SILVESTER VOGRINEC





DISKO

KRALJICA





ABV Ptuj





Silvester Vogrinec

DISKO KRALJICA





Izdalo: Društvo ABV Ptuj



Jezikovni pregled: Jože Kodrič



Naslovnico oblikoval: Robert Vogrinec



1. izdaja: 2001



Tisk: StudioDesign d. o. o.



Ptuj, 2015





CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana



821.163.6-311.2



VOGRINEC, Silvester

Disko kraljica / Silvester Vogrinec. - 2. izd. - Ptuj :

Akademija bojevniških veščin, 2015



ISBN 978-961-92706-6-0



278448896





DISKO

KRALJICA





Silvester Vogrinec





V petek zvečer, luči se prižgo,

kam pojdemo?

Tja, kjer dobra glasba se vrti,

kjer zabavajo se vsi.

Iščeš princa svojih sanj,

le kdo neki bo ta fant?





Noč je mlada, glasba je vznesena,

z malo rocka vse postane čarolija.

Razpoložena si za ples

in ko dobiš priložnost ...





Kraljica plesa si,

mlada in sladka

sedemnajstletnica.





Bobnov utrip

in zvoka val je vsak tvoj gib.

Užij življenja kratek hip!

Poglejte to dekle,

opazujte ta prizor,

občudujte jo,

kraljico plesa!





Ti jih dražiš, ti jih zažigaš,

in ko se vnamejo, jih zapustiš,

iščeš spet novega, ta pravega,

razpoložena si za ples

in ko dobiš priložnost ...





Kraljica plesa si ...





(Dancing Queen, ABBA)





1.





Rdeča, oranžna, modra.

Dim. Kriki. Prerivanje.

Diskoteka Metulj.

V kotu je ždel stari pajek. Iz laži in prevar je

tkal mrežo želja in neulovljivih sanj. Nepremično

je opazoval karneval nečimrnosti, meko rosne na-

ivnosti, ki je v zunanjem blišču iskala resnico živ-

ljenja. Ptujski šminkerji in šminkerice so se pod

soji žarometov bohotili v svojem razkošnem perju.

Tema dneva je bila, kaj je in, kdo je najbolj trendi,

kje se dobijo najdražji čevlji, najboljše gedzbi hla-

če, najkrajše mini krilo, katera kozmetika je the

best in katera frizura mi najbolj paše? Ogledalce

pa je govorilo: "Ti si naj!"

A med vsemi je bil najbolj kul stari pajek. On

je bil šminker nad šminkerji, kralj iluzije, mojster

prevare. Vsakomur je znal pričarati svet valovite

radosti in hrepenenja. Doline je povzdigoval v go-



7

re, vrhove rušil v globočine, sapico spremenil v vi-

har, potok pa v morje. Podarjal je črna krila vsem,

ki so iskali svet luči. V puščavi je žejne nagovar-

jal, da so v studenec želja metali srca svoje mlado-

sti.

Da, on je bil največji; stara kača, angel luči,

prekupčevalec sanj. Spraševali so ga za pot, on pa

se je hranil z njihovo lahkovernostjo. Za roko jih je

vodil v labirinte obljub, kjer jih je pustil same in

ugasil luč.

Bili so njegova hrana.

Včasih se jih je zasitil, preobjedel in tedaj je

postal resnično zloben. Najhuje pa je bilo to, da je

bil zmeraj nasmejan, prijazen; njegovi beli zobje

so se bleščali od obljub jutranjega svita. Zato nisi

nikoli vedel, kam te bo pripeljal njegov nasmeh.

Morda se boš dotaknil sonca ali pa omahnil v naj-

bolj črno noč.

Bil je kot mamilo. Ko si ga enkrat spoznal, ga

nisi mogel več pozabiti. In vedno bolj si si želel

njegove družbe, priznanja, potrditve.

