dobro skrbijo za svoje pristaše z mestnimi službami Več republikanskih council-manov je bilo zadnje leto poraženih pri volitvah. In ker imajo republikanci v mestni zbornici še vedno malo večino, pa seveda skrbijo za poražene kandidate, da jim ni treba stradati. Walter J. Dunford je bil svoječasno | councilman iz 1. distrikta- Pri lanskih volitvah je bil pa od ljudstva poražen, toda njegovi prijatelji so pa poskrbeli, da je prišel do kruha. Na nasvet direktorja za javne naprave, Mr. Kruegerja, je bil ustvarjen urad "glavnega skladiščnika" v oddelku za javne naprave, in Dunford je dobil to službo, ki nese na leto $3000. Kot councilman ■ je dobival $1800 na leto, iz če-j sar se vidi, da je bolje biti poražen pri volitvah kot pa zmagati. Vendar bo moral Dunford narediti skušnjo, predno bo de-finitivno nastavljen. Na enak način je dobil dobro službo tudi sin councilmanke Mrs. Bron-strup, ki je star šele 24 let. Imenovan je bil te dni za prvega blagajnika v oddelku za finančne i zadeve mesta. Kot tak bo do-| bival $2700 na leto. Mrs. Bron-: strup, njegova mati, ga je jako lepo priporočila za službo. Tudi mladi Bronstrup bo moral narediti skušnjo, predno bo defi-; nitivno nastavljen v svojem uradu. Odvetnik Smith ■ Te dni je bil aretiran odvet-i tiik Lmdale Smith, ki ima svoj urad v Terminal Tower Bldg. Zagovarjati se bo moral, da je v družbi Union W}re & Iron Co., poneveril svoto $17.300. Postavljen je bil pod $5000 varščine. Smith je bil blagajnik omenjene družbe in je kot tak poneveril baje dotično vsoto. Londonska konferenca je speljala Zedinjene države na led Washington, D. C. 19. maja. — Ko je senat Zedinjenih držav zadnji teden preiskoval posamezne točke mornariške pogodbe, ki je bila sprejeta na raz-oroževalni konferenci v Londonu, je prišlo na dan, da je vlada Zed. držav na konferenci v več slučajih vlekla "kratki konec," j oziroma, da je bila speljana na Jed. Med svetovalci predsednika Hooverja samimi prevladuje' enako mnenje. Splošno začudenje je prevladalo v Washingtonu, ko se je zvedelo, da je predsednik Hoover dal poklicati ameriškega poslanika v Londonu, Mr. Dawesa, v Washington, da se zagovarja radi sklenjene pogod -i be. Dva ameriška admirala sta j te dni pričala pred .senatnim odborom za zunanje zadeve, in j mnenje enega je v ostrem nasprotju z mnenjem drugega, člani senatnega odbora za zunanje zadeve so bili radi izjav admiralov tako zmešani, da so morali odgoditi zasedanje. Rear-admiral Jones, ki je bil prideljen londonski konferenci kot ameriški ekspert, je ostro napadel pogodbo, rekoč, da je slednja narejena tako, da daje Angliji in Japonski vse prednosti, dočim so se morale Zedinjene države zadovoljiti z drobtinami. Ameriška mornarica je glasom londonske pogodbe zelo oslabljena, a japonska in angleška mornarica pa pojačena. Njemu nasproti pa je izjavil ameriški rear -admiral Pratt, da je londonska pogodba "najboljše delo," in da morajo Zedinjene države biti zadovoljne. Tako sta dva najvišja strokovnjaka v ameriški mornarici različnega mnenja, in senatorji sedaj sami ne vedo, komu bi verjeli in kaj bi ukrenili. Splošno mnenje pa je, da je Anglija diktirala londonsko mornariško pogodbo, Amerika je pa vzela vse za resnico, kar je diktirala Anglija. -o-<— Kot oaza v puščavi V četrtek se bo moral zagovarjati pred zvezno sodni j o Abe Weinberg, ki je prišel iz Chicage v Cleveland na konvencijo lastnikov topilnic. Ker mu je bilo znano, da so gospodje žejni, kot je žejen povprečen človek, je v svoji sobi, v hotelu Hollenden, odprl točilnico pijač in napojil vsakega delegata, ki se je oglasil. Toda nekdo je imel predolg jezik, pa je naznanil poštenjaka zvezni sodniji, ki ga je aretirala skupaj z vso pijačo vred. Listnica uredništva A. L. Drugega nasveta vam ne ! moremo dati, kot da se obrnete na javno knjižnico, kjer dobite tozadevna pojasnila.—J. L. Pojdite v urad "Associated Charities," Federal Reserve Bank Building, kjer vam bodo gotovo pomagali. — A. T. Ko mož postane državljan, ne dobi njeho-va žena državljanske pravice, pač pa mora narediti posebno prošnjo, le prvega papirja ji ni potreba. Združena društva Združena društva fare sv. Vida priredijo v nedeljo 25. maja i na Špelkotovih farmah svoj pr-jvi letošnji piknik. Kako bo na i pikniku, bomo že poročali ta te-' den. Vreme Iz New Yorka se poroča, da. je šel Primož Kogoj prvi na par-nik. Bali so se, da bi radi njegove postave sicer zmanjkalo prostora na parniku. Odlično število mladih Slovenk je graduiralo •v •• v na višji soli Slovencem menda v splošnem ni dosti poznana John Adams višja šola v Clevelandu. In vendar pohaja v to šolo toliko naših j mladih Slovenk, da se čudimo ! slovenskim staršem, ki pomagajo svojim otrokom do višje oz-obrazbe. Pretekli petek večer jo graduiralo na omenjeni šoli 135 I učenk, in čitajte naša slovenska imena, koliko jih je! "Za uk si 'prebrisane glave" je pel naš pesnik že pred več kot 100 leti, in to še danes velja, tudi za naše mlade ameriške Slovence in Slovenke. Sledeča slovenska dekleta so graduirala pretekli petek: i Mary Alič, Ana Biličič, Mary Cvar, Jennie Dime, Frances Fu-i mič, Frances Gašparec, Pauline Grum, Louise Hočevar, Jane In-tihar, Martha Ivančič, Elizabeth Ivanko, Rose Jerman, Frances j Klopčič, Olga Koporc, Mary Ko-stanjšek, Julija Kovach, Molly Kovacich, Elizabeth Lavrich, Jennie Levstik, Jennie Liptak, Veronika Lončar, Julia Mihelčič, Anna Mikulin, Laura Mestek, Eleanor Noch, Stella Petrinčič, Katarina Planič, Ana Franko, ; Mary Pucel, Ana Pureber, Mary j Pust, Mary Radi, Emilija Skala, Vera Skander, Antoinette Skok, Ana Solomon, Štefanija Spola-rich, Molly Stare, Julia Stark, Ana Stupica, Mary Sturm, Jennie Suhadolnik, Ana Tomažin, Ana Vadnal, J-ulia Verbič, Mary Vidmar, Mary Jerman, Frances Jurkovič, Frances Zinkovich, 49 slovenskih deklic iz 135 gradu-jin\ncev John Adams šole. Mladim Slovenkam gredo naše iskre-' ne čestitke! -o- Smrt Slovenke I V pondeljek zjutraj je-premi-j nula Cecilija Gruden, rojena i šuštaršič, stara 46 let, stanujoča na 15107 Hale Ave. Tu zapušča | soproga in pet otrok, Angelo, i Alginc, Cecilijo, Viktorja in |Jennie, ter dve sestri: Jennie ■Godec in Antonija Koren v East Worcester, N. Y. Ranjka je bi-jla rojena v fari Kamnagorica | na Gorenjskem, kjer zapušča še eno sestro in dva brata. Tu je bivala 24 let. Bila je Članica -društva Združeni bratje št. 26 SSPZ. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 2. uri pod vodstvom i J. žele & Sons. Prizadetim naše sožalje, ran j ki pa naj bo ohranjen blag spomin. Smrt rojakinje i V pondeljek popoldne je v Charity bolnici umrla Mary Bur-gar, rojena Martinjak, stanujoča na 1386 Giddings Rd., stara 47 let. Tu zapušča soproga in štiri otroke, Mary, Frank, Lov-rcnc in John. Doma je bila iz vasi Grad, fara Cerklje na Gorenjskem. Tu je bivala 18 let. Bila je članica dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj pod vodstvom J. žele in Sinovi. Iskrene sožalje preostali družini, ranjki pa naj bo ohranjen j blag spomin. Odlična čehinja Mrs. Marie Tilsch, ena najboljših današnjih novelistinj na |češkem, dospe danes v Cleveland, kjer se bo mudila en teden. Namen njenega obiska je študirati ameriško življenje, zlasti pa ! življenje Čehov v ameriških na-! selbinah. Jetniki v zaporih Uprava zaporov v Columbusu naznanja, da sorodniki še en mesec ne morejo obiskovati jetnikov v zaporih. NO. 118. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 20th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXII. naše novince, ki prvič potujejo, precej domotožno. Najbolj je to občutila Mrs. Jos. Smole, katera se nahaja prvič po 26 letih na potovanju po železnici. Njene misli uhajajo nazaj v Cleveland, O. na Glass Ave. k mali, 3 letni hčerki, ki gotovo povprašuje po mamici. Iz Chicago ji je že pisala v pozdrav razglednico. Vse drugače se pa obnaša njen soprog, Mr. Jos. Smole. On si je bil še pred odhodom preskrbel Ali je Hoover moker? za pot taka sredstva, s katerimi se dolgčas preganja. Imel je seboj precej piunicije, toda ker-se je dobro poslužuje, se , zaloga vidno manjša. Tplaiži se,, da Jo bo zopet napolnil pri njegovih bratih v Denver ju in v Butte, Montana. Bomo videli! Kako se bomo imeli še nadalje, bom že sporočal. Pozdrave v s ep čita^teljem Ameriške Domovine. A. Grdina. OB 15-LETNICI VOJNE NAPOVEDI ITALIJE AVSTRIJI Kic Jr. - 43 Simčič . i 36 Papež A. 64 Novak A. 77 Miller J. 46 Kic Sr. 69 Jazbec Sr. 68 Globokar 62 Russ Joe 75 Jazbec Jr. 66 Jerič Joe 75 Skupaj 1093 Torej smo premagali newbur-ške fante za 62 točk. No, Jaka, pa mi povej, če mi "hale" pometamo. (Od hudiča ste ga, rečem. Op. Jakata.) ZGODOVINA KRUHA Z danšnjim dnem je minulo 15 let, ko zagrmeli so topovi na slovenski zemlji in rušili domove, vasi, trge in mesta. Fantazije Simon Gregoriča postajale so dejstva. Doberdob, St. Mihael, Grmada, Kalvarija in drugi prijazni hribi so postali preko noči ognjeniki, kjer je bruhalo železo in ogenj iz njega in v njega. Cvetoče drevje, zoreče češnje, zeleni gaji, postali so okleščeno pogorišče pod težo iz-bruhanega želez j a. Bregovi deroče Soče niso mogli več kljubovati človeški sovražnosti, ampak so se preko noči spremenili v zasede, kjer je ubijal človek človeka. Ne dolgo poprej, je ob njenih bregovih trgala jasnega obraza in rdečih lic Primorska mladenka cvetje in prepevala: slovenske pesmi. Mladenki se ni sanjalo, da bodo iz bregov postali okopi in v okopih bo njen oče, brat ali ljubljenec branil zemljo, po kateri ona veselo prepeva in ne sluti gorja, katero prihaja. Topovi so bruhali, puške so pokale, granate rušile, šrapneli morili in plin je dušil mlada življenja — dekliških upov. Strojnice so ropotale, mine so padale in z njimi tudi mladi očetje, p usti v-ši osirotelo deco nemili usodi. Prepadlih lic, globoko zamišljena, opotekajoča pod težo bremena, dvigala je osamela žena klic k nebu: naj ji čuva vesoljstvo moža — očeta, kopici^iepreskrb-ljenih otrok! Bdela je majka ob strašnem potresu z solzo na očesu noč ih dan, ter čakala sporo- Novice nam dnevno prinašajo dokaze, da bo v prihodnji narodni volivni kampanja igrala največjo vlogo prohibi-cija. Voditelji republikanske kot demokratične stranke so ?e doslej otresale tega vprašanja z vso silo, toda kot ogromen hudournik, ki nevzdržno sili naprej, tako je tudi pro-hibicijsko vprašanje se zarinilo v javno mnenje, ki je brez moči da bi se otreslo tega vprašanja. Kongres porabi tri dni v tednu za debato glede prohibicije, časopisje posvečuje dnevno cele strani temu vprašanju, cerkve, univerze, dobrodelne družbe, vse se peča s pro-hibicijo. Pred prohibicijo se danes umika vprašanje brezposelnosti, da celo vprašanje visoke colnine. In brez dvoma je, da bo prihodnja predsedniška kampanja se vršila v znamenju prohibicije. Demokrati ali republikanci bodo imeli kandidata, katerih eden bo odločno moker, drugi pa odločno suh. Ameriški narod bo imel tozadevno priliko izjaviti končno veljavno, ali je za prohibicijo ali proti. Predno pa se bo vršila predsedniška kampanja, bomo imeli letos v novembru mesecu kongresne volitve. Te volitve bodo prvič pokazale ravno kaj ameriški narod misli glede prohibicije. Kongres je prostor, iz katerega mora priti prva beseda, ali se prohibicija obdrži ali ne. V poslanski zbornici kongresa je danes 435 poslancev, v senatni zbornici pa 96. Izmed 435 poslancev v poslanski zbornici jih je danes 140 mokrih in 295 suhih. V senatni zbornici jih je 32 mokrih in 64- suhih. To je, suho volijo, loda mokro pijejo, kot so si že mnogokrat javno očitali eden drugemu. Brez dvoma je, da je tako med republikanci kot med demokrati mnogo suhih in mnogo mokrih. Držal se je pa doslej svoje stranke, dokler ni prišla kriza glede prohibicije c!o tako akutnega stanja, da pri prihodnjih volitvah se skoro ne bo več moglo vedeti, kdo je demokrat, kdo je republikanec, pač pa se bo vpraševalo: kdo je moker, kdo je suh! HinavŠčin tozadevno moiia, biti. konec. Med demokrati je nekaj voditeljev v južnih državah, ki hočejo na umeten način držati prohibicijo še naprej, ko so pri tem pozabili na prvi princip demokratične stranke, namreč, da prohibicija ni zadeva, s katero naj se peča narodna ylada v Washingtonu, pač pa je prohibicija zadeva vsake posamezne države, ki naj odloča, ali želi prohibicijo v svoji državi ali je ne želi. In demokrati in republikanci so se že začeli medsebojno. Znani demokratski vodja, Josephus Daniels, ki je bil za časa predsednika Wilsona mornariški tajnik, je vrgel predsedniku Hooverju očitanje v obraz, da'je Hoover — moker. Hoover je sicer javno izjavil, da je prohibicija "plemenit eksperiment," toda nadalje se ni vtikal v to vprašanje in je. prepustil vso stvar svojim uradnikom. Toda zadnje čase se je položaj nekoliko spremenil. Kot republikanski kandidat za zveznega senatorja v državi New Jersey se je priglasil4 Dwight Morrow, ki je izjavil, da bo kandidiral za senatorja, in v slučaju, da je izvoljen, bo deloval na to, da se prohibicija v Ameriki odpravi. Morrow je pa slučajno najožji prijatelj predsednika Hooverja. 