Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. KM «... . aroda List slovenskih delavcev v c-Ameriki Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. ŠTEV. 138. NEW YORK, V PONEDELJEK, 13. JUNUA 1904. LETNIK XL Pri knezu Uhtoraskemu. SIJAJEN SPREJEM VSESLAV -JANSKE DELEGACIJE PRI KNEZU V HOLAND - HOUSE. Yseslavjan4ka pobratimija. . Sočuv-stvovanje z Rusijo. "Jeden za vse, vsi za jednega". VSPEHI SLAV JANSKE BESEDE. Nnjvažneji dan za newyorSko Slav-janstvo je bila gotovo minola sobota, ko se je vršil v hotelu Holland House na 5. Ave., sijajen vsprejem pri našem iztočnem bratu, knezu Uchtoin-skemu, ruskemu carskemu komorniku in uredniku ter lastniku uglednega, jxdofieijelnega petrograjskega dnevnika, " Peterburskija Vjedomosti". " Ys«>.|avjansko združenje" izpo-slovalo je takoj po prihodu kneza Uchtomskega iz St. Louisa, vse potrebno, da se mu i newvorski Slavjnni poklonimo ter izrazimo naše sočuv-stvovanje z Rusijo in narodom ruskim zlasti v sedanjih resnih časih. V soboto popoludne zbral se je del vseslavjanske delegacije v uradu predsednika " Vseslavjanskega zdm-• i i ' tir. Tom. Čapeka na 72. ulici, doč je drugi del delegacije pričakoval v pritličju hotela Holland House. Tu so se zbrali zastopniki vseh slav-janskih narodnosti, med kterimi sta zastopala Slovence Mr. Frank Sak-ser in urednik našega lista. Med drugimi so bili tudi ruski generalni konzul, de Ledipenskij, pravoslavni župnik Rev. Tlotoviekij in drugi ugledni zastopniki tukajšnjih slavjan:dcih kolonij — izirnši Poljakov. Po kratkem, toda iskrenem bratskem občevanju, odšla je kaeih 30 o soli broječa vseslavjanska delegacija v stan kneza Uehtomskega, kteremu je ruski generalni konzul vsakega po-jedinca posebej predstavil. Knez Uchtomski je imel za vsakogar ne le iskrene ali prijazne besede, temveč občeval je z vsakim uprav bratski, kakor je to le med Slavjani mogoče. Dasiravno zastopnik najvišje ruske aristokracije, opazili smo v njem človeka liberalnih in demokratičnih nazorov, a kraj tega navdušenega slavjanskega narodnjaka, kteri je že danes prepričan, da bodo napočili dnevi, ko se bodemo čutili Slavjani, pa bili kteregakoli roda, jednim narodom, kar je tudi njegova (Uehtomskega) najiskrenejša želja. Po ofifijelnem sprejemu, občevali smo v knezovem parlorju uprav obi-teljski medsebojno in s knezom nad dve uri. Za v-akega pojedmega zastopnika slavjanskih narodnosti imel je knez dovolj vprašanj in tako je imel tudi naš urednik priliko z njim skoraj pol ure govoriti. Njegovo Visočanstvo, knez Uchtomski j se je v razgovoru z našim urednikom naravno pred vsem zanimal za Slovence, tako za ameriške, kakor i za one, kteri so še v starej domovini v "jarmu ptujčeve pete." Vrlo drago je bilo knezu, ko je pogovor z našim urednikom nanesel ravno na "ruske kružeke" na Slovenskem, o kterih je < n temeljito poučen in o kterih se je izrazil vrlo pohvalno, kot o "pred-stia/i najzapadneje in najiztočneje slavjanske vzajemnosti. — Slučajno je nanesel tudi razgovor med knezom in našim urednikom na Poljake, o katerih je knez zatrdil d«, ^e baš njim takorekoč posvetil svoje življenje in da je uverjen, da bodo i oni (Poljaki) prej ko slej pristopili v "vseslavjan-sko kolo", dasiravno za sedaj še ne morejo preboleti svoje rane, delitve poljske kraljevine, ktere pa nikakor nista provzročili Rusija in Avstrija. Knez Uchtomskij se je v ostalem zelo /aniinal za Jugoslovane, kteri imajo vbližnjej bodočnosti najlepši politični razvoj. Koncem razgovora, podaril je našemu uredniku tudi svojo sliko v ''spomenar", ktero objavimo v "Glasu Naroda" čim bode klišej gotov. Po iskrenem slovesu, ob kterej priliki je podal knez vsakemu delegatu pvojo desnico, razšli so se zastopniki newyorškega Slavjanstva v trdnem prepričanju, da je vez med našimi narodnostmi postala še iBkreneja, kajti ba.Š v knezu Uchtomskemn dobili smo kar najboljšega zaveznika za vseslav-jansko idejo in vseslavjansko delo. Knez Uchtomskij odpotuje danes v San Francisco. Tem povodom naj cenjenim čitate-Ijem tudi naznanimo, da namerava ne\vyorška "Vseslavjanska beseda" v kratkem vstanoviti delniško družbo, ktera bode kupila v kratkem slavjansko klubovo hišo za $100,000 (pol milijona kron), kjer bode slavjansko središče. Hiša bode v aristo-kratiniem delu mesta, v neposrednej bližini 5. Ave. in bode opremljena kar najinoderneje. Ko smo o tem naznanili knezu Uchtomskemu, nam je prisrčno čestital in zajedno obljubil pri-poslati nam svojo oljnato sliko. Kneza zagotavljamo, «1a bode zavzemala v načem domu najčastnejše mesto. FILIPINCI V BELI HIŠI. Predsednik Roosevelt povabi filipinsko komisijo na obed. Washington, 12. junija. V državni obednici bele hiše je bil danes obed na čast filipinski komisiji, pri kte-rem so bili raznn predsednika in njegove soproge še državni tajnik Hay, vojni tajnik Taft s soprogo, generalni pobočnik Chaffee, dr. Lyman Abbott in drugi. Po obedu je bil slovesni vsprejem v beli hiši na čast komisarjev od pol štirih do petih, kteremu je prisosto-vulo nad G00 osob. Predsednik Roosevelt je sprejemal s svojo soprogo ljudi v višnjevi dvorani, a komisarji so se v takozvanem "East Room" kar najljolje zabavali. Med vsprejemom je svirala mornarična godba same zbrane komade. Gospa Eooseveltova je mislila najprej prirediti za goste veliko veselico na vrtu, ktere se je pa morala opustiti radi vlažnega in oblačnega vremena. Vojni tajnik Taft je obljubil med slavnostjo, da misli iti na Filipine pregledovati in proučila razmere, če bode Roosevelt zopet zbran za predsednika. Po filipinskem volilnem zakonu ima namreč predsednik pravico sklicati zbor na otokih, a predno se to zgodi, mora malo proučiti tamošnje razmere. In baS v ta namen bode on odpotoval. Panamski denar. Washington, 12. junija. Člani skupne denarne komisije Zjedinjenih držav in Paname so obiskali danes pomožnega državnega tajnika Loomi-sa in vojnega tajnika Tafta. Navzoči so bili poleg panamskih posebnih zastopnikov Ariasa in Moralesa tudi amerikanski komisarji rear-admiral Walker, ]x>lkovnik Edwards in Chas. A. Conant. Vojni tajnik Taft jim je priporočal, naj vpeljejo filipinsko denarno veljavo in jim dokazal z vzgledi, da ne velja vpeljavati druge, ker bi bila preveč podvržena spremembam. Komisija prične jutri svoje seje, da se končno odloči. Slovenske novosti. — Iz Huntingtona, Ark., nam poroča rojak: Dne 3. junija je tukaj pričelo deževati in je dva dni in noči lilo neprenehoma. Tukajšnji Creek je narasel za 8 čevljev nad normalno višino in voda je preplavila tri rove in to štev. 1, 2 in 3, posebno veliko vode je v prvih dveh rovih. Temu posledica pa je, da bodemo dalj časa brez dela, mogoče cel mesec. Se nujsa povodenj pa je bila okolu Fort Smitha Ark.. tam je bila poplava 5 milj široka ; dva dni ni bilo nobenega vlaka ker so bili vsi mostovi poškodovani. Družba Central Coal & Coke Co. je tudi zelo prizadeta in bode morala vodo sezati. — Tz Milwaukee, Wis., se poroča: Tihi in mirni smo bili Slovenci in Hrvati v tem mestu, a sedaj moremo svetu naznaniti, da smo sč združenimi močmi in pomočjo Slovencev in Hrvatov iz Sheboygana in Port Wash-ingtoqa ustanovili za nas novo župnijo ter že imamo svojo cerkev "Marije Pomagaj", ki bode posvečena v nedeljo, dne 19. junija. Začetek blagoslov-ljenja bode ob V^H- uri dopoludne. Mil. nadškof milwauški, S. G. Mess-mer bode saip cerkev posvetil, naš slovenski nadškof Jakob Trobec iz St Clouda, Mann., pa pontificiral in slovensko pridigoval. Vsi rojaki, ki se zamorejo te redke slovesnosti udele /iti, so povabljeni v nedeljo, dne 19. junija v Milwaueke, Wis. SKRYDLOV PBEDJPORT ARTHURJEM. Rusko vladivostošfco brodovje se približalo Port Arthurju za 3® milj; v pomorskej bitki so izgubili Japonci štiri in Rusi dve vojni ladiji. BOJI NA KOPNEM PRED PORT ARTHURJEM. — V MANDŽURU SO RUSI PO STRELJALI DVA BATALJONA JAPONSKIH VOJAKOV. — PRI SIUYENU IN. 8 AIM AT SI SO IZGUBILI JAPONCI 400 MOŽ. — BOJI NA LIAO-TUNGU. London, 13. junija. Poročevalec tu-irojšnjega lista "Standard" brzojav-Ija iz Petrograda, da se je podadmiral Skridlov dne 7. t. m. z vladivostoškim brodovjem približal Port Arthuru tako, da je bil le 30 milj od mesta oddaljen. Na to je nastala megla. Na potu je srečal par japonskih torpedo-lovk in