Klicali so ga Risto. Le malokdo je vedel, ka-

ko mu je v resnici ime. Njegovi bivši sošolci in so-

šolke, ki so ga dobro poznali, so se že zdavnaj po-

ročili in nihče od njih ni zahajal v Metulja, najbliž-

je prijatelje pa je prepričal, da ni pomemebno kako

je nekomu ime, temveč kaj kdo je. Tako je za vse

ostajal samo Risto.

Rad se je oblačil v črno. Črno je bilo zanj po-



8

jem elegance. Nosil je temne žametne hlače, laka-

ste čevlje z nekoliko višjo peto, svilene srajce in

široko krojene suknjiče. Kravate ni nikoli nosil,

kravate so bile za politike in biznismene. On pa ni

maral zanke okoli vratu.

Imel je vranje črne lase in modre oči, v katere

so dekleta metala cvet svoje nedolžnosti. Ko se je

pojavil na plesišču in zaplesal v ritmu glasbe, so

lepotičke izgubljale razsodnost in celo najbolj čiste

duše so se ovile s pregrešnimi mislimi. Marsika-

tero dekle bi prodalo vse svoje solze za eno noč

potešitve z njim.

Da, bil je kralj diskoteke in Metulj je bil cvet

slovenske šminke. Enako suvereno je vladal na

plesišču kot za šankom, kjer se je modrovalo o ve-

likih resnicah. Kogarkoli je hotel, si je lahko pri-

dobil za prijatelja in nobeno dekle se mu ni moglo

upreti. Tista, ki je ob njem dočakala jutranjo zarjo,

je takoj obveljala za najlepšo. Zato ni bilo čudno,

da so vse želele biti njegove. Toda izvoljenke še ni

imel. Kakor hitro se mu je katera preveč približala,

jo je zabodel v srce in pustil krvaveti. Čustev, če

jih je sploh kaj imel, ni maral razkazovati, še manj

pa nekomu podariti. Ugled nedosegljivega samota-

rja mu je bil dražji od ljubezenske ovratnice. In

sloves mu je resnično veliko pomenil. Bil je pač

pravi šminker, od glave do pete, visok, vitek, špan-

ski toreador, ki se je z igrivo lahkotnostjo posme-

hoval življenju.



9

Tega usodnega dne je bil slabe volje in morda

je bil to razlog, da je naredil napako, ki je običajno

ne bi zagrešil, kajti njegova pozornost je bila skal-

pel kirurškega mojstra.

"Zdravo stari!" se je oglasil mušketirju podo-

ben šminker in prisedel v Ristovo ložo. Imel je

dolge kodraste lase, tanke brčice in trikotno brado.

Bil je Ristov najboljši prijatelj. Pisal se je Franci

Voda. Klicali so ga Frenk, za hrbtom pa so mu

pravili tudi Cugi, ker je rad pil, vendar mu v obraz

tega nihče ni upal reči.

"Kako si?" je vprašal Frenk.

"Za crknit," je bil zlovoljen Risto, "danes je

ful beda."

"Beda? Ne me zezat!" ga je zavrnil Frenk in se

ozrl okrog sebe. "Poglej, koliko novih fac se je pri-

kazalo nocoj, pa tudi svežih rib ne manjka!"

Risto je našobil ustnice, kakor da bo pljunil in

rekel: "Metul' je včasih prava štala. (1) Isti stari

ksihti, (2) bolj jih gledaš, bolj si jih sit."

Frenk se je zdrznil. Z Ristom sta si zaupala

najbolj mračne skrivnosti, še posebej ob kozarcu

maliganov, ampak tako povoženega ga že dolgo ni

videl. Tudi ko je bil slabe volje in so mu vsi šli na

živce, tega nikoli ni izrekel na glas. Tako na dnu je

bil morda samo enkrat ali dvakrat. Prvič, ko je

____________

(1) Hlev.

(2) Obrazi.



10

znogiral dolgoletno prijateljico Vesno. Bila je edi-

na ženska, ki jo je sprejel v ožji krog svoje družbe.