'Kakor hitro je Hoover prišel v predsedniški urad, je imenoval Morrowa za poslanika v Mehiki, kjer je eno najbolj odgovornih poslaniških mest. Kmalu po poroki svoje hčere z Lindberghom, se je Morrow odpovedal poslaništvu in sedaj prevzel kandidaturo za zveznega senatorja. Vprašanje je, ali Hoover in Morrow skupaj delujeta, da izbijeta tla prohibiciji? Gotovi demokrati to očitajo, in čimprej bodo ti gotovi demokratje sami naredili tako kot je naredil Morrow, toliko prej bodo dobili priliko, da bodo izvoljeni. Letošnje kongresne volitve bodo vsem jasno pokazale, da je ameriški narod sit šikan in tiranstva, ki ga izvajajo suhaški voditelji. Ako misli Hoover še enkrat kandidirati se bo tudi postavil na stališče onih, ki trdijo, da je prohibicija največja ovira ameriškega napredka. čila — dali je sin ranjen, sin brez nog, sin mrtev. Rotila se je k nebu, dvigala na tihem glas vnebovpijočega in v materinski ljubezni zahtevala sina nazaj, do katerega je imela po zakonih narave le samo ona pravo. Sin je bdel v strelskih jarkih, čakajoč,. kdaj mu krogla ugasne mlado življenje, kdaj mu granata od-; trga roko in kdaj mu želežje izlije oči — in mati, — slonela je ob stranici postelje, ter v duhu oblivala izmučenega, iztradane-ga sina z materinsko ljubeznijo. Topovi so pokali, granate so padale in z njimi tudi cvet slovenskega naroda. Solze so tekle v potokih, armada vojnih sirot je rasla, kri nedolžnosti je prepojila že vso zemljo, toda topovi niso umolknili in granate niso nehale padati: ampak hotelo se jim je še solz, krvi in sirot. . . Topovi so nehali bruhati, puške nehale praskati in strojnice ropotati takrat, ko se niti grob grobu ni mogel več umikati. Utihnili so tistikrat, ko so mladi ženi umorili moža, mlademu dekletu fanta, materi sina in otrokom skrbnega očeta. Izginili so topovi, končala je morija, toda tisočeri grobovi še stoje in pričajo, da je bil iz zemlje v zemljo, na kateri kraljuje sovražnik brez zmage položen sin slovenske matere in da bo U njegovega mrtvega srca vzklila nekdaj osveta in osvoboditev. O, Doberdob, o Doberdob . . . slovenskih fantov grob . ..! Joško Penko, Zast. Amer. Domovine. St. Clair Rifle and Hunting Club Piše A. W. KMET Zadnjo soboto sem šel malo na izprehod in sem prišel mimo hiše, pred katero je stalo nekaj naših prijateljev. Glave so skupaj tiščali in pogovarjali so se nekam skrivnostno. Ker me je prijel firbec, sem stopil k njim in jih vprašal, kaj da imajo tako važnega "na talarju." Pa mi je eden povedal, da je bil šel na lov in je vjel precej rakov. Da pa so bolj kumerni in jih misli malo porediti, predno bodo za na mizo. Je rekel, da jim je kar slame nametal, pa naj žro. O, salabold, kaj si naši fantje vsega ne zmislijo. (Zakaj jim pa nisi rekel, naj jih zakoljejo in gnajti posuše. Pa tudi krvavice iz rakove krvi so dobre. Op. Jakata). Zadnji torek so bili fantje od Rainbow Hunting & Fishing kluba pri nas in smo se udarili na našem strelišču. Streljali smo pa takole: St. Clair Rifle klub prvih deset strelov: DOPISI "■•• ■■ - ......... ■■ "• • ■ ................. - ■■ " ■ ■■ ... ■ i' S pota.—Cleveland-Denver, Colo., 14., 15. in IG. maja.— Zdaj gremo, o zdaj gremo, nazaj še pridemo! Danes, v petek zjutraj 16. maja se bližamo Denver ju, stolnemu mestu države Colorado. Mesto je nadvse lepo in sezidano od samih milijonarjev, katere je obogatela zlata ruda mogočnih coloradskih gora. Vozimo se po samih planjavah, malo valovite zemlje, kjer( so večinoma sami pašniki. Vidimo tisočere glav živine, katera se tukaj redi za klavnice velikih mest vzhodnih držav. Med živino na pašnikih vidimo mnogo dolgoušcev, zajcev, kar bi bil pač pravi raj za naše clevelandske lovce. To bi pokalo v jeseni! Sedaj smo že visoko nad morjem, 4500 čevljev. Ko dospemo v Denver bomo pa 5183 čevljev nad morsko gladino in pa 1420 milj od Clevelanda oddaljeni. Naravne zanimivosti se prično šele sedaj. Okrog Denverja stoje mogočne gore, med in čez katere nas bo peljala železnica še daleč naprej, dokler ne pridemo v Vancouver, v British Columbi-ji, Kanada, od koder ni več daleč v Alasko. Do tukaj je bilo posebno za i Peterka 84 Mišmaš 73 Suael 63 Glažar 82 Penosa V. 63 Spendal 78 Leskovec 77 Skufca 73 Buchar 79 Kmet 61 Mihič 71 Saje 45 Doles 71 Česn 67 Fabian 58 Mačerol 50 Kavchnik 50 Štrauss J. 43 Gabrenja 78 Speh 71 Mihaljevich 63 Pozelnik 56 Mihelčič 47 Podpadec 70 Rainbow klub prvih deset strelov: Gliha L. 44 Kapelar 79 Mertel 26 Russ A. 62 Marinčič J. 86 Glavič J. 61 Jerič 00 Kic Jr. 68 Simčič 50 Papež A. 54 Andrejček 00 Novak A. 70 Miller J. 41 Kic Sr. 64 Jazbec Šr. 72 Globokar 61 Russ Joe 69 Jazbec Jr. 42 Jerič J. 44 V tekmi: St. Clair Rifle klub: Peterka 85 Mišmaš 52 Susel 67 Glažar 58 Penosa V. 77 Spendal 1 79 Leskovec 81 Skufca 68 Buchar 76 Kmet 52 Doles 62 česn 67 Fabian 82 Gabrenja 52 Speh 50 Pozelnik 77 Podpadec 70 Skupaj 1155 Rainbow klub: Gliha L. 70 Kapelar 87 Mertel 61 Russ A. 62 Marinčič J. 79 Glavič J. 53 Kvarjenje kruha—oderuhi V vseh časih so skušali ljudje moko vsaj deloma nadomeščati z raznimi nadomestki. Ti so bili: krompir in kostanj, ki sta še kolikor toliko pripravna, a tudi želod, buče, razni lišaji, lubje, nadrobno zmlet les, žaganje, si-rek, fižol, kri, posušene ribe in meso, polži itd. Kajpak, mnogokrat so bila suha leta in Adamovo potomstvo je pač seglo po vsem, kar je bilo pri roki. Manj opravičljivo je neko drugo dejstvo. Bili so mlinarji in peki, ki so znali zviševati težo moki in kruhu na ta način, da so mešali vmes mavec, zmlete kosti, kredo in drugo. Koristili so svoji mošnji, pa oderuško grešili in škodovali zdravju kupcev. Iz vseh krajev Evrope je ohranjenih ne-broj zakonov, odredb in predpisov, s katerimi so skušale oblasti ščititi zdravje naroda pred tako brez vestnost j o. Dandanes so goljufije te vrste bolj redka stvar, ker bi jim prišli