dve oklopnici, ktere je napadel. Ker mu pa rusko brodovje iz Port Arthura ni prišlo na proti, se je vrnil in dospel v petek srečno v Vladivostok. zdravnika Puzenj in Benteš, ktera tudi kljub povelju nista hotela osta-viti bojno polje, dokler ni bil i zadnji ranjenec obvezan. Po bitki so našli necega Rusa, kteremu so Japonci izrezali jezik in odrezali prste. V boju so Japonci zopet zlorabili zastavo rudečega križa, da so se približali za 400 yardov Rusom in potem pričeli na nje streljati. Petrograd, 13. junija. Semkaj se poroča, da general Kuropatkin ne bo resno skušal oprostiti mesto Port Arthur. Petrograd, 13. junija. V Liao- Podadiniral Skrydlov. Kdor rojakov ve, kje biva Frank Primožič, naj mu pove, da se hitro oglasi pri "Glas Naroda"; tu ima br-zojav iz Evrope, smrtno naznanilo in druga pisma. Petrograd, 13. junija. Tukaj se zatrjuje, da se je pred Port Arthurjem vršila velika pomorska bitka, v kterej so izgubili Japonci štiri in Rusi dve vojni ladiji. Petrograd, 13. junija. Vladivostoško brodovje se je pomnožilo in šteje sedaj štiri oklopne vojne ladije in tri velike križarke. Iz tega sledi, da se je brodovje vendar le združilo z nekte-rimi portarthurskimi vojnimi ladi-jami. Chefoo, 13. junija. Kitajei, kteri so dospeli semkaj iz Port Arthura, trdijo, da se je dne 8. junija vršila 7 milj daleč od Port Arthura na kopnem večja bitka, v kterej so bili Japonci popolnoma poraženi. V Port Arthuru je vse pri starem. Hai-Cheqg, Mandžur, 13. junija. Dne 9. junija so skušali Japonci pri Feng-Wang-Chengu obiti levo rusko krilo. Pri tem so pa bili poraženi. Rusi so postreljali dva japonska bataljona do zadnjega moža. Oba bataljona so Rusi zvabili v neko sotesko, v kterej so jih napadli in popolnoma uničili. Rusi niso izgubili niti jednega moža. Ko je prišla glavna japonska vojska v sotesko, našla je le svoje mrtvece. Liao-Yang, 13. junija. Semkaj se poroča, da so izgubili Japonci v boju pri Siuyen dne 8. junija 100 vojakov, kteri so bili usmrteni. Rusi so imeli 1 usmrtenega in 21 ranjenih. Praporščak Marilov, kteri se je ravno povrnil iz boja pri Saimatsi, poroča, da so tam zgubili Japonci nad 300 mož. V boju sta se tudi odlikovala Yang v Mandžur prihaja vsaki dan po 12 vlakov novih ruskih čet. Seoul, 13. junija. Brzojavna zveza 7. Hamheungom na vzhodu obali je zopet popravljena. Korejski vojni minister je predlagal, naj se 2500 vojakov postavi ob reki Tumen in sicer v posameznih oddelkih po 50 do 300 mož, da se na ta način preprečijo vedni vpadi ruskih kozakov. Predlog se še ni vresničil, ker se boje, da bi korejski vojaki s puškami vred pobegnili in raje ropali po lastni deželi, kot pa da bi se skušali z ruskim orožjem. Veliko število žensk in otrok je šlo za tujci v gorski samostan (dvajset milj od Gensana), kjer so na varnem. Nekaj pa jih je zopet pobegnilo na Japonsko. Širi se govorica, da so do-šle številne ruske čete v Cen-Yong, od koder se pomikajo proti zapadu. Neki japonski trgovec je došel semkaj in poroča, da je veliko trgovcev, kteri so z različnim živežem sprem-ljevali vojsko, popolnoma obubožalo, ker so Kitajci ceneje prodajali kakor oni. Večina se jih je torej vrnilo nazaj na Japonsko. Nagasaki, 13. junija. Norveški par-nik "Aggi", kteri je pripljul 4. junija semkaj iz Cardiffa obložen s premogom, in kterega so Japonci zaplenili iz neznanega uzroka, so poslali v Sasebo, kjer se izreče nad njim končna beseda. Skoro gotovo je bil zato zaplenjen, ker je pljul iz Cardiffa v Singapore z gablom, "po naročilu", med tem, ko je bil premog namenjen prav za prav Rusom. Ker pa ni mogel priti v Port Arthur, se je vrnil in pri čel v Nagasakih premog p-©dajati. Petrograd, 12. junija. Trdnjave ob Vzhodnem morju so pomnožili. Rusija hoče biti tudi na tem kraju popolnoma varna, kljub temu, da ni za sedaj nobeno nevarnosti, da bi došlo japonsko brodovje v Vzhodno morje pred Petrograd, ali da bi Rusijo napadla kaka druga sila Rusi so čisto mirno preudarili, da bi utegnil pasti Port Arthur in se kaj pripetiti bro-dovju iz Vzhodnega morja na dolgem potu in so zato pravočasno ukrenili vse potrebno, da ne more Bovražnik pred Petrograd. Utrdbe pri južnem zalivu mesta Rige in one pri Revalu so pomnožene, a trdnjava Kroonstad je dobila povsem moderne topove naj-novejega sistema. Sicer so pa tudi na oba brega reke Neve postavili vse polno baterij, da se prepreči eventuelno izkrcavanje. Okrog Kronstadta so po-ložebe mine, tako, da tudi trgovske ladije ne pridejo v luko brez vodnika. Ker je še precej dela, predno pripra ijo ladje za daljno pot, so prevredili tudi centralni bazin v vojaške namene kteri je služil prej sicer le za trgovsko ladjevje. Zelo stroge so straže na trdnjavah, ktere je nedavno progledo-al zapovednik Petrograjskega vojaškega okrožja. "Novoje Vremja" se norčuje i/, angležkega časopisja, katero trdi, da bode s padcem Port Arthurja vojska končana. Petrograd, 13. junija. Danes so bili objavljeni predpisi glede ravnanja z vjetimi vojaki. Ti so zelo blapri in kolikor mogoče mili v vseh ozirih. Edino temeljito preraembo tvori le naredba, vsled ktere se smatrajo tudi ujetniki trgovskih ladij kot vojni jetniki. Toda to je le povračilo za japonsko naredbo, kteri so tudi Ruse iz trgovskih ladij pridržali kot vojne vjet-nike. Podčastniki in prost ak i dobivajo namreč prav toliko, kot ruski vojaki. Častniki, kot predstojniki vjetniškili taborov so dobili nalog, naj po možnosti gledajo na to, da se daje vjetni-kom taka hrana, kakoršne so doma navajeni. Tudi prejemajo jednako plačo in opravljalo jednaka opravila. Vjetim jai>onskim častnikom pa se dovolijo še posebne svote. Ruski rdeči križ je vstanovil posredovalno pisarno za poizvedovanja glede vjetnikov. Predsednik te pisarne je poznati profesor mednarodnega prava iz Petrogradske univerze, De Martens. Vlada se peča s povišanjem pokojnine vojaških vdov. V Moskvi pripravljajo oblasti stanovanja za japonske vjetnike. Tekom prihodnjih dni dojde namreč 20 častnikov in 40 mož. Petrograd, 12. junija. General Kuropatkin brzojavlja, da so Japonci zasedli Sin Yen in Saimatso. Sploh so tekom zadnjih dveh dni pričeli zopet z ofenzivo, tako, da je potrebno, da se prično Rusi zopet umikati. Ob ruskem levem krilu pojavilo se je nepričakovano veliko število Japoncev, tako, da tudi Kuropatkin potrebuje kolikor mogoče veliko število novih čet, da očisti svoje krilo. Dokler pa ne dobi nadaljnih čet, mu nikakor ni mogoče nadaljevati. Ako prične ne-prijatelj nadahjevati proti Mukdenu, se mora Kuropatkin vsekako umakniti. Japonci so zasedli včeraj prelaz Sašu, tako, da se je položaj zopet poslabšal, kajti Japonci so zasedli na potu proti Mukdenu zelo važne stra-tegične točke. Vesti o večjih napadah na mesto Port Arthur, niso resnične, kajti Japonci nimajo svojih oblegovalnih topov na polotoku Liao-Tungu. Ako pade mesto Port Arthur, potem se prične Rusija z vojno še resneje in je bode vojevala do konca zmage. Vest, da so Američani na skrivar-ski način prodali podvodno torpedov-ko "Proteetor" Japoncem, je tukajšnje kroge zelo razburila in "Novoje Vremja" jo komentira: "Amerika je izjavila, da ostane neutralna in vendar pošilja podvodno torpedovko Japoncem. Mi upamo, da nam ameriška vlada nemudoma pojasni ta nečastni čin, kterega baje sama podpira." Liao-Yang, 12. junija. Vsi načrti za rusko vojevanje izdelani so v železniškem vozu, kjer general Kuropatkin tudi stauuje. Voz je razdeljen v tri dele. Vojskovodja skoraj neprestano dela. Afera Perdicaris. PRIHODNJO SREDO BODO OPROSTILI PERDICARISA IN NJEGOVEGA SOJETNIKA VARLEYA. Ras Ulah je dobil pismo sultana Abdul Azisa, s kterim privoljuje v vse, kar je ropar zahteval. V ROPARJEVEM TABORU. London, 13. junija. Dopisnik londonske "Daily Mail" poroča, da bodel a Perdicaris in Varley v par dneh svobodna. Res je sultan v pogoje roparja Has Ulaha privolil. Vazanski šerif, kteri je vodil pogajanja, je prepričan, da bode Ras Ulah od sultana pomiloščen. Dopisnik pristavlja: 'Kakor čujem, bode plačal odkupnino bivši governer Tangerski, Abder Sadek, kteri potem odpotuje v Fes. Boje se, da bi med potom ne pobrali denarja I>odivjani rodovi, kteri žive z roparjem v sovraštvu. Zjedinjene države so se odločile za preureditev Tangerskih razmer, ker se boje, da