Res je občasno spal z njo, ampak zato je bog

ustvaril ženske. Ko pa mu je predlagala resnejšo

zvezo, ga je hudo razočarala. Počutil se je izigra-

nega. Od tedaj je razglašal, da moški in ženske ne

morejo biti frendi. Še bolj pa ga je prizadela, ko se

je kmalu zatem odselila v Ljubljano. Drugič je tako

trpel, ko mu je tovornjak povozil psa. Takrat je v

globokem alko stanju skoraj zajokal.

"Kje imaš boljšo polovico?" je brez pravega

zanimanja vprašal Risto. Mislil je na Metko, Fren-

kovo dekle. Veljala je za eno najboljših mrh v

Metulju. Seveda je tudi ona najprej šla skozi Risto-

ve roke. Toda Frenka to ni motilo. Kaj pa je bila

ženska med prijatelji? Sicer pa, katera bejba še ni

bila Ristova?

"S starci je šla na vikend," je odgovoril Frenk.

Stari pajek je kratko prikimal in zamrmral

brezvoljni aha.

"Kaj je zdaj?" je vskočil v ložo mali, okrogli

šminker po imenu Muha Bojan. Bil je eden od Ris-

tovih bližnjih.

"Halo?! Te je kdo povabil?" ga je nahrulil

Frenk. " Ne vidiš, da je zasedeno? Mrkni!"

Bojan je užaljeno vstal.

"Easy Muha, počasi," je rekel Risto. "S Frenkom

sva sredi debate."

Bojan je globoko zajel sapo. S pogledom je



11

prestrelil Frenka, nato pa zamrmral: "Okej, ni sile.

Boš kaj spil?"

Staremu pajku so vsi hoteli plačati pijačo, še

celo dekleta. Bilo je kot ritual sprejetja, iniciacija.

Risto je dvignil kozarec in odvrnil: "Pozne-

je."

Muha se je zadovoljno umaknil.

"Zakaj se sploh trudiš okoli tega kretena?" je

nejevoljno pripomnil Frenk.

"Dragi moj, vsi so kreteni," je bil iskren Risto

in ga opomnil naj ne tekmuje z njim v malodušju.

"Ampak vedi, vljudnost nič ne stane, tehta pa deset

ton zlata."

Frenk je občudoval Ristovo diplomatsko

spretnost. Nekaj časa jo je celo posnemal, vendar

so se mu vsi smejali. On pač ni bil Risto. Ristu je

bila prirojena. Bila je del njegovega šarma. Zaradi

nje je bil privlačen tako za dekleta kot za fante.

Toda temna plat te njegove sposobnosti je bila da

je vljudnost zlorabljal, izkoriščal. Žongliral je z njo

kot najbolj spreten artist. Izrekel je vse, kar je bilo

potrebno, da je dosegel svoj cilj.

Frenk se je znova ozrl po plesišču. Iskal je pri-

merno žrtev za starega pajka. Rista je lahko samo

vonj po plenu in intravenozni priliv lovske krvi iz-

trgal iz letargije, v katero je zapadel. In divjačine

na plesišču res ni manjkalo, še posebej ne ob sobo-

tah, ko so domače lovišče popestrile še mrhe iz

Maribora in drugih krajev očetnjave.



12

Toda Ristu nobena ni teknila. Čeprav mu je

krulilo v želodcu in je bil lačen, ni našel užitnega

grižljaja. Ta je bila predebela, ona presuha, tretja

premajhna, četrta je imela kljukast nos, peta se je

premalo naličila, šesta preveč, sedma ni imela v

redu frizure, osma pa je bila ista kot prva. Krog

neprebavljivih detajlov se je sklenil, vendar pa se

še zdaleč ni zaključil, ne, dvignil se je zgolj na

višji vrtljivi nivo.

Frenk se je ob prijateljevih pikrih pripombah

neznansko zabaval. Sčasoma je komaj krotil smeh

in že je mislil, da se tudi Risto zabava. Tedaj pa je

stari salonski lev zazehal vse do svojih snežnobe-

lih kočnikov. Frenk se je hipoma streznil. To je bi-

lo slabo znamenje, zelo slabo. Ristovo glasno ze-

hanje so opazili tudi drugi šminkerji in čeprav so

še malo prej veselo žurirali, so se sedaj zresnili in

pričeli razglašati, da je ta večer brezvezen. Didžej

Zoran, ki je sedel v stekleni uti je polglasno zaklel.