z mikro-| skopsko in kemično preiskavo | prelahko na sled. Če so v prejšnjih časih zalotili nepoštenega peka, so ga na J javnem trgu bičali in za par ur privezali h kolu, ki je stal sredi mesta. Tako je zabeleženo v starih listinah, da so v Vratisja-vi, v šleziji, leta 1736 priklenili nekega peka za tri ure na sramot. oder, ker se je drznil prodajati nužiten kruh. Pri Valva-zorju pa čitamo, da so v Ljubljani peke, ki so prodajali premajhne hlebe, pod Trančo potapljali v Ljubljanico. Ko se je nepošten j ak že nekoliko napil vode, so ga znova potegnili kvišku. | To se je nekajkrat zaporedoma ponovilo. I Sploh se zdi, da so imeli naši predniki več križev in težav radi preskrbe z vsakdanjim kruhom nego mi. Nekdaj ni bilo j železnic in parnikov, ki bi mogli v najkrajšem času iz žitorodnih i dežel dovažati potrebno hrano. Nekdaj je bilo drugače. Viharji I na morju, gusarji, požari, slabe ceste, negotovi mostovi, rokov-njaštvo in ogromno število cari-riaric in mitnic — vse to je dajalo kaj malo pobude za prevažanje večjih tovorov na veliko ! razdaljo. Baš zato je bila mnogokrat lakota, ker ni bilo mogoče dobiti živil iz oddaljenih krajev, koder je žito obrodilo. Ko je bila na Kranjskem leta 1817 huda lakota, je kupila mati za drag denar četrtino (4 bokale) mešanega žita (pšenica, rž, ječmen , oves) in iz te zmesi je imelo pet otrok dva meseca kruh. No, tembolj je šlo špekulantom žito v klasje. Kar čez noč je v marsikaterem mestu ali kar j v vsej deželi zmanjkalo moke in kruha. Po domače povedano so trgovci in peki svoje zaloge lepo poskrili, da bi šle cene kvišku in bi bil zaslužek čim večji. Kronika največjega lombardskega me-i sta omenja značilen primer take zlorabe. Bilo je leta 1628, torej za dobe 30 letne vojne. Tudi v Italiji, ki takrat sicer ni bila bojišče, so to vojno čutili. Našli so se ljudje, ki so znali izkoriščati že samo dejstvo, da se je povsod v deželi o vojni in njenih grozotah vobče govorilo. Plemiči in "nekateri drugi" v Milanu so začeli žito zadrževati v skladiščih, tako da je na trgu nekaj dni zaporedoma kar zevala praznina. Pa niti tega niso hoteli dopustiti, da bi tuji trgovci pripeljali novg blago v mesto. Tako so dosegli, da je poskočila cena vreči pšenice na preko 50 milanskih lir. Gladno ljudstvo se je začelo puntati, dokler niso oblasti poskrbele, da $e je vrnilo i žito po znosni ceni na trg. 1 Tudi Ljubljana je videla za 30 Ce verjamete, aP pa ne... Saj veste, da marjašar ni nikdar doma. Kako naj bi bil —. ali naj z otroci igra marjaš? Pa čeprav vsak dan sproti obljubi: "Frdamane karte, nikdar več jih ne primem v roko!" Pa drži toi svojo obljubo ravno do prve prilike, katero, če se mu sama hitro ne ponudi, išče z silno ihto v; srcu. Pa so reveži, ti marjašar j i! Meni se smilijo in pa sami sebi, drugje tako ne najdejo tolažbe. Samo godi*nanje in špetir je doma. žena nekega strastnega marjašarja je oni dan pkla, da bo možu napravila lunč v besket, da ne bo revež lačen hodil okrog, pa naj ostane zunaj, dokler hoče. Pa jo je mož prijel za besedo, pa se je premislila in ga nagnala z lepimi krščanskimi ime-;ni: ponočnjak, kvartopirec, zgu-:ba in zapravljivec. Pa mislite, da take tolažilne besede kaj izdajo? Figo izdajo! v O, ko bi žene razumele svoje i mar jašarske možičke! To bi bilo življenje! Pa kaj, ko jim ne gre v glavo: da je ni večje zabave na svetu kot je marjaš. Se jim ne da dopovedat. Pa kako hitro mine čas pri marjašu! če bi v tovarni tako [hitro! Enkrat se deli naokoli, ipa je tri ura zjutraj. Potem se pa začne tisti križev pot: le kaj bo ona rekla! O, pa reče, reče. Tako je prišel en takle marjašar v soboto večer precej pozno domov. Pa. mu je rekla ona zjutraj, še pred mašo: "Ubogi naši otroci! . . . Zjutraj, ko vstaneš, so že zdavnaj vsi v šoli in zvečer, ko prideš od tistega tvojega marjaša, so pa že v postelji! . . . Saj te nikdar ne vidijo! . . . Saj te še ne poznajo ne! . . . Pošlji jim vsaj tu pa tam kako razglednico!" A Neki zobozdravnik je tožil: 'Kar je preveč, je pa preveč! Tistemu bogatemu tovarnarju sem že pred tremi meseci napravil umetno zobovje. Včeraj ga grem obiskat, da bi dobil denar, pa me je prav sirovo nahrulil. In ne samo to, pomislite, same jeze je povrh še škripal z mojimi zobmi!" A "Ti, zakaj se pa v knjigah vedno bere le o boginji zmage, nikoli pa ne o bogu zmage?" "Kadar boš oženjen, boš to stvar že razumel!" A Zaljubljen fant je pokleknil pred svojega dekleta in vzkliknil: "Oh, če bi te mogel napraviti srečno!" "To je prav lahko," odvrne punca, "samo izpred oči mi izgini!" i A ' i Dva lovca sta jih vlekla izpod pazduhe. Eden je skušal drugega prekositi v lažeh. Pa pravi prvi: "Pri meni cloma raste tako visoka trava, kot je najvišji zvonik v mestu." Drugi pa pravi: "To ni nič! j Na mojem polju pa raste tako nizka pšenica, da morajo vrab-ici poklekniti, če hočejo zobati zrnje." A "Ti, tale možakar je pa izvrsten plesalec!" "Kako ne bi bil, saj že 20 let tako pleše, kakor mu žena gode! V restavrantu si naroči gost j pečeno ribo in ko jo je po,jedeh ga vpraša lastnik: "No, kako s«3 (vam je kaj riba dopadla?" "Veste, jedel sem že boljše ribe," odgovori gost. "Morda ste jih, pa ne pri me* j ni," odgovori užaljeni restavra ' !ter. Ji letne vojne črne tedne, ko je bil kruh več vreden od zlata in žlahtnih kamnov. Valvazor poroča, da so se v letih 1622 in 1629 zaloge v vsem mestu silno skrčile. Tedaj so pekarne z dimom bolj malo nagajale, trgovcem se I je komaj še ljubilo odpirati trgovin. Ljubljančani so postajali za čuda tihi in topi, le na pokopališče so hodili češče nego prej. Pomanjkanje kruha je usodno vplivalo na razvoj dogodkov za velike francoske revolucije, ki se je pričela leta 1789. že prej se je velikokrat dogajalo, da v posameznih mestih in pokrajinah ni bilo dovolj kruha. Ljudje so seveda godrnjali in vedno manj tuja se jim je zdela misel, da si bo treba slednjič s silo pomagati. Vsi so bili uverjeni, da sta kriva dvor in vlada. Ali ni vladal kralj Ludovik XVI. zato, da bi imeli Francozi dosti kruha? Kraljica Marija Antonietta (izg. Antoaneta) je nekoč slišala, da narod strada, pa se je začudila. "Kaj?" je vzkliknila. "Ljudje nimajo kruha? Moj i Bog, zakaj pa ne jedo piškotov?" A kaj se je kmalu zgodilo? Dne 5. oktobra 1789 je tolpa lačnih in nahujskanih