ne bi Ras Ulaha posnemali tudi drugi. Osvobojenje Perdicarisa Bode torej še le začetek nadaljnih korakov. '' Dopisnik "Times"-a pa poroča: "Položaj je nespremenjen. Vsled privolitve v Ras Ulahove pogoje bode v kratkem cela dežela med Tangerjem in Fesom brez vojaštva, ktero je do sedaj ljudi saj za silo branilo pred gorskimi roparji." London, 13. junija. Neki A. J. Nathan iz Pennsylvanije, kteri je še precej Časa v Tangeru naseljen, Bmatra položaj za zelo resen. Po njegovih mislih sta Američan Perdicaris in Anglež Varley v največjej nevarnosti. Roparski načelnik Ras Ulah nima nobenega nadzorstva nad svojimi divjimi četami. Kakor hitro sprevidijo namreč, da si išče Ras Ulah le svojih csobnih koristij, zgubita vjetnikabrez dvoma svoje življenje. Perdicaris in Varley sta v notranjem delu pokrajine Beliaros, blizu Mullaha Abd Selem Če bi ameriški vojaki šli proti navedenemu kraju, sta vjetnika brez dvoma zgubljena. Da je Ras Ulah počakal še en dan, pa bi bil dobil v roke tudi ameriškega generalnega konzulaGum-merč-a, ker je hotel baš obiskati trgovca. Gosp. Nathan je končal z besedami, da v Tanger lahko udere vsak treno-tek Ras Ulah, ali kak drugi ropar, in se polasti vsega diplomatičnega zastopstva. . Skupnega Vojaštva je namreč v Tangeru le kakih 500 mož, kteri pa bi prej pomagali roparjem kot pa se jim stavili v bran. Tanger, 14. junija. J. W. S. Lan-german, kteri je bil v taboru roparja Ras Ulaha, se je vrnil v tukajšnje mesto in naznanja dopisniku 'Ass. Pr.': "Od tukaj sem odpotoval z parni-kom v Arzilo v spre mstvu treh Maro-Čanov, da obiščem Ras Ulaha in da poravnam zadevo Perdicaris. "Ras Ulah in njegovi ljudje so bili oboročeni od nog do glave in nam prvotno niso hoteli zau]3hti. Prvi tre-notki so bili kritični, toda končalo s« je vse v redu. Perdicaris se dobro počuti, ker ve, da bode kmalo ©svoboden. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo še v zalogi po 10 centov poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tudi ooštne znamko. "GHas Štejte jih dvojno. Van Orbeeck, holandski slikar, gla-sovit vsled svojega razuzdanega življenja, je zbolel in zdravniki so se zbrali ob njegovi postelji in našli dokaj upanja vsled njegove starosti. A umetnik je rekel: "Gospoda, ne glejte na mojih 46 let; šteti jih morate dvojno, kajti živel sem dan in noč." Mož v najboljši starosti, a obnemogel, ker nipoznal vrednosti življenja. Mnogi izmed nas delajo isto; zanašajoč se na svojo telesno moč, ne dajejo počitka svojemu telesu in duhu, ne obnavljajo izgubljene kreposti in energije, in navadno umirajo prerano. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino bi jim spet dalo moči, obnovilo njih kri, jih napravilo zdrave in krepke. Isto ozdravi vsak želodec, vsako prebav, nost vredi, vsako krvno bolezen ozdravi. Ker je narejeno iz čistega grozdnega vina, ima imeniten vkus in odločno blažilen upliv na vse telesne dele. Prednosti pred drugimi kričistilci so, da isto nima v sebi lugaste soli ali živega srebra, da ne pokaži želodza, da je rabi lahko vsak član družine in da v vseh slučajih čudovito vpljiva. V lekarnah. Josip Triner. 799 So. Ashland Ave^ Chicago, Hi., Pilaen S t*. < - ■: ___ ........... S* ^T - "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev t Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " " "pol leta.......2.50 " Četrt leta...... 1.75 V Evropo poSiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemSi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, aa se nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T«le(on * 3798 Cortland. Delitev Naroka. Kakor hitro je prišlo poročilo, da so se ameriški mornarji — in sicer dva brez orožja — izkrcali v marokan-skem mestu Tanper, prorokovalo je naše ultra-ameriško časopisje nekako zmagDzavestno, da se je roparski glavar Ras Ulah vdal in da bodo vele-vlasti razdelile cesarstvo Maroko med seboj. Temu je pa imenovano Časopisje še pristavilo, da bodo tudi Zjedi-njene države dobile pošten komadič, in sicer v obliki večje dežele ob maro-kanskem obrežju. Toda jedva da so bili tozadevni članki v tisku, že je bilo člankarjem žal, da so kaj tacega pisali. Kajti prišlo je vse kaj druzega. Vsekako bodo velevlasti cesarstvo Maroko medsebojno razdelile, toda v največje iznenadenje naših Jingotov, kteri vedno sanjajo o ameriškem svetovnem gospodstvu, Zjedinjene države ne bodo dobile niti najmanjšega ko-uiadiča marokanske zemlje. Dejstvo, da bode zadobil sedaj naš državljan Perdicaris zopet svobodo, ker je sultan Abd-nl A*is ugodil vsem zahtevam roparja Ras Uiaha, — vendar ne smemo še smatrati kot ameriško osvojitev, še manj pa kot moralični uspeh Jedini, kteri ima od te zadeve koristi, je Ras Ulah; sultan je mnogo izgubil, in Zjedinjtene države dobe zopet, kar so izgubile — svojega Perdi-carisa. Da zmagovalec ni navaden vodja roparjev, temveč pretkan in drzen po-litikar, ali marokanski Ilanna, je dokazal s tem, da je sultan izpolnil vse njegove pogoje, popolno osobno svobodo in neodvisnost, oprostitev davkov za sebe in njegov rod. Vrhu tega moral je sultan od pozvati svoje vojake iz pokrajine Ras Ulahovega rodu in mu podeliti pravico imenovati novega governerja za Tanger ter kone no plačati svoto $55,000 kot vojno odškodnino, ktero svoto sta morala plačati Ras Ulahova smrtna sovražnika, governerja mest Fes in Tanger iz svojih lastnih /.<■]»<>v. Z&ista, človek mora spoštovati ime novanega mauriškega glavarja, kajti narejen jo očividno iz iste snovi, kakor prvi kralji naše zemlje in kedo ve — morda bode on ustanovitelj kake nove mauriške dinastije. RUSKO-JAFONSKA VOJNA. Ruski načrti so vzeli v račune iz-krcavanje Japoncev na polotoku Liao-Tung, a dosledno temu so vzeli v račune obleganje Port Arthurja. Zato tudi ni dvomiti, da je poveljstvo ruske vojske ukrenilo vse potrebno za ta slučaj. Za položenje trdnjave — rthurske je velike važnosti ofiei-zatrdilo, da ni nič r^s, da bi bil izhod iz luke portarthursKe zaprt. To o je važno v zvezi z drugim dejstvom, da so poškodovane okiop-njače ruskega portarthurskega bro-dovja popravljene in da je toraj to brodovje številno zopet v prejšnji moči z dejstvom, da je vladivostoško brodovje intaktno. Zato je možno, da tudi morju na vstane jo nenadejano do-radi kterih bo moralo poveljstvo japonske vojske spreminjati dis-|K>zieije, obsežene v sedanjih njega » rtih. Ves krik japonofilov o japr-ristanišču in o japonskih zma-"bežočimi" ruskimi oddelki i — to naj si zapomnijo čita-tf*!ji — ali na račun borznih ali pa političnih Špekulacij. O TT1D6DJ6 .zastopajo tudi vojaški v "Reichswehr1' in "Politik1'. V "Reichswehr" primerja avktor vele zanimivega članka sedanji položaj Port Arthnrja z onim v letn 1894 povodom japonsko-kitajske vojne. Kitajska posadka leta 1894 je znašala 3800 mož, sedanja šteje šestkrat toliko: 13,000 mož. Pred začetkom seda- nje vojne je bila trdnjava oborožena s 400 topovi, a po začetku vojne bilo je dovedeno v trdnjavo vse polno težke artilerije. Posebno važen moment pa je, da v letu 1894 niso bili Japonci navezani na nikak termin, do kdaj morajo zavzeti Port Arthur. Sedaj pa so vezani na določen termin. Morajo ga zavzeti vsaj v prvi polovici junija. Kajti v tem času začenja silno deževje, ki traja do konca julija. V tej dobi je nemožna vsaka izdatna operacija. Do konca julija pa bode že v japonskih vodah baltiška flota, ki bode štela 48 ladij, med temi 6 bojnih oklopnjač največje kategorije. Čim se to zgodi, ne bode več govora o japonskem nad vlad ju na morju, a s tem bo temeljito spremenjen tudi položaj vojne na — kopnem. V "Politiki" pa priobčuje neki štabni oficir članek pod naslovom Tri mesece vojne. Iz naslova je že razvidno, da podaja avktor pregled dosedanjih dogodkov in označen je vo-jevanja Japoncev. Mi hočemo podati daljši ehscerp iz tega velezanimivega članka. Danes konstatnjemo le, da je sodba o dosedanjem postopanju vodstva japonske vojne skrajno neugodna, a perspektiva na bodoče in zaključne dogodke v teh krvavih dogodkih je povsem ugodna za Rusijo. Vodilna misel izvajanjem je, da so Japonci se svojim omahljivim in nedoločnim postopanjem zapravili tri mesece dragocenega časa, in da to, kar je zamujenega, se ne da več popraviti. Rusi so najizdatneje pomnožili svoje Čete