Oblil ga je hladen pot. Vedel je, da bodo na koncu

letele pripombe tudi na njegov glasbeni izbor.

Večer se je bližal tragičnemu koncu, preden je

sploh zaživel. Mariborčanke, ki so si obetale, da

bodo pobliže spoznale ptujskega švalerja, so

uvidele, da nocoj s tem ne bo nič. Ponavadi je bil

Risto v središču pozornosti. Neutrudno je švigal

sem ter tja, šarmiral dekleta in trosil puhlice, za

katerimi so se šminkerji metali na zobe in jih po-

tem premlevali do nezavesti. Na vrhuncu žura, to



13

to je od polnoči do dveh zjutraj, je na plesišču za-

igral svoj znameniti ples neukročenega žrebca, za

katerega bi mu v ameriških nočnih klubih odšteli

lep kupček mrtvih predsednikov. (1) In če do pol

treh še ni izginil s kakšno mačkuljico, potem je ob

šanku zabaval zbrana zijala.

Ko je tega večera z najboljšim prijateljem sa-

meval v loži in se na smrt dolgočasil, so vsi, ki so

ga poznali (to je bila večina obiskovalcev Me-

tulja), vedeli, da se dogaja nekaj nenavadnega. To

je bilo prvo znamenje. In to znamenje so opazili

vsi razen njega samega. Celo Frenk je čutil, da ne-

kaj usodnega visi v zraku.

Naenkrat je izginila elektrika.

To je bilo drugo znamenje.

Diskoteka se je za dve kratki minuti pogrez-

nila v temo. Dekleta so se polglasno, z narejeno

nervozo, hihitala v pričakovanju, da jih bo kdo

otipal, fantje pa so rjoveli in strašili s svojimi bari-

toni.

Ko so se luči znova prižgale, so glasovi po-

tihnili. Vsi so se ozirali drug po drugem, da bi ugo-

tovili, ali se je kdo nespodobno vedel. Didžej je

iskal primerno glasbo. Prostor je bil nabit s priča-

kovanjem.

Tedaj je vstopila ona, in nihče, prav nihče v

Metulju, je ni spregledal.

__________

(1) Dolarji.



14

2.





"Glej kmetico!" je rekel Frenk, kakor da je

Risto že sam ne bi opazil.

In ta beseda, kmetica, je ležala v srcih vseh, ki

so jo videli. To ni bila zgolj žaljivka, temveč pred-

vsem obsodba njenega statusa, njene pripadnosti

outsiderjem. Kmet ali kmetica je bil vsakdo, ki ni

bil šminker in kot takšen ni imel vstopa v njihov

posvečeni krog. Njena prisotnost je bila za šmin-

kerje žaljiva, nenaravna. Zato se je razleglo: "Kaj

te tota tu išče?" Bila je kot črnec, ki je vdrl na za-

bavo belih aparthaidovcev.

"Pepu se je zrolalo! Zdaj že vsakega dol spu-

sti," je bil nejevoljen Frenk.

Pep Cirkularka je bil redar in njegova naloga

je bila, da prepreči vstop vsakomur, ki ni bil po

šminkerskem jusu.

Risto se je popraskal za ušesom in rekel: "Z



15

Vlasto je."

Njegove besede so pomenile, da ima karto.

Šminkerica Vlasta je bila njena vstopnica. Vsakdo

si je lahko občasno pripeljal kakšnega outsiderja,

naj je šlo za sorodnika s podeželja ali znanca, pred

katerim se je želel šminker pobahati s svojim elit-

nim statusom. Takšen občasni spodrsljaj je bil vsa-

komur dovoljen, vendar pa so se mu raje izogibali,

ker ni bil ravno priljubljeno dejanje.