Parižanov prihrumela v Versailles, vdrla v kraljevski grad in Ludovika XVI. prisilila, da se je z družino vred preselil v Pariz. To — vprašanje kruha — je bil začetek njegove nesvobode in končne pogube, kajti v Parizu revolucije ni bilo mogoče več ustaviti. Dogodek se je nato nizal k dogodku, drug je bil hujši od drugega, kralja so odstavili, obsodili na smrt in v mesecu januarju 1793 res obglavili. Devet mesecev ke-sneje pa je tirala jakobinska strahovlada še nesrečno kraljico Antonietto pod giljotino. *-0-— ODKOD IME "PAŠA" Ko je predsednik turške republike Kemal paša odpravil sultana, kalifa, harem in fes, je odpravil tudi pridevek "paša." — Ime paša izhaja iz Perzije in je sestavljeno iz dveh delov: "pa," to je noga, in "šah," kar je kralj. Torej pomeni ime paša, kraljeva noga. že Grk Ksenofon je poročal, da je bila davna Perzija tako urejena, da so njeni državniki tvorili ude perzijskega kralja. Tako so bili eni njegove roke, noge, drugi oči, ušesa in jezik. Oči so bili tisti, ki so državo upravljali; ušesa in jezik, ki so vodili notranje (tajne) posle, torej policija; davkarji so bili roke, vojniki noge in sodniki jezik kralja. Nekateri pa trdijo, da pomeni ime paša — sultanova noga, torej: namestnik sultana. Turški jezikoslovci pa oporekajo tej razlagi in pravijo, da je beseda paša turškega izvora, da izhaja iz besede "baš," to je glava, in "aga," kar je starešina. "Baš-aga" je bil pa predstojnik agov in begov. Naziv paša so prejemali spočetka le veliki vezirji in šele kasneje tudi vezirji, višji častniki in učenjaki. Kdor je bil paša, je bil tudi "ekscelen-ca." — Prvi turški paša je bi) Aladin, veliki vezir sultana Orkana. Drugi pa Aladipov sin Sulejman, ki je pri vedel turške čete iz Azije v Evropo in zavzel Carigrad. — že leta 1911 so hoteli Mladoturki, ko jim je uspela revolucija, odpraviti pridevek paša in vse druge pridevke, kakor tudi uniforme civilnih uradnikov, čemur se je pa sultan Abdul Hamid uprl. A sedemnajst let kasneje se je to vendar izvršilo. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER _____Published dally except Sundays and Holidays naročnina: Ea Ameriko, eelo lato-----ll.il 155» Cleveland. »o polti. eelo Mto »7.00 3.00 Za Evropo ln Kanado ]e Ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna Številka I cente. Vsa pisma, dopise ln denarne požlljatve naslovite: Ameriika Domovina, _«117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel Henderson 0M»._ J AMIS DEBSVEC and LOUIS J. KRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6tb, 1009, at the Pont Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1»7»._ •«^■83 No. 118. Tue. May 20th, 1930. m Kakor vselej poprej, tako bo tudi sedaj izvrstna postrežba. Svirala bo prvovrstna godba. Pridite farani Slovenci iz širnega Clevelanda. Piknik je namenjen za vzvišen namen—za novo cerkev. Truki bodo vozili od pol ene naprej, in sicer od Bliss Rd. Vzemite Nottingham karo do konca, potem vzemite bus tudi do konca, tam pa dobite truk, ki vas popelje na prostor piknika. PRIPOROČILO! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da izdelujem furneze in vsa dela, spadajoča v kleparsko obrt. Se priporočam. Jerry Glavač 1052 Addison Itd. HEnderson 5779 James W. Ross (zgorej in Albert Freeman (spodaj), ki sta bila pri zadnjih nemirih v držabni jetnišni-ci v Columbuau po nesreči ustreljena. Kalcor poroča-no, se je vojakom, ki so stražili jednike na dvorišču sprožila puška in oba jet-niJca usmrtila. Škof Sheldon Munson Griswold, ki je bil posvečen v škofa episkopalne cerkve v Chicagu. OVČAR MARKO Janez Jalen Beganice , Slika predstavlja devetletno Evelyn Lee, ki je bila nedavno umorjena v Des Moines, Iowa. Njeno truplo so našli v bližini tega 'Mesta i\i so se poznali na truplu znaki nasilja in da 'Jo \piorilec zadavil. O morilcu ni sledu. Krnice so se do malega izpraznile. še variha ni bilo v vsaki hiši. Zvonovi svetega Klemena [so sklicali ljudi na Rodine. Bila je cvetna nedelja. Beganice >so se Jpotzibavale pred oltarjem kakor mlad les na vrhu Jecole v pomladnem vetru. V klopeh so zelenele le redke, kakor v Rebri zeleni brinje, redke čase tako visoko, da moreš bi-čevnik urezati v njem. Mogočno in mirno so molele beganice nad odkrite glave pod korom in zunaj v lopi, kakor mole mogočno in mirno hrasti in lipe iz polja med Pečmi in Savo. V vrhovih se jim je košatilo zelenje, pomešano z rumeno cvetočim drenom in z rdečim res-jem. Manjkalo je belih cvetov s češnje, ki se tisto leto še ni razpustila. Gruntarske so bile košate, bogato opasane z venci jabolk, nabranih na hudovitnove trte. Kjer so pri hiši vozarili iz Trsta, so imele v vrhovih vpletene pomaranče. Podlipnik jih je Ceneku, svojemu edinemu fantu, nabodel na trte, za vsakega konja po eno, in jih je ovil krog zelenja kakor drugi jabolka, a jabolko je navezal na vrh, kamor drugi pomarančo; Podlipnik, ki je lahko za-pregel tri parizarje. Beganice bogatinov so bile tre-bušaste; bilo je v nje povezanih več malih: ena za v ovčjak, ena za v hlev, za v konjak ena in še za v bečelnjak ena. Podlipnik je j vpletel še peto, vsako leto jo je, da jo je potem do druge cvetne nedelje vozil pribito na najtežji parizar od Trsta na Dunaj in še niže doli in še više gori. Ni čuda, da je bil Cenek ves prepoten j m da ga je zanašalo pri procesiji okrog cerkve. S Krnic na Rodine in nazaj mu jo je pomagal nositi Cena sam; ni pustil Mihu, hlapcu, ki se je ponudil. Ne. i Zato je moral od strani presli-šati, da je narobe Simon iz Cire-; ne. Beganice revnih so bile vitke in visoke, gosto nataknjene z zelenjem, resjem in drenom; največ je bilo na njih tise, ki je najtršega lesa drevo, kar jih raste Zavrhom. Jabolk je bilo na njih bore malo, na nekaterih še za vsakega pri hiši niti eno ne. Pri možev Marko jih je imel cel roč. "Bog vedi, na čigavem jih je v jeseni nakradel," so ga obsodili gruntarski, čeprav je vsak sam zase dobro vedel, da se Marko ne dotakne tujega sadja. Bolela jih je le pomaranča, ki jo je uvezal v vrh tudi Marko, čeprav niso imeli pri hiši konja; j Se krave ne; samo dve kozi in eno samo ovco z jagnetom. I "Treba mu je nositi beganico, j ko ima otroka, Manico pri hiši." "Hm. In že predlanskem je s ; fanti pobiral potice." i "Da ga le sram ni mešati se med otročaje." V vseh beganicah pa je bila skrita oljka in iz nobene, tudi iz i Podlipnikove, je ni gledalo toliko, da bi tako majhne vejice ne 1 bil mogel prinesti golob Noetu v barko. Take so bile beganice v rodin-ski cerkvi, za katero sta sveti Ciril in Metod prinesla svetinje svetega Klemena. Pa, od tiste cvetne nedelje je preteklo že več kakor sto let. PRVO POGLAVJE Resje cvete Vsi trije zvonovi so se ogla-; sili. "Procesija gre okrog cerkve." • Pri Primožu za pečjo je odrinil stari Jernej oguljeni kožuh raz sebe, pokleknil na vse križem obšiti plevnici, se naslonil čez teme in začel prebirati jagode rožnega venca. Na sredi hiše pa se je prelegel j Volkun, svetlosiv kraški ovčar. "—, ki je za nas krvavi pot potil," .je molil stari. Misli pa so mu ušle z Oljske gore v rodin-sko cerkev in na pot od nje do doma. Prav dobro je vedel, da Marku ne bodo iztrgali pomaranče. Pa če bi jo: "Najbolj žalostna bi bila te izgube Manica. ki še nikoli ni jedla pomaranče." Manica! Povrnil se je k Zveličarju in rabljem in bičanju. Manica, najmlajša! Spremljal je Gospoda na kri-ževem potu in trepetal, kdaj se mu bo zgrudil pod križem, in se je bal, kdaj njega samega pode-ro skrbi. Pririnil se je k Trpečemu, ga narahlo prijel za okrvavljen plašč, da se je ozrl nanj, na Jerneja, starega Podlipniko-vega ovčarja. Prestrašil se je svoje drznosti in, kakor bi se hotel opravičiti, je iz globočine svojega srca zaprosil: "Ljubi moj Bog! Pomisli! Kdo jim bo kruha'služil!" Ščinkavec, ki je tik pod oknom med brstečim popjem vriskal pomladno pesem, se je preletel z jablane v češnjo. Jerneju so zastale jagode med prsti. Stisnil je glavo med dlani in spremljal Gospoda, s križem obloženega, in mu je dopovedoval svojo nadlogo: 'Očeta že dolgo nimajo več. aZ mamo smo pred nedavnim opravili obletnico, če jim še mene vzameš--? Saj zase se ne branim. Malokdo doživi tako starost, kakor si jo meni odmeril. Ali! Da bi vsaj Marko našel svoj kruh. In, v najbolj nevarnih letih je." Na gmajni vrhu smreke si je požvižgaval kos. Na zorani njivi pa je zaltrakala vrana. Jernej pa je hodil s Kriščem na Kalvarijo in ni videl nič več ne rabljev ne križa, še Njegov plašč mu je blestel kakor blesti v solncu sneg-novinček, ki pade na trdo skorjo starega snega. In je dopovedoval in je moledoval : "Gospod! če si že dopustil, da se je njih oče povozil, Primož, edini moj otrok, ki si je iz niča prislužil konje in voz, in vsega, ne konj ne voza, ni imel kam postaviti, pa vendar ni hotel vzeti Rotije, ki je hišo imela in hleva za silo. Ne. Majdleno je počakal, ki je služila za deklo. Verjemi ! Do danes bi si bil že lepo hišo privozaril in okrog nje bi se igralo več kakor samo troje otrok." . Volkun, ki je bil zadremal, je jezno šavsnil kakor za muho. Jerneja pa so konji in voz in ženitev odpeljali z Golgote na široko tržaško cesto: "Ko bi bil Primož vedel, ne bil bi opiral voza, naj bi se bil tri- krat okrog in okrog prevalil in naj bi se bili tudi konji pobili. Tako pa: tovor mu je pretisnil prsi in moji drobni otročiči niso imeli več očeta in mlada, brhka žena je bila — vdova. Kako bi bilo vse drugače !" Nič več ni spremljal s križem obloženega Boga-Sina. Boga-Očeta je zagledal, visoko na oblakih neba, z dolgo sivo brado in z zlatim žezlom v roki, s katerim vodi in vlada svet. "O, ljubi moj Bog!" Volkun se je mrmraje preteg-nil, stopil s prvima šapama na klop, pomahljal s košatim repom in motril gospodarja, kakor bi čakal, kaj mu ukaže. "Priden, Volkun! Takrat te je vozil izza Trsta nekje. Kako so bil majhen in čudno zavaljen. Kdo bi ti bil prisodil, da boš danes najmočnejši pes pri tropih, še posebno, ko si bil za k vozu namenjen. Ej, ni te pripeljal. Drugi so njega, mrtvega, in drugi tebe, živega; otrokom za spomin, so rekli. Volkun, lezi!" (Dalje prihodnjič) dneTnevesti Za $2 bo sedel celih 25 let John Derosio, alias Brady, je bil pred kratkim paroliran iz državnih zaporov v državi Connec-. ticut. Pa je prišel v Cleveland, kjer je takoj napadel neko žensko, katero je oropal za $2.00. In te dni je dobil zapor, v katerem bo moral tičati 25 let. Visoka kazen je bila naložena iz vzroka, ker je takoj po oprostitvi iz ječe ponovno izvršil rop. Boarder je ubil sebe in 15-letno dekle Mamaroneck, 19. maja. — 15-letno dekle, Sarah Sherman, ki pohaja v tukajšnjo višjo šolo, je bila danes ustreljena po 27-let-nem Charles Long, ki je po umoru naperil orožje proti sebi in se ubil. Long je tri leta stanoval na domu Shermanovih, in se je že pred tremi leti zaljubil v otroka, katerega je od tedaj nadlegoval z ljubeznijo. Dekle se je ravno pripravljalo, da gre v šolo na zabavo, ko se je prikazal Long. Padlo je šest strelov. Dekle je umrlo na potu v bolnico, dočim je bil Long takoj mrtev. MALI OGLASI Naprodaj je restavrant, dela dobro trgovino. Proda se radi odhoda iz mesta. 1293 E. 55th St. (120) Stanovanje se da v najem, hiša sama za sebe, 6 sob, velika klet, elektrika. Pozve se na 6414 St. Clair Ave. (120) Soba se da v najem za enega fanta. Prost vhod. 1053 E. 67th St. (120) Slovenski fant bi rad dobil delo pri mlekariji. Je izučen v tem poslu. Vprašajte na 1275 E. 59th St. (120) čedna soba za moškega ali žensko se odda. Dobi se tudi garaža. — Vprašajte po 7. uri zvečer na 1246 Addison Rd. (118) Naprodaj je hiša za eno družino, 5 sob in kopališče. Vprašajte pri lastniku na 1080 E. 72nd St. (118) --i Nova knjiga! "V boju za Jugoslavijo" je ime novi knjigi, ki je pravkar dospela iz Jugoslavije, in katero je spisal dr. Ivan Lah. Knjiga vsebuje mnogo lepih slik in temeljit opis grozne borbe za osvoboditev troimenskega naroda. Tudi ameriške razmere so omenjene. Le malo število izvodov na razpolago. Cena samo 75c. Dobite jih v našem uradu na 6117, St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (120) Physio-Therapy Institute "22 letna zdravniška služba clevelandskim ženskam" Znanstvena masaža, kopališču, solnena svetloba in kolonijalno zdravljenje. Anna Jansen Cordon L. L. P. 6007 Euclid Ave. room 416, Euclid — 61st Street Bid«. HEnderson 0805 POOBLAŠČENCI Sprejme se dve ženski ali ženo in moža na stanovanje. Kuhinja na razpolago, ali se pa sprejme dva fanta. Garaža. 1011 E. 72nd Plac£. 118) OBVESTILO! Ako se kdo želi javno poročiti na veliki slavnosti v "Beli Ljubljani," dobi takoj pojasnila pri Anton Vehovec, 19100 Kewanee Ave. Tel. KEnmore 2565-M. (May 7-9-13-16-20-23) Dve opremljeni sobi v najem, za dekleta ali za moške. 15016 Saranac Rd. (120) Naprodaj je nova hiša, ima 6 sob, moderno urejena, zraven šole, v takozva-ni "ljubljanski" naselbini. Se proda ali zamenja za lot ali za trgovino. Matt Robich, 20421 Arbor Ave., blizu 200. ceste. — Tel. KEnmore 2084-W. (119) Dress Suit Rental Co. 235 The Old Arcade Cleveland, O. MAin 5856 POSOJDJEMO FULL DRESS, TUXEDO, FROCKS Geo. H. Schwanc, mgr. društev delničarjev S. N. Doma za izredno delniško sejo, ki se prične v sredo, dne 21. maja, 1930, zvečer ob 7:30 v avditoriju S. N. Doma: 1. Slovenska godba Bled—Anton Jereb. 2. Brooklyn št. 135 SNPJ— 3. Dramatično društvo Ivan Cankar—John Steblay. 4. Carniola Hive št. 493 TM—Helena Simončič. 5. Carniola Tent št. 1288 TM—Joseph Skuk. 6. Cleveland št. 126 SNPJ—Edward Braniselj. 7. Cleveland št. 23 ZSZ—Joseph Turšič. 8. Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ—Frank Jerina. 9. Comrades št. 566 SNPJ—Otto Tekautz Jr. 10. Danica št. 11 SDZ—Mary Zupančič. 11. Dosluženci—Ignac Luznar. 12. Pevsko društvo Edinost—Anton Podpadec. 13. Tiskovna družba Enakopravnost— 14. France Prešern št. 17 SDZ—Stanko Dolenc. 15. Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ—Steve Lunder. 16. Jugoslav Camp št. 293 WOW—William Candon. 17. Dramatično društvo Abraševič—■ 18. Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ—Mary Bradač. 19. Lipa št. 129 SNPJ—Joseph Trebeč. 20. Loška Dolina—John Žnidaršič. 21. Lovsko podporno društvo sv. Evstahija—Frank Aupič. 22. Lunder Adamič št. 20 SSPZ—Anton Jankovich. 23. Naprej št. 5 SNPJ—Joseph Siskovich. 24. Napredni Slovenci št. 5 SDZ—George Turek. 25. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ—Frances Candon. 26. Pečlarski Klub— 27. Ribnica št. 12 SDZ—Joseph Durjava. 28. Sava št. 87 SSPZ—Frank Cerkvenik. 29. Slovan št. 3 SDZ—Joseph Okorn. 30. Slovenija-r—Anton Bukovnik. 31. Slovenec št. 1 SDZ—Frank Zorich. 32. Slovenska Narodna čitalnica—Gregor Žerjav. 33. Slovenski Sokol—Rudolf Perdan. 34. Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ—Frances Likar. 35. Složne Sestre št. 120 SSPZ— 36. Slovenski Socijalistični Klub št. 27 JSZ—Frank Miksha. 37. Spartans št. 198 SSPZ— 38. Srca Jezusa—John Levstik. 39. Srca Marije (staro)—Julija Brezovar. 40. Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ—Anica Rogelj. 41. Sv. Ane št. 4 SDZ—Anna Erbežnik. 42. Sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ—John Zalar. I 43. Sv. Jožef— jj 44. St. Clair Grove št. 98 WOW—Terezija Žele. 45. Sv. Vid št. 25 KSKJ—Anton Korošec. 46. Dramatično društvo Triglav—Anthony M. Kolar. 47. Vodnikov Venec št. 147 SNPJ—John Filipich. 48. Pevski zbor Zarja—Joseph Frančeškin. 49. George Washington št. 180 JSKJ—Frank Zorich. 50. Z. M. B.—Andy Sadar. 51. Žužemberk— 52. Tabor št. 139 SNPJ— 53. Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ— 54. Washington št. 33 ZSZ— . . ' Kot je bilo poročano društvom kot tudi posameznim delničarjem, se bo na tej izredni delniški seji razpravljalo o načinu uprave S. N. Doma, ter volilo osem direktorjev, namesto onih izvoljenih na redni delniški seji meseca januarja. Na vrsto, pa pride tudi razprava o potrebi dekoracije avditorija, ker je direktorij to prepustil izredni delniški seji v odločitev. Vse pooblaščence društev se poživlja, da se gotovo vdeleže te seje, istot^ko se apelira na vse posamezne delničarje, da se tudi vdeleže te seje ali pa pooblaste kakega drugega delničarja, da jih zastopa, čim večja bo vdeležba, tem večje bode nadaljno j zaupanje v bodoče vodstvo in tem bolj se bo izrazila želja ter ! navodila ljudstva. O zastopstvu naroda zamoremo govoriti le i tedaj, ako je zares zastopstvo veliko, kajti veliko ljudi je delalo I za zgraditev našega narodnega svetišča, toraj se tudi sedaj pričakuje veliko vdeležbo, ki nam bo pokazala kako je zanimanje danes za S. N. Dom. Toraj vsi na to sejo 21. maja, 1930! L. Medveshek, tajnik. VABIL© NA .PIKNIK. Združenih društev fare sv. Vida V NEDELJO, 25. MAJA na Špelkotovih farmah THE1 OLD HOME TOWN "YEAH-AND Vfou DOUBLE ckosseis,/ COALED / |V\£ TO J \ HIT HIM'.'./Ij f WHY LOOK A HE? HAD ~mis ^ IRON .UNDER- HIS ( ^-\COATj]y C I )J> - THAT OOSHTER \Cl)ree HIM/— I'NOVV YOU / 1 BABIES (. I FlfljWT IT i« \OUT\b pogledu na zlato prebledel in čelo mu je orosil mrzel znoj. "In vse to je moje?" je zajec-ljal ter s6 bedasto nasmehnil. "Da, vse to je vaše," je odgovorila Dionizija. "Nikoli si nisem mogel predstavljati, kako izgleda v zlatu šestnajst tisoč frankov. Oh, kako krasno je zlato! Samo poglej, žena!" Toda Koleta se je ozrla vstran. Sicer bi. bila prav tako rada pasla na zlatu svoje oči, kakor njen mož, toda bila je ženska, in znala se je zatajevati. "Oh, gospodična, nikoli bi vas ne bila, jaz in moj mož vprašala za denar, če bi bila sama. Toda pomislite: midva imava otroke." "In vajina dolžnost je, da mislita na otroke," je odgovorila ; Dionizija. "Vem, 16 tisoč frankov je velika vsota. Morda vam bo žal, ker ste nama dali toliko denarja." "Nikakor mi ne bo žal; nasprotno : prav rada še kaj do-j, dam." Pri teh besedah jima je pokazala še en zavitek od onih | štirih, ki jih je še imela v ročni I torbici. > "O, če je pa tako, me malo briga moje mesto in moja služba," je vzkliknil Blangin. In pijan | veselja, ker je gledal toliko zlata I pred seboj, je dodal: "Gospodična, bodite, kakor da ste tu doma; ječa in ječar sta vam na uslugo. Kaj želite? Samo povejte. Zdaj imam devet jetnikov, ne vštevši Trumence-a in gospoda Boiskorana. Ali morda želite, da vse izpustim?" "Blangin?" ga je ukorila žena. "Kaj! Ali morda ne morem izpustiti jetnikov, če jih hočem?" "Stori najprej to, kar ta mlada gospodična zahteva od tebe." "I, kajpak; saj sem pripravljen." "Nu, tak pojdi in skrij denar, da nas ne izda." Ob teh besedah je vzela ječar-jeva žena s police volneno nogavico ter jo dala Blanginu, ki je spustil vanjo onih šestnajst tisoč frankov v zlatu, od katerih pa si je pridržal kakih ducat zlatnikov, da bi mu vedno žven-ketali v žepu ter ga spominjali njegovega bogastva. Ko je bil denar spravljen v nogavici, ga je ona položila nazaj na polico pod rjuhe ter rekla možu: "Zdaj pa pojdi dol. Lahko da kdo pride, in če te ne najde na tvojem mestu, bi bilo to sumljivo." fDalie orihodniič.> Registered U. s. Pal -nt Office HERES ANOTHER. ONE I JUST DASHED OFF — ------ TRESE VJAS AN OLD QOOF NAMED PATE:^ } NMHO AUWAVS CAME TO WORK LATE5 A - P J—"" HE STEPPED ON A, TACK - - "TKS^ jf AND ,=E-L- ON H,s sack - ^ S AND THEY CARRIED HIM OFF IK A C1Z ATE CURED ©F= HIS BACK S)_APPJ.NibVZ'.Y., AND IT TooK LITTLE ^SS S.R. I IWp" l-ov."ls TO POT ]T OVER^ ANO HOW IAE Put IT OVEEIS. 105O UtC W' STAOiUSV ^::wmm«m$tmm«mmmmtmmmmmmmmt$totm«mm««m$m«tommi Ali ste že slišali da se dobi najboljši štof za obleke, površnike in sukne, narejene po 'meri BRAZIS BROS. 6905 SUPERIOR AVE. Delamo ravno kakor sami želite, kar nam priča stotine naših rojakov, ki so dali tukaj napraviti obleke, in to za samo----$23.50. Full peg hlače ali 22 spodaj, pariške mode, žepe kakoršnje hočete. Možje in fantje, pridite pogledat in primerjajte! Imamo veliko izbero lepih letnih vzorcev. Delo garantiramo, kar vam osigura JOS. PERME, pomožni poslovodja. Odprto Vsak večer do 8. ure. NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim in bolečim rcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za večno zapustila naša ljubljena soproga, oziroma mati CECILIJA LORBER Položili smo jo k večnemu počitku 14. aprila, 1930 na sv. Pavla pokopališče. Pokojna nas je zapustila v najlepši dobi svojega življenja, v starosti 40 let. Bila je rojena 18. oktobra, 1889 v vasi Čresnice, fara Cerklje na Dolenjskem. Iskrena hvala društvom, h katerim je pokojna spadala, in ki so jo spremila k večnemu počitku s štirimi zastavami in jo položila v zeleni grob. Iskrena hvala Mrs. Mary Pezdir, ki je bila ranjki v največjo pomoč v njenem slabem in bolnem stanju, ko se je mučila šest tednov, predno je zatisnila svoje trudne oči in izdihnila svojo blago dušo. Lepa hvala vsem društvom, ki so položila ranjki krasne vence v zadnji spomin in sicer: Društvo št. 132 JSKJ; društvo št. 158 SNPJ; društvo št. 6 SDZ in društvo št. 15 SŽZ. Nadalje se zahvaljujemo za krasne vence, ki, set jih položili v zadnji spomin in okrasili njeno krsto, v kateri v miru počiva: Bratu Anton Slcpko in vsej družini, sestri Mary Rosenberger in družini, Mr. in Mrs. Pezdir, Mr. in Mrs. Videnšek, Miss Anna Slopko, Mr. in Mrs. Lopatich, Mr. in Mrs. Lorber, Mr. in Mrs. Lax, Mr. in Mrs. Gramc, Mr. Penkola, Mr. in Mrs. Brown, Mrs. Budich družina, Mr. in Mrs. Brezek, Mr. in Mrs. Brezei, Boiler Makers N. Y. 'C. R. in vsem sosedom, ki so tudi položili lep venec in ker bo nas tolažili. Hvala lepa vsem, ki so darovali za sv. maše in lepa hvala vsem, ki so dali brezplačno svoje avtomobile pri pogrebu. Lepo se zahvalimo tudi mladim dekletom od sv. Pavla cerkve (Young Ladies Sodality), ki so jo prišle pokropit. Ti pa, draga soproga, oziroma mati, ostala nam boš za vedno v spominu. Zapustila si nas v svoji najlepši dobi življenja. Veseli smo bili vsi, ko smo Te videli, ko Te je pripeljal naš žalostni oče iz bolnišnice. Ali prišla je Tvoja usoda in Te nam je iztrgala in odpeljala proč od nas. Počivaj v miru in naj Ti bo lahka tuja zemlja in na veselo svidenje gori nad zvezdami. '—• Žalujoči ostali: Mike Lorber, soprog. Anna, Helena, Matilda, Margaret, hčere. Rudolf, William, Ilarry, sinovi. Matija Slopko, oče; Anton Slopko, brat; Marija Rosenberger, hči v Ambridge, Pa. Cleveland, O., 17. maja, 1930. 1 Travel via Lake Erie to Niagara Falls, Eastern and Canadian Points TET TKE C & B LINE be your host for a delightful, refreshing ■L, night's trip between Cleveland and Buffalo or to Pt. Stanley, Can. Travel while you sleep. Avoid miles and miles of congested roadways via these short routes to Canada and the East. Every comfort and courtesy of a modern hotel await you. Autos carried. Cleveland—Buffalo Division Steamers each way, every night, leaving at 9:00 p. m., arriving at 7:30 a. m. (E. S.T.) April 15th to November 15th. Fare, $5.00 one way; $8.50 Round Trip. Auto Rate $6.50 up. Cleveland-Port Stanley, Canadian Division Steamer leaves Cleveland midnight, arriving Port Stanley 6:00 a. m. Returning. leaves there 4:30 p. m., arriving Cleveland 9:30 p. m. June 20th to September 6th. Fare $3.00 one way; $5.00 round trip. Auto Rate $4.50 and up j Write for free folder and Auto Map. T Ask for details on C & B Line I "►Jl Triangle, Circle and All Expense | Tours, also 1930 Cruise de Luxe to If [_ Chicago vta Sault Ste. Marie. J THE CLEVELAND AND BUFFALO TRANSIT COMPANY E. 9th Street Pier Cleveland, O. 1 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil in se preselil v večno življenje naš ljubljeni soprog, oziroma oče Simon Janeš ki je zatisnil svoje trudne oči dne 7. maja, 1930, v starosti 48 let. Položen je bil k večnemu počitku na Calvary pokopališče 10. maja. Rojen je bil 18. decembra, 1882. Ranjki je bolehal okrog šest mesecev. Lepo se zahvalimo mojima bratoma, ki sta prišla iz Detroita. Posebna hvala Mary Vreclshko za vso pomoč in tolažbo. Iskrena hvala za darovane vence družinam: Dave Vreclshko, Mr. in Mrs. Anton Avsec, družini Frank Malnar, družini Louis Bavec, družini Joseph Mlakar, družini Anton Oswald, družini bratič Steve Krulič, družini Steve Žagar, družini Joseph Može, družini Doles, Mr. in Mrs. John Volf in Matt Volf, John Oblak, boter, bratič Valentin Malnar, Jim in Anna Nestič, Miss Weindrub od Longfellow school, društvom sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ, Hrvatska Slo-boda, št. 235 HBZ., Samostojnemu hrvatskemu pod-porponemu društvu, društvu Waterloo Camp, št. 281 WOW. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so darovali za sv. maše: Družini Josip Štimac, John Kovačič, Anton Malnar. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Louis Levstik, Frank Malnar, Josip Štimac, Tony Malnar Tony Lucich, družina Martich, Marku Kasunich, Chas. Lampe, Dane Stakich, Math Majer in bratič Steve Krulič. Lepa hvala častiti duhovščini cerkve Marije Vne-bovzete v Collinwoodu za lepe cerkvene obrede, kakor tudi pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za lepo vodstvo pogreba. Ti pa, dragi naš ranjki, počivaj v miru v ameriški zemlji, dokler se ne snidemo zopet nad zvezdami. Žalujoči ostali: Mary Janeš, soproga; Peter, Joseph, Mary, otroci. Joseph Krulič, svak. Cleveland, O., 17. maja, 1930. SAMO ZA EN LAS Bplsal GABA14TOU Eft "Amerlžko Domovino" A. 6ABEC.