v Mandžuriji in koncentracija ruske sile pri Liao-Yangu odgovarja najbolj® vojnim odnošajem, Rusi so imeli časa, da so tako pomnožili svojo vojsko in tako utrdili svoja stališča, da ni misliti več na končni vspeh Japoncev ! To so vodilne misli, a daljši eks-cerpt — kakor rečeno — prinesemo prihodnjič. Tako govore ljudje, ki niso ne Japonci in ne Rusi, ampak ve-ščaki, vojaki. To naj bi jedenkrat pomirilo naši malokužneže, ki ob vsaki neugodni vesti padajo vznak. Mi jim ponavljamo tudi to, da se še utegne zgoditi tekom vojne, da bodemo čuli o kakem takem vspehu Japoncev kakoršnjega so dosegli ob reki Yalu. Tn tudi če ne izključujemo možnosti, da Japonci vzamejo Port Arthur, ne bode to nič spreminjalo na dejstvu, da bodo imeli Rusi v Mandžuriji o od-ločilnik dogodkih zbrano toliko silo, da je konrni vspeh Japoncev izključen. Ed. 400 MILIJONOV DOVOLJENIH. Dne 27. maja je proračunski odsek avstrijske delegacije z 12 glasovi proti 5 dovolil izredne zahteve vojne uprave, ki znašajo okolu 400 milijonov kron. Proti so glasovali: Dober-nig, Hofmann, dr. Kramar, dr. Stran-sk i in dr. Šušteršič. Mimogrede opozarjamo socijalne demokrate, naj si dobro zapomnijo ta imena, da ne bodo zopet po svoji navadi neresnice trdili na svojih shodih. Najodločneje so govorili proti izrednim troškom in načinu pokritja delegatje dr. Kramar, dr. Stranskv, dr. Šušteršič in Dobernig. Dr. Kramar je odločno obsojal način pokritja novega državnega posojila. Vse je le pesek v oči, ako se trdi, da prebivalstvo ne bode čutilo novih bremen. — Tako dela le eskamoter, ki vzame prazen klobuk ter meče zlate iz rokava. Mogoče, da se bode dve ali tri leta odplačilo posojila pokrivalo s prihranki, toda za nadaljnih 22 let ne more noben vojni minister dati obljube. Saj že zdaj toži vojna uprava, da z rednimi troški ne more vzdržavati armade in mornarice na višini časa. Danes niti sanjati ne moremo, kaj pri-neso, nove iznajdbe, nove izkušnje. Žalosten je pogled v bodočnost tembolj, ker so povsod deželne finance j ako na slabem. Za posledice naj odgovarjajo oni, ki podpirajo vlado. Dr. Stransky naglaša, da bi se fi-nanČnauprava morala več ozirati na davčno moč prebivalstva. Vidi se, da smo že globoko v absolutizmu. Končno vpraša finančnega ministra, kako se bode razdelilo pokritje tega posojila, ako se kvota med Avstrijo in Ogrsko predrugači. Dr. Šušteršič najodločneje kriti-kuje finančni načrt vlade, ki je proti ustavi. Po tem finančnem načrtu bo posojilo "in merito" — dejansko obremenilo skupni vojni proračun in le "pro forma" — na videz proračun obeh držav. Ta način pa nasprotuje § 3. državnega temeljnega zakona glede skupnih zadev obeh držav. Že iz tega razloga delegacija ne more pritrditi finančnemu načrtu. Posledice se bodo takoj pokazale, ako se predrugači kvota, ključ, po kterem se porazdele skupni troški med Avstrijo in Ogrsko. Ako obvelja vladni predlog in se kvota predrugači, bode morala Avstrija po tem načrtu še več bremem prevzeti. Finančni minister je navajal, da se bode novo posojilo odplačalo v 25. letih iz vojnega proračuna, torej brez novih bremen za prebivalstvo. To bi pa bilo mogoče ako bi se v 25. letih ne pomnožil vojni proračun. A to ni mogoče, ker danes se ne more določiti, ktere nove izdatke bode vojna uprava zahtevala v teku 25. let. Iz tega pa nastane ta nevarnost: Vojna uprava se je nasproti obema vladama obvezala, da bode skozi 25 let v pioračun postavljala povračilo v znesku 27 milijonov. Ker pa vojna uprava trdi, da so novi vojni izč^tki nujno potrebni, bode v prvi vrsti vsako leto postavila v proračun nujne potrebščine dotičnega leta, potem pa še le 27 milijonov povračila In kaj bo posledica? Da niti vinarja ne prihranimo po tem finančnem načrtu in da bodo davkoplačevalci morali nositi vse nove zahteve vojne uprave. Dr. Šušteršič končno poživlja večino v odseku, če že dovoli izredne kredite, da vsaj ne glasuje za ta finančni načrt povračila. Govornik izjavi, da glasuje proti celi predlogi. Poljaka grof Dzieduszycki in Evg. Abrahamoviez ter član gosposke zbornice baron Oppenheimer so sicer tarnali o slabih časih in prevelikih vojaških troških, a izjavili, da glasujejo za vse. Gro" Stuergkh je govoril kakor rojen minister. Dobernig je z ozirom na slabe gospodarske razmere govoril in glasoval porti izrednim troškom. Finančni minister dr. Boehm je odgovarjal da je dobro premislil finančni načrt. Ako se dovoli vsa izredna potrebščina skupaj, bode mogoče samo pri mornarici vsako leto prihraniti 22 milijonov v odplačilo posojila. Na vprašanje dr Stranskega glede § 14. odgovarja minister nepo-voljno. Sklicuje se namreč na § 10. zakona z dne 10. junija 1868 glede državnih dolgov. Ta paragraf določa, kaj se sme in kaj se ne sme storiti s § 14. Minister je torej kar čez noč od 26. na 27. maja našel drugi paragraf 14. Z drugimi besedami: Vlada hoče najeti posojilo 400 milijonov tudi brez državnega zbora. Končno je delegat Zalesky v imenu članov iz gosposke zbornice izjavil, da z ozirom na obrambo države glasujejo za vse zahteve. Izid glasovanja v odseku pa kaže, da bode delegacija v plenarni seji še z večjo večino odobrila vse, kar zahteva vlada. Sedaj je dolžnost Avstrijcev, da preprečijo še večjo škodo. Nevarnost je namreč ta. da vlada brez državnega zbora v dogovoru z Ogrsko najame posojilo za 25 let in da za vso to dobo ostane sedanja, za Avstrijo kritična kvota. V prvi vrste treba zahtevati, da državni zbor reši to vprašanje, ne pa § 14. Sicer vlada tudi v državnem zboru dobi večino za to izredno poso jilo, a upanje je vsaj, da se kvota predrugači na korist Avstrije ne glede na novi skupni dolg za armado. Naše stališče je: Brez parlamenta nobenega novega dolgra! Evropejske in drage vesti. Dunaj, 13. junija. Vlada namerava v državnem zboru predlagati, da se jej dovoli tržaškem parniškem združenju dati iste privilegije, glede izseljevanja iz Avstrije, kakoršne je ogrska vlada dala družbi Cunard Line. Budimpešta, 13. junija. Včeraj se je vršila tukaj prva borba z biki, ktero je vlada dovolila po daljšem obotavljanju. Vdeležba je bila uprav ogromna. Toreador Po yfils je bil ranjen. Danes se vrši druga "corrida" Petrograd, 13. junija. Ruska vlada še do sedaj ni odgovorila na protest angležkega poslanika Hardinga, kteri je protestiral proti določbi, vsled ktere je tudi riž vojna kontrebanda. Vlada sploh ne bode spremenila svojega stališča Angliji na ljubo. London, 13. junija. Parobrodna družba Cunard Line naznanja, da velja od danes naprej potovanje v med-krovju parnikov "Campania" ali "Lucania" iz Liverpoola v New York ali Boston 25 dolarjev; na parnikih "Umbria", "Etruria", "Ivernia", in "Saxonia" $13.75 in na "Carpa-tiji" ali " Auraniji" $12.50. Poto-vannje z parniki imenovane družbe iz Rrtterdama, Hamburga, Bremena, ali Antwerpena v New York stane $15.00. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl NOV SALOON, 1401 S«. 13th St., OMAHA, NEBR., v kterem točim vedno sveže svetovno-znamenito ANHAEUSER & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk se priporoča JOSIP B. PEZDIRTZ. VIŠJE CENE. Francoska družba je zvišala ceno za $2.00 pri vsakem vožnjem listku iz New Yorka v Havre samo za ekspres-na parnika LA SAVOIE in LA LORRAINE. .Ta dva parnika sta v istini ekspresna parnika in pljujeta iz New Yorka v Havre 6—7 dni. .Vsi drugi parniki pa obdrže staro ceno. Ekspresna parnika "La Savoie" in "La Lorraine" sta vedno prenapolnjena. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo se v zalogi po 10 centov poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tudi poštne mamkft "GIju Vindft." SVOBODA NA MADJARSKEM. Državnega poslanca slovaškega, Fr. Veselovskega, je pretekle dni (kakor smo že javili) kraljevi stol v Požunu — uničivši oprostilno razsodbo sodi šča v Nevtri — obsodil v jedno leto dni državnega zapora, 1000 K globe in v poplačan je sodnih stroškov. In zločin, ki ga je storil Veselovski? Čemu vprašujemo? Ščuval je proti madjarskemu narodu! Madjarski liberalizem je svoje posebne vrste in njegova določila zahtevajo, da njemu, ki ni Madjar, ne sme biti dovoljena — nikaka svoboda. Madjar sme napadati vse; sme insultirati krono, psovati vlado, zasramovati javne in stitucije, uprizarjati revolucije, dovoljevati si najhuja nasilja proti dru gače mislečim in ne sme ga radi tega doseči noben paragraf, kajti vse, kar dela, priča o njegovem patrijotizmu. Če pa kdo ni Madjar, izreka le besedico kritike o krivičnem, brutalnem azijatsko-fanatičnem postopanju ma-žarske vlade proti nemadjarskim narodnostim; če je kakov Nemadjar tako drzen, da ljubi svojo nemadjar-sko narodnost in daja tudi izraza tej ljubezni, potem je to zločinec, k^ mora v ječo. In madjarske oblasti so orodje tej brutaliteti, temu azijatske-mu besnilu. Roka te madjarske — kolika pro-fanacija tega imena! — justice je zadela sedaj gori rečenega slovaškega poslanca, obdolživši ga, da je na nekem shodu volih-ev ščuval proti madjarski narodnosti! V resnici pa ni zinil niti besedice proti madjarskemu narodu, ni proti ogrski državi kot taki, ampak je govoril le proti vladi! Prva inštancija je imela še toliko vesti, da se ni upala izvršiti tacega ju-stičnega zločina in je obtoženca rešila obtožbe. Ker pa madjarski liberalizem ne prenaša take take justice, je druga inštancija točno posprbela za nov dokaz, da so madjari azijatsko pleme, ki ne sodi v kolo evropskih civiliziranih narodov. Nora parobrodna družba Austro-Amcricana. Nova parobrodna družba avstrij-eko-amerikanaka (bratje K os ulic) se je ustanovila in oeobni parniki bodo vozili iz Trsta in Reke v New York. Cena je celo nizka in sicer v T r s t in na R o k o iz New Yorka $30. iz Trsta v New York pa oelo Iz Trsta v Ljubljano velja vožnja $1.15, v Zagreb $2, v Karlovec $1.60, v Maribor $2.30, v Beljak $2,30. Parniki so novi z imeni: "Frieda", "Gcrty", "Giulia". PREMEMBA VOŽNJE. Parobrodna družba Austro - Americana (bratje Kosulič) je spremenila svoj vožnji načrt in sicer: prvi parnik "GERTY" odpljuje 7. julija iz New Yorka v Trst, drugi parnik 'GIULIA' odpljuje 21. julija iz New Yorka v Trst; tretji parnik "PRIEDA" odpljuje 4. avgusta iz New Yorka v Trst. Cena je do Trsta aliReke $30. Parobrodne listke prodaja FRANK SAKSER, 109 GREENWICH STR., NEW YORK in 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, OHIO. "GLAS NARODA" prodaja pe 1 «ent Ktevilk»: Antom fiobek. potUrodia p*-družniee Frank 8 a k i • r. 1771 St. Clair St.. Cleveland. Ohio. John SnBtariil, 1MB N. Oa- tr« St.. Joliet. I1L Frank Gab r en i a, Bit Power St.. J*hn*to*m P». Frank A- Baudek. Milwaukee, Win. AKO ŽELI KDO ROJAXOV UST prodajati, naj se «*1**I pri uprav-niltro "CRm POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po ZjecL državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „TrigIaviTf 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležann „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, bo pri meni na razpolago. Nadalje i« vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodeni v pnrej vrsti za točno in solidno postrežbo Vsak potujoči Slovenec dobrodošeL Končno priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo večkrat počastil s svojim obiskom! Mohor Ml&dič. 617 So. Center Av., blizo 19. nI -CHICAGO, ILLINOIS. TlkiV« , rfM MUvr m GOTOVE denarje najceneje ko piš pri F. SAKSER-109 Greenwich Ne« York. T. Kranjsko slovensko katoliško pot društvo svete Barbare v Forest City, Penna Inkorporii ano dnd 31. januarja 1902 ¥ PennsjivanlJL ODBORNIKI: Pred?ednfk: Josip Zaxae, P. Box 547, Forest City, Pa. Podi -edsednik: Josip Ziban, P. O. Box 478, Forest City, Pa. N L tajnik: It an Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSPODAKSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa, Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 402, Forest City, Pa. Josip Goreno, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Z alar? T. O. Box 28, Forest City, Pa. IVAN Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se poŽLljajo I. tajniku: forest City, Pa. John Telban, P. O. Bol 60^ DruStveno glasilo je "Glas Naroda?1« PRAVA SREČA JE ZA NAS NAROD,' ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, človeka, kateremu z mirno vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popolnoma ozdravljen od svoje bolezni. Vs© novine pa jednako slave in hvalijo zaradi njegovega iikuŠenja v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporočamo našem narodu in potrdujemo, da je Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New-Yorku, jedini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti. Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, č rev ah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, griža, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v grižu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeS ali oči, gluhost, slepost. raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostaie notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifdis kakor tudi vse SP0LSKE BOLEZNI PRI M0ŽKIH IN ŽENSKAH. V Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si bode od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Čitajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši dokaz njegovega izkušnjega zdravenja. Kroničen katar Slavna zdravilnica Collins-ova? 1 1 želodca in slabo prebavanje želodca ozdrav-• ljen. Od srca se Yam zahvaljujem za poslana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor ni mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 tednov in tudi ta mi ni mogel pomoči, Janko pl.Krilcic tako da sem se odločil da Bolezen na plu-fcach naduha in kronične bolečine v želodcu o-zdravljene. i a i Simon Luzar, lyrone, Pa. nedam omenjenim zdravni- 41 North Front st. 3 kom tudi "e iednega centa. Reading pa. p Ko sem se na Vas obrnn in začel Vaše zdravila raDu sem od-tJ] mah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem S priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku Vaš M. Med en j ak, G 120 Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bol ujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastaren o Li boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite [T? Ijj točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na I] Profes. Dr. E. C. COLLINS, S 140 "W. Street, New York. | Prof. Collins Vam bode dal 11a podlagi diagnnze najboljša rr| zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili. BENZIGER BROTHERS, NEW YORK, N.Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE, POZORj, SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bande" rov, društvenih sestav, znakov in regalij po naročilih. Vsako naročilo se irvrSuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzame« mo tudi načrte in risanje raznovrstnih tastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI ia SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog In ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša. Jugoslovanska Inkorporirana dne 34. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. O^i^KK^« ——— * - ^fttf&a^l PRADNIUj Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Ifinm. Podpredsednik' JOHN KERŽlSNIK, P. O. Box 188, Federal Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZIOH, Ely, Minn, n. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumei, Mieh. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Okie. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St^ Pittobnrg, Pa JOSEP SKALA, P. O. Box ^056, Ely, Minn. Dopisi naj ae biagovolijo pešiljati na L tajnika: Geo. L- Brorich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan 0-evže, P. O. Hex 105, Ely, Minn., in po sto jem zastopniku. Društven« glaailo je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrli so v Ljubljani: V otroški bolnici: Jožefa Pelnauer, rudokopova hči, 4Vo leta. V bolnici: Gregor Leskovem, gostač, 87 let. Anton Jančar, mlinar. 00 let. Umrli. V Sodražici je umrl v šoto, dne 28. maja Ivan Vrančič, nad-oficijal južne železnice v Ljubljani.— V Gradcu je umrl stav. tech. gosp. Živko Poznik, sin ]jokojnega iuže-nerja Radivoja Poznika Ogenj. Dne 2(>. maja je posestniku Dimeu na Malem Korenu pri Raki pogorelo gospodarsko poslopje; škode je .r)40:» i.ron. Tat is navade. 15letni Sil\ester Zajec, doma iz Dola pri Zalogu, se je že kot mal deček naučil krasti in je bil že večkrat kazno\an radi tatvine. Sedaj je zopet kot pastir ukradel svojemu gospodarju v St. Jurju pri Kranju, kjer je bil v službi, G0 kron in mislil pobegniti. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Kranju. Svojo moč je hotel pokazati. Jože Šporar, doma iz Podtabora pri Kočevju, je kot prisiljenec bil na delu v Postojni. Popihal jo je neki dan v krčmo tako, da ni nihče vedel in se ga napil. Ko je prišel zopet nazaj, je začel razgrajati in je prijel paznika za vrat in ga pričel obdelovati. Zopersta-vil se je potem tudi orožnikom, ko so ga aretirali. Izročen je bil okrajnem bodišču v Postojni. Silovitež. Jožef Stein, doma iz Luk-semburga, je pričel na Hrušico dela iskat. Ker je pa več pi\-al in beračil okolu, kakor pa službe iskal, so ga zaprli. Neki dan je prišel tudi v neko hišo prosjačit. Ko je dobil od gospodarja nekaj krajcarjev, popade surove?. tiste krajcarje in vrže gospodarju nazaj v obraz, rekoč: "S tem ne bom obogatel". Ko so potem javili orožni-štvu to stvar, je prišel orožnik po njega, a ta se mu zoperstavi in začne s stolom mahati tako, da ga jo moral orožnik v stegno ubosti z bodalom. A tudi to mu ni bilo dosti, in se šc enkrat vrže na orožnika. Še le ko je bil drugikrat uboden, so ga mogli spraviti na varen kraj, kjer sedaj svojo jezo premišljuje. Zaprt je pri okrajnem sodišču v Kranjski gori. Utopljenca so našli 28. maja v Savi nasproti trboveljski postaji. Vidofci je jako močan, oblečen je samo v spodnjo obleko, na glavi se pozna rana. Hiti je moral že dalj časa v vodi, ker je koža že načeta. Ime je neznano. Izseljevanje. V Ameriko se je odpeljalo dne 29. m. m. z južnega kolodvora v Ljubljani 8 Hrvatov; iz Amerike pa je prišlo IG Kranjce^ in 10 Hrvatov. Nevaren ulomitelj — aretovan. Kakor znano, izvršilo se je v zadnjih tednih v Ljubljani toliko ulomov in tatvin, da bi bili kmalu morali zanje napraviti posebno rubriko. Vsak trgovec je zvečer nekako s strahom zapustil svojo prodajalno, kajti tatovi niso ulomili nikoli z ulice v prodajal-nice, ampak vedno le iz veže, koder so bili varni, da jih po ulici idoče občinstvo ne opazi. Razume se da je bila mestna policija v prav neprijetnem položaju. Marsikaki tujemu imetju nevarni osobi, je pretipala srce in obi-sti, toda pravega uspeha vendar ni bilo. Pri tem pa je tat postajal vedno drznejši in zjutraj se ni moglo drugega poročati, kakor tukaj in tam zopet; uloin. Zavedajoč se svojega poklica. je vršila policija intenzivne poizvedbe in vedno z največjo pazljivostjo opazovala sumljive osobe, ki so hodile ponoči po mestu. Tako sta v noči od 2.8. na 20. maja opravljala svojo običajno nočno službo mestni policijski radst ra/.nik Alojzij Slanove in stražnik Karol Berghauser ter zavila ob l. pri z Marijinega trga na Sv. Petra cesto, odkoder jima pride nasproti neki nepoznanec, kojega sta ustavila in ga povprašala, kdo in kod da je. Odgovarjal je zelo previdno ter rekel, da gre iz kavarne "Pua" domov. Ni mu pa bilo videti, da bi bil res toliko časa sedel v kakem javnem lokalu. Ker mu je pa med tem pogovorom v žepu nekaj zarožljalo, sta ga redarja, uvidevši, da ima pri sebi razno železje odvedla na stražnico. Le-tu so ga takoj osobno preiskali in dobili po žepih dleto, več vetrihov in nekaj denarja ter reči, ki so izvirale od ulorna v Blaznikovi trafiki na Starem trgu, kar je aretovanec tudi priznal. Nada-lje je priznal, da je ulomil tudi v Ba-hovčevo prodajalnieo na Sv. Jakoba trgu in v tobačno trafiko na južni železnici. Pri preiskavi se je dobilo tudi nekaj pokradenih znamk. Tat je klju-čarski pomočnik Jožef Faltin, rojen 187G. v Bukareštu, pristojen v Karan-šebes na Oirrskem in je bil že jeden-krat zaradi hudodelstva uloma na Ogrskem v triletni ječi. Da je Faltin zelo prebrisan tat, se da posneti iz tega, ker je, dasi je denar imel, zadnji teden vzel pri svojem mojstru predujem. Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. — Marija Jalen, iz Breznice doma, vtihotapila se je v noči 10. maja v stanovanje Marije Terpine v Doslavčah in ji je vzela razno obleko v vrednosti 21 K. Prisvojila si je tudi preteklo zimo. koje Že služila v Ravnem dolu na Koroškem, par zimskih čevljev, svoje gospodinje in nekaj jabolk. Le zadnjo tatvino je obdolženka priznala. Obsojena je bila na tri mesece težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — Ignacij Ivorn iz Marmaroša na Ogrskem doma, je posloval kot nadzornik delavcev v kamnolomu na Mirci pri Jesenicah. Dne 13. mal. travna t. 1. je grozil trgovcu Davidu Jetre na Hrušici, zaradi tega, ker mu ni hotel dati zahtevanega petaka, da ne bode šel prej s Hrušice, dokler ne bode videl Jetrejeve krvi in če bi ga imel sedaj pred seboj da bi ga takoj zaklal. Ko je bil še v zaporu pri okr. sodišču v Kranjski gori, je pretil, da se bode po prestani kazni vrnil na Hrušico in da bode tam nekaj naredil česar ljudje še niso videli, na to bode pa pobegnil na Ogrsko. Sodišče ga je obsodilo na G tednov težke ječe. — Janez Lenar, posestnik v Srednji vasi in njegova žena Lucija sta bila tožena, ker nista popravila plotu ob levi strani poti, držeče od glavne ceste — blizu staretove gostilne v Bohinjski srednji vasi v Dolenjo vas, kar je bilo vzrok, da je Šimen Žmitek v noči 29. grudna m. 1. padel čez rob in v glo-bočini zmrznil. Ker se je po izreku župana dognalo, da bi morala občina sama popraviti plot, ne pa obdolženca sta bila od obtožbe oproščena. — Marijana Hubad, dekla na Brodu, je dne 28. svečana t. 1. v veži Cešnove hiše na Brodu hlapca Jakoba Poljšaka s polenom udarila po glavi, in po levih podlahtih tako, da mu je zlomila kost. Povod tepeža je bil ta, da je Poljšak isti večer kasno domov prišel, ko so bile že vezne duri zaklenjene. Marijana Hubad mu ni hotela odpreti vrat pač pa mu je odprla Marija Česen. Nejevoljen zaradi tega, je očital Marijani Hubad in jo zmerjal. Vsled tega razkačena, ga je na to s polenom udarila. Obsojena je bila na tri mesece težke s postom poostrene ječe. Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. — Ivan Erste iz Hmelčiča je tožen radi krive prisege in goljufije. Dne 23. marca 1904 je bil Jože Fab-jan radi žaljenja časti obsojen na 14 dni zapora pri c. kr. sodniji v Novem mestu. Oče Ivana Ersta je namreč tožil Jožefa Fabijana, da se je proti njegovemu sinu izrazil: "Tvoj oče ni druzega vreden, kakor da bi jeden vzel V roke in ga po zadnjem oplatu natepel." Rekel pa je menda Fabi-jan tudi: "Čemu hodi tvoj oče po celice v mesto, on goljufa". Pozneje pa je Fabijan kot priče navel svojega sina Antona, hčeri Nežo in Ano, da te lahko pod prisego potrdijo, da on in-kriminiranih besedi ni govoril. Ivan Ernst obstane še vedno popolno pri prvi izjavi. Kreg je trajal že leta in leta, postril pa se je zadnji čas, ker jc Fabjan očeta Ersta dolžil, da je on žandarmeriji izdal Fabijanovega pastirja radi nekega nenravnega dejanja. Jože Fabjan sam pripozna, da živi z Erstom že dva meseca v prepiru in da se je že prej več let žnjim toža-ril. Oziraje se na to, sklene sodni dvor da se ta zapriseže. On o "gajžli" nič ne ve. On je rekel na vprašanje Ivana Ersta: "Mislite, da moj oče goljufa?" le: "To ne rečem, Ti me skušaš". Isto izpove tudi sin Anton, ki se tudi ne zapriseže. Tudi on ni o biču itd. nič slišal, pač pa to, kar je oče izpovedal. Ker niste te dve priči dobili prisege, si drž. pravdništvo pridrži pritožbo ničnosti. Hčeri Neža in Ana Fabijan se zaprisežeta. Te dve sta pri oknu stali in slišali ves pogovor. Besed, radi kterih je bil njih oče obsojen on ni govoril. Izpovesta popolnoma v smislu obtožbe. A sedaj vstane zagovornik toženega dr. Žitek in predlaga da naj se zaslišijo razbremovalne priče Ivana Ersta, to je mati Erste in sestra Neža. Sodni dvor je po posvetovanju sklenil, da se predlogu g. zagovornika vstreže. Te dve priči sta pod prisego zopet soglasno povedale, da sta natančno cule, ko sta šle prat, v oddaljenosti 20 korakov reči Fabijana: "Tvoj oče ni druzega vreden, kakor da bi mu hlače doli vrgel___, ker sitnosti dela, ker je fanta naznanil. Fant bo še grši ven prišel." Državni pravnik sam pripozna, da priče ne jedne ne druge stranke niso zanesljive, kajti vse govore, kot bi bile naučene. Sodišče je Ersta oprostilo. — To je pac značilen slučaj, kako malo se to "dobro verno ljudstvo" meni za svetost prisege, bolj ko je kdo klerikalen, raje po krivem priseže. — Jože Jugovič iz Drenovic in Rudolf Goestel sta jo prvi 1. 1900 drugi 1899 popihala v Ameriko, ne da bi zadostila vojaškim dolžnostim. Ker sta se sedaj sama zglasila, obsojena sta bila vsak na 7 dni strogega zapora z 1. postom in na 10 K globe, oziroma 1 dan več zapora. Ogenj. V Hruševem pri Straži je J. Koncilju pogorel 14 zemljak. V jed-nem letu sta umrla.oče in mati, najmlajši bratec je pa še tako majhen, da ne hodi v šolo. Posestnik sam pa je star 20 let. Zcrorelo je čisto vse. Dobro je vendar to, da je bil pri vsi svo-jej revščini zavarovan za 800 K. ŠTAJERSKE NOVICE. Bik umoril človeka. Dne 25. maja je Jakob Ožek, posestnik iz Marije Gradec pri Laškem trgu, od okrajnega zastopa v Celju kupil plemenskega bika. ('eprav so Ozeka prijatelji in znanci opozarjali, naj nikar sam ne žene bika domov, se ni dal pregovoriti nego ga je celo brez preveze na glavi peljal. Pri Orenadirju izven Celja pa se mu je bik naenkrat splašil in zbežal na mali klanjec nad okrajno cesto. Ožek je šel od druge strani na klanec, boteč bika nenadoma prijeti. V zadnjem trenotku pa ga je opazila divja žival in se z vso silo vanj zagnala, tako, da ga je vrgla s klanca na cesto in sama padla za njim. Ožek je padel s tako silo 11a glavo, da je bil na mestu mrlev. bik pa si je odlomil le jeden rog. Vsled bolečin je žival še bolj podivjala in dirjala besna nazaj proti Celju. K sreči ni bil pri tem diru nihče poškodovan. Zandarji, mimo kojih stanovanja je bil tekel, so precej zapazili nevaren položaj in takoj sta dva moža (postajevodja Križanec in Rizmal) šla za bikom kterega sta dohitela v Novi ulici. Ker je bilo v bližini vse polno ljudi, nista mogla streljati, zato sta se, bajonete pred seboj držeč, previdno bližala biku. Ko sta bila že v neposredni bližini, bi bil kmalo bik se zaletel v orožnika Križanca, toda Rizmal je nevarnost koj opazil in je z vso silo zabodel bika v gobec, na kar je leta postal krotek in se dal mirno odvesti v klavnico, kjer so ga potem ubili. Ožek zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok. RAZNOTERO STL 1221etni veteran. Glasom poročil iz Moskve živi tam neki upokojeni slražmešter huzarjev telesne straže, po imenu Andrej Smidt, ki je bil rojen 1. 1782 in je torej sedaj star 122 let. Spominja se e dobro carin je Katarine II. in 1. 1812. se je bojeval pod Suvarovem. 1221etnemu veteranu služijo še vsi čuti. Povodom zadnjega potovanja je bil vsprejet od cara, ki mu je podaril />00 rubljev. Razne male novice. — Bikoborbe v Budimpešti je dovolilo ministerstvo notranjih zadev. Te brezsrčne igre za posurovele nature so se začele izvajati v Budimpešti dne 4. junija. — 20 otroških lobanj so zaplenili na kolodvoru v Padovi. Sluga ondotnega anatomičnega zavoda je namreč že dolgo časa na vse strani kupčeval z lobanjami in okostnjaki raztelešenih trupel. Slugo so zaprli. — Blazen duhovnik. V Pizi je zblaznel duhovnik Tit Noreli i ter ubil s sekiro svojega očeta in 15Ietno sestro. Hotel se je obesiti, toda rešili so ga in prepeljal v bolnico. — Poroka velikega kneza Cirila z veliko vojvodinjo Hesensko bode koncem meseca novembra t. 1. — 50,000 stavbnih delavcev je na Du naju odpuščenih, ker so zahtevali po 4 K dnevne plače. — Zaradi slepar- stva so zaprli v Berolinu dunajskega agenta Fr. viteza Oesterreicha. Sleparjev oče je bil general. KURZ. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu ie 15 centov za poštanino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo še v zalogi po 10 centov poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tudi poštne znamke. "Glas Narod*." NAZNANILO. Društvo sv. Alojzija št. 31, J. S. K. J. v Braddocku, Pa., imelo bode v nadalje svoje redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu in ne četrte. Prva seja se vrši dne 19. junija v Keč-majerjevej dvorani v Rankinu. Člane opozarjam, da redno vplačujejo svoje mesečne dohodke. %> , ODBOR. 7-13 6) KJE JE ŽENA JOSIP ULČARJA kteri je dne 12. aprila ponesrečil v Pleasant Plains, HI., in sicer bil usmrten pri delu. Ona se nahaja nekje v državi Kansas. Sporočiti jej imamo važne stvari. Piše naj: Glas Naroda, 109 Greenwich Street, New York City. (11-16 6) KDOR POTREBUJE DOBREGA IZ-VEŽBANEGA GODCA na harmonike ali pomočnika v saloonu, ki govori več jezikov, naj se oglasi: MARTIN BOLKA, FOREST CITY PENNSYLVANIA. (10-13 6) SLOVENSKO DEKLE DOBI SLUŽBO, da bi saloon čistila in za dva človeka kuhala in drugo delo opravljala. .Plačam na mesec $12 do $15. MATIJA PERČIC, Bx 236, Lowell-ville, O. (10-13 6) NOVA PAROBRODNA ČRTA MED TRSTOM, REKO§ NEW YQBKQH. Cena $28 in $30. UN10NE AUSTRIACA Dl NAVIGAZ10NE ==============^^ AMERI- CANA & FRATELLI COSUL1CH) ima 11a razpolago TRI NOVE BRZOPAJRNIKE "FRIEDA", "GEBTY" in "GIUUA", kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pliuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno lufi in razne udobnosti za potnike. Ta družba dobi se to leto dva nova brzoparnika. Potniki, kteri se vozijo po teh parnikih, nimajo nikake sitnosti glede njih potnih listov, niti se ne pregleduje njih prtljaga. Za vožnje listke obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. Kretanj« parni k or. V New York ao dospeli: Philadelphia 11. junija iz Southainp- tona 891 pot. Campania 11. junija iz Liverpoola z 822 pot. Arcadia 12. junija iz Hamburga z 11S0 pot. Hamburg 12. junija iz Hamburga. La aseogne 12. junija iz Havre. Dospeti imajo: Albano iz aHmburga. Zeeland iz Antwerpen*. Anchoria iz Glasgowa. Kaiser Wilhelm der Gross* is Bremena. Friedrich der Groase iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdam*. Odpljuli bedo: Potsdam 14. junija v Roterdam. Kaiser Wilhelm II. 14. junija v Bremen. Carpathia 14. junija v Liverpool. Cedric 15. junija v Liverpool. La Gascogne 16. junija v Havre. Hamburg 16. junija v Hamburg. Barbarossa 16. junija v Bremen. Philadelphia 18. jun. v Southampton. Zeeland 18. junija v Antwerpen. Bulgaria 18. junija v Hamburg. Campania 18. junija v Liverpool. Anchoria 18. junija v Glasgow. Kaiser Wilhelm der Grosse 21. junija v Bremen. Rotterdam 21. junija v Rotterdam." Panonia 21. junija v Reko. Majestic 22. junija v Liverpool. Friedrich dei Grosse 23. junija v Bremen. Bluecher 23. junija v Hamburg. La Savoie 23. junija v navre. Laurentian 23. junija v Glasgow. Arabic 24. junija v Liverpool. Pennsylvania 25. junija v Hamburg. Etruria 25. junija v Liverpool. St. Louis 25. junija v Southhampton. Finland 25. junija v Antwerpen. Prinz Adalbert 25. junija v Genovo. Prinz Albert 25. junija v Genovo. CUNARD LINE PARINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKOJN_NEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA 1KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka dne 21. junija 1904. odpljuje iz New Yorka dne 5. julija 1904. odpljuje iz New Yorka dne 19. julija 1904. ULTONIA, SLAVONIA in FANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in M0N1A Tie Cunard Steamship Co., Ltd. 29 Broadwav- New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. .Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............. stanovanje in hrano proti nizki coni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. •J e- Anton Rebek, I Jodvorske ulice v Ljubljani, koncesijonirani zastopnik Red. Star Line. Slovence zelo dobro in pošteno postreže pri izseljevanju v Ameriko. Preskrbi potne liste. Vožnja z novimi parniki te dražbe je ugodna, ljudje so po 4 in 6 v jednej kajiti, pri obedih jim strežejo pri pogrnjenih mižali, ni treba umivati posode. Snaga vlada na teh parnikih in tudi za ženske je ugodno, ker se gleda na nravno vedenje. V New Yorku je moj dopisnik g. Frank Sakser, 109 Greenwich St. Novi parniki te družbe vozijo j>o osem dni. spoštovanjem Anton Rebek, koDcwijoniraai agent Red Star Liift Naznanilo. Naznanjava rojakom vsepovso-if? di, da sva kupila veliki, splošno znani SALOON pod imenom "Narodna DVORANA", sedaj "SLOVENSKI DOM". Družtvam priporočava veliko plesno dvorano za razne zabave in druge manjše dvorane za druitvene seje. V saloonu imava ijjrnlno mizo (pool table) in glaso-vlr; točiva PRISTNO PLZENSKO PIVO.in drugo izborno pijačo. Potniki aobe pri naju prenočišče in vso poetre-iho. Vsi dobrodošli! Mladič & Medica, 585—587 South Centre Avenue, na vogalu 18. ulice, Chicago, 111. OJ Telefon: Loomis 498. Kadar pošiljaš novce v Btaro domovino obrni se i x vestno na: FRANK SAKSER 109 Greenwich 8t N«w Yctk. __ Ako hočeS dobro postreibo z mesom in grocerijt, tako te obrni na Martin Oeršiča, 30X-303 E. Northern Av., Pieblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam t zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim m za obilni obisk. i K w.vjv f .f.t.v' ► k Kmetski triumvirat. rv Hiitoriiea ronuui. Spisal A. Kmimr. (Dalje.) Ginen bil Ilija te skoro nepričakovane udanosti in zaupanja pripro-stepa kmetstva. Milo se mu je storilo, ko se je zahvaljeval za izkazano mu zvestobo. Nevedoma se mu je vsiljevala misel, ali je v resnici obsojen ta blagi, za svobodo vneti narod v večno snžnost in trpljenje 11 Odgovarjal mu je skriven glas prsih z mogočnim: "Ne, vremena bodo njemu se zjasnila", a vendar pre-otoier. je bil njegov začasni položaj za ta veseli glas. "Samo nekaj si želim", dejal je potem polglasno samemu sebi; "umr jem naj, predno vidim uničen in razbit moj narod. Z njim živim in z njim hočem izginoti, ako je še prezgodaj gledati njegovega vstajenja dan!" Ginljiva je bila nato prisega, ktero je prisegala vsa zbrana vojska svojemu poveljniku, prisega, ki je obetala svobodo, ali — radovoljno smrt do zadnjega moža. Pozno je bilo isto noč. Razšli so se bili po zadnjem posvetovanji vojni poveljniki, da se zadnjič okrepe s kratkim spanjem za bodoči, kdo ve, ali ne zadnji dan. Le v šotoru vrhovnega poveljnika Hije Gregoriča brlela je Še slaba lu-eica. Pred šotorom pa je slonel mlad vojak. Videlo se je, da se trudi slišati polglasne besede, ki so se čule sem ter tja iz Šotora. Zdajci so se razumele besede: "Prosim te, pozabljaj! Upanja ni, da bi bila srečna. Vajina zveza škoduje našej stvari." Nato nastane tihota, a vojak se zgane izven šotora, in videlo se je, kakor da bi si bil zakrival z Tokama obraz. Kmalo potem stopi visoko rasten vojak iz šotora, in ko postane, kakor da bi bil premišljeval, kod vodi nje-erov pot, pridruži se mu zvunaj stoječi mlajši tovariš. Dobra prijatelja sta si morala biti, kajti jako prisrčen je bil njijun pozdrav. Slonela sta nekaj časa v tihem pogovoru. Nato vpraša mlajši in povzdigne svoj obraz proti tovarišu: "Kaj so rekli oče tvojemu svetu? Ali ne spoznajo velike nesreče, ki se nam bliža T" Tiho je bilo potem nekaj časa, in v stran se je obrnol starejši vojak, kakor da bi se bil bal odkritosrčno odgovoriti zadnjemu vprašanju. Naposled prime z obema rokama tovariše vo desnico in odgovori b tresočim glasom : "Jutranji dan", dejal je naš po veljnik, "odločuje tndi o najinej oso di. Ali si priborimo po odločnej zmagi boljšo bodočnost, ali pa pademo vsi do zadnjega moža." Zganol se je mladi tovariš pri zad njih besedah. Da pa zakrije žalost, ki je privabila svetle solze v njegove le pe oči, ovil je roki okoli života svoje-ira prijatelja ter zakril na njegovih prsih obraz. "Ne tognj! Upaj, upaj, da ni zapu stila sreča našega orožja in da se veselimo kmalo odločne zmage.*' Tako je tolažil starejši vojak pod-fjoveljr.ik Miha Guzctič mladega tovariša, svojo nevesto Tlijevo hčer, ki je spremljala očeta na vseh njegovih potih. Potolažile so nekoliko zadnje besede deklico. Povzdignola je zopet glavo in vprašala: "Ali ne vedo oče, kolika vojska nas oklepat" "Govoril sem dovolj in svetoval jim tudi jaz, a brez uspeha. Pravil sem, da ni nalopa kmetske vojske braniti se na ravnem polji, da nam je izdaja in pomanjkanje potrebnega živeža otežila uspeh, a vendar —" Tu preneha pripovedovalec in "se obrne v stran, da bi zakril nevoljo o tem premalo premišljenem Črteži. "In vendar", povzame Jela, "skle-noli so poskusiti srečo!" "Jela, oče so junak od nog do glave", odvrne urno Gnzetič, da nekoliko zmanjša krivdo Hijevo. "V tem tre-notkn so le vojak, nič drugega. Oni pač hočejo opogumiti s svojim odločnim dejanjem že obupujočo vojsko. p zaradi tega so se prenaglili in de-jali —" Zopet je prenehal govornik. Bal se je izreči svojej nevesti sodbo povelj-ikovo o njune j zvezi. A dobro je opazila deklica, da ima li.'kaj skrivnostnega na jeziku, kar si pa ne upa izgovoriti. "Govori, ženin moj!" reče Jela pogumno. "Dejali so oče, naj pozabljam, da je najina ljubezen — ovira občnemu u- pehn", pristavi naposled Guzetič in izpusti morda nevedoma Jelino desnico iz svojih rok. Tragičen prizor je Bil. "Pozabljaj! Ovira sva občnemu nsp< hn!" ponavlja polglasno deklica kakor v sanjah. In med tem čuti njen ženin, kako postaja mrzla njena roka in mrkel njen pogled in kako jej omaguje život. *' Pozabljaj, pozabljaj t" vzklikne še enkrat, in v istem trenotkn zapuste jo moči. Onemogla se zgrudi na zemljo... Pokala je že zora na iztoku in nebo se je jelo rudečiti, ko se ločita Guzetič in njegova nevesta. '4 Pozabljaj ! Kdor more pozabiti, je srečen", pravi v slovo mlada neve- r ( v • _ v* a Skušnja uct! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu i* najboljših rož in korenin, ki jih j« dobiti v Evropi in Ameriki ter u fi- sta. "Zapomni si, dragi moj: Ilijeva J ne*a. naravnega vina. Kdor boleha hči ne pozna bojazni, le nekaj ne mo re. in to je pozabljati sanj prve in zadnje ljubezni." Pogumno in s krepkim glasom je govorila Jela te besede in odšla na nasprotno stran. A ustavila se je še jeden pot potem in zrla nazaj, kjer je slonel nepremakljivo njen ženin. Takov je bil dekličin pogled, kakor onega, ki se ozre poslednjikrat na gomilo, kjer so mu zagrebli zadnji up, na kteri se je opiral v viharjih življenja. 17. Viele Bauern fielen, alle Hauptleute bis auf den ein-zigen Ilija, der sich ins Ge-birge fluchtcte. Dimitz. Lepo je vzhajalo isto jutro solnce. Kakor da bi bilo to posebno ugodno sovražnej vojski, dvignola se je že pri prvem dnevnem svitu in se bližala od treh strani j Sv. Petru, kjer je taboril Ilija s svojimi četami. Posebno južna vojska, kterej je ukazoval baron Jobst Thurnski, hitela je brez 6ddihijeja proti kraju, kjer bi se imela združiti z iztočnim in severnim oddelkom. V p^vem oddelku te vojske jezdil je naš znanec grajščak Tahy in njegov oskrbnik Črnič. Danes imaš priložnost, prijatelj, prislužiti si obetano zaslngo", pravi grajščak svojemu tovarišu. Piluližav-ši se pa mu zašepeče nekaj na uho. "Častno besedo dam in svojo desnico zastavim, če zahtevate, da predno zahaja današnje solnce, ni več govorice o kmetskem ponosu. Njegov zape-ljivec pa, ki je prelil toliko nedolžne krvi, zasluži, da se povzdigne v svaril no znamenje na najvišje drevo med nebom in zemljo." Ali si pozabil, Črnič, kaj si mi nekdaj obetal?" vpraša zopet nagajivo grajščak. Privesti si mi ga obljubil živega v roke, kakor si storil nekdaj, dobro znaš. A tedaj bili so drugačni časi, naša moč je bila omajana nasproti kmetstvu." Tako je govoril pol resno, pol zbadljivo grajščak Tahy. Zabavala ga je namreč nepopisljiva slavehlepnost oskrbnikova in pogosta nezgoda, ktero je imel v vsakem svojem najbolj navdušenem podvzetjL Molčal je oskrbnik Črnič. Jezila ga je grajščakova nagajivost. Poslednjo pa je porabil Tahy še bolj v svojo korist in pristavil resno: "Kaj pa, ČrniČ, ko bi se utegnola pripetiti neprilika našej vojski? Ti ne poznaš razjarjenega kmetstva. Niti za večerjo bi mi poveljniki ne zadostovali vstašem, ako nas dobe v pest. Posebno ti nisi baje na dobrem glasu pri njih." Prestrašil se je Črnič te resno izgovorjene misli svojega gospoda; kajti slabo vest je imel. Znal je dobro, da so ga opazili v Krškem kmetje in da je utekel le po naključji njihovemu maščevanju. Pisali pa so mu pismo potem in naznanili, da je zapisan tudi on za veliki plačilni dan pravice nad krivico. "To ni mogoče! To bi bilo sramotno našemu imenu na veke", pristavil je Črnič videzno miren. "V najboljšem slučaji broji kmetska vojska pet tisoč slabo oboroženih mož. In — naša, milostljivi gospod?" S ponosom je stavil oskrbnik to vprašanje, hoteč s številkami in jasnimi dokazi ovreči grajščakovo bojazen. A hudomušen je bil danes Tahy. "In nas vseh je deset tisoč, če ne manj, prijatelj", odgovori grajščak in pristavi potem: Ali je to mnogo? Ali ne zna? da se računi na jednega kmeta pet naših z denarji in obeti kupljenih vojakov, ki naposled niti zanesljivi niso in mnogokrat brez poguma?!" Čutil na želodcu ali prebavnih ortranih. naj