In v čem se je kmetica razlikovala od ostalih v

Metulju? Predvsem po videzu. Njeni dolgi, svetli

lasje so bili ravni, medtem ko so si šminkerice

svoje lase umetno kodrale ali spenjale navzgor;

obraz je imela nenaličen, ni nosila uhanov, prav

tako si ni barvala nohtov. Najbolj pa je vsem šla v

nos njena pisana obleka z volančki, zaradi katere je

bila videti kot poljska roža, ki so jo pomotoma

prinesli v cvetličarno; kot marjetica med vrtnicami

in tulipani.

"Gotovo ji je ime Jožica ali Marica," je zlobno

pripomnil Frenk.

Risto je najprej prikimal, potem pa se je v

njem prebudilo kljubovanje, ki je bilo nemara po-

sledica njegove slabe volje, uporniškega značaja

ali pa potrebe, da pove kaj šokantnega.

"Frenk, poglej naš šminkeraj! Smo res tako

posebni, kot se zdimo sami sebi, ali pa lahko danes

že vsak kmet postane šminker?"

Prijatelj ga je debelo pogledal. Ni vedel, kaj



16

naj si misli. Pri Ristu si niti on ni bil zmeraj na

jasnem. So Ristove besede izvirale iz njegovega

mračnega razpoloženja ali pa jih je izrekel zares in

je tako tudi čutil. Če bi kdorkoli drug rekel kaj po-

dobnega samo v šali, bi bil nemudoma izobčen. Za

šminkerje je bilo takšno govorjenje izdaja in nihče,

z izjemo Rista, si ne bi drznil niti pomisliti na ne-

kaj tako bogokletnega. A kaj je bila za Rista izda-

ja? Izdati je bilo zanj, izstopiti iz črede, dvigniti

glavo iz množice, biti poseben, drugačen od dru-

gih. In Risto je bil drugačen. To je bilo dejstvo.

"Menda ne boš trdil, da bi lahko iz te kmetice,

Jožice - Marice, naredil šminkerico?" je posmehlji-

vo vprašal Frenk in tipal teren.

"Absolutno! Mala bi bila lahko glavna metu-

l'ašica."

"Se hecaš?"

"Ne!" je bil odločen Risto. "Samo poglej jo!

Ima dober štel, ravne noge, pravilne poteze obraza,

pokončno držo . ."

"Ja, ampak ko bi odprla usta in zašprehala po

haloško, bi vsem zabegnilo. Raje se sprijazni, go-

ska ostane goska, pa če se okiti z nojevim perjem.

Saj veš da biti šminker ni samo obleka, ampak

predvsem stil, obnašanje. O čem bi se pa s tako Jo-

žico - Marico sploh pogovarjal? Vsak bi jo takoj

spregledal."

Risto se je nasmehnil in odkimal.

"Prijatelj moj, rečem ti, našim šminkerjem bi



17

lahko prodal mačka v žaklju, pa bi mislili, da je

notri suho zlato. Bolj so plitki in zabiti, kot si pri-

pravljen verjeti."

Frenk se je namrdnil. Ristovo govorjenje ga je

začelo nervirati. Je stari pajek tudi njega uvrščal v

čredo praznoglavcev?

"Se upaš stavit?"

"Kaj?"

"Jaz trdim, da iz te kmetice nikoli ne bi mogel

narediti šminkerice! Za to sem pripravljen zastaviti

yamaho."

Frenk je bil zelo ponosen na svojo 300 kubič-

no jekleno pošast. Zanjo je leto dni garal na trgov-

ski ladji, ki je plula po Indoneziji. V Metulju so

mu jo vsi zavidali, celo Risto je večkrat priznal, da

se mu ob pogledu nanjo cedijo sline.

"Ohoho, misliš resno?" je oživel Risto.

"Yes!"

"Kaj naj pa ti jaz dam? Saj veš, da nimam nič,"

je bil iskren stari pajek.

"Če boš izgubil, boš vsem v Metul'u plačal

drink in javno priznal, da si se motil."

Risto ga je nekaj trenutkov začudeno opazo-

val, nakar se je na glas zarežal. Spoznal je, da je

Frenka s svojo trditvijo prizadel.

"Koliko časa mi daš, da jo zrihtam?" je vprašal

Risto.

"Koliko pa rabiš?"

"Mesec, dva."



18

"Dobro, naj bo konec avgusta," je pristal

Frenk.

To je pomenilo še dva meseca.

"Torej, velja?" ga je še enkrat pobaral stari

pajek. Stava mu je bila silno všeč. Po eni strani se

mu je nasmihala dolgo željena yamaha, po drugi

strani ni imel kaj izgubiti; še vedno bo lahko vse

obrnil na šalo.

"Samo en pogoj imam," je rekel Frenk.

"Povej!"

"Kmetice ne smeš predstaviti kot svoje punce.

Dobro veš, da bi se ji potem klanjali samo zato, ker

je tvoja bejba."

"Okej," se je strinjal Risto.

Segla sta si v roke.

Izziv mu je povrnil dobro voljo in kri mu je

hitreje stekla po žilah.

"Pokliči Vlasto!" je velel Frenku. "Čas je, da

nama predstavi ta malo."





19

3.





Andreja je bila neskončno srečna. Niti v san-

jah si ni mogla predstavljati, da bi jo največji ptuj-

ski šminker, glavni metuljaš, želel spoznati. On,

pred katerim so omedlevale trume žensk, cepale

kot muhe enodnevnice, se je ozrl za njo, jo povabil

v svojo ložo in ji plačal pijačo. Tudi Vlasta, ki je

dobro poznala Rista, se temu ni mogla načuditi.

Stari džek se še nikoli ni zanimal za outsiderko.

Za Andrejo je bil to najbolj romantični večer,

kar ga je kdajkoli doživela. Čeprav z Ristom nista

zaplesala, pravzaprav sploh nista zapustila lože in

je bilo njihovo druženje kratkotrajno, se je nekaj

vendarle zgodilo, saj jo je Risto povabil oziroma

zaprosil, da se naslednjega dne sestane z njim. To

je že nekaj pomenilo.

Počasi se je slekla in gola obstala pred ogleda-

lom. Pozorno je opazovala svoje telo. Zrla je v rav-



20

na ramena, okrogle prsi, ozek pas, napeto zadnjico,

lepo oblikovane noge, tanke gležnje. Bilo ji je, ka-

kor da se prvič vidi. Pred njo ni več stala majhna

deklica iz Nove vasi. Ne, to je bila zrela mlada

ženska, obsijana s svežo, rosno lepoto jutranjega

sonca.

Da, s svojim telesom je bila lahko povsem za-

dovoljna, kajti bilo je popolno. Včasih ji je kakšna

sošolka pri telovadbi rekla, da ima lepo postavo,

toda ona je le zardela in ni vedela, kaj naj odgo-

vori. Poslušala je sošolke, kako so se venomer pri-

toževale čez svoj videz; tu jih je bilo preveč, tam

premalo, to je bilo preveč povešeno. Predpisovale

so si kozmetične kure, aerobiko, fitnes, jogo, stra-

dale ob raznih dietah in se modno oblačile. A na

koncu niso bile nič bolj zadovoljne kot na začetku.

Andreja pri teh pogovorih ni sodelovala, zato so jo

sošolke gledale postrani in imele za vaško trapo,

čeprav je bila odličnjakinja. Toda to je ni pretirano

motilo. Imela je svojega pekinezerja Murija in ni-

kogar drugega ni potrebovala. Fantje je niso zani-

mali, in ker sebe ni doživljala kot telo, se s sošol-

kami ni imela o čem pogovarjati. Bila je zdrava,

polna moči in zunanji lepoti ni pripisovala pretira-

nega pomena.

Edino, kar ji je v mestu manjkalo, je bilo va-

ško okolje, v katerem je odraščala šestnajst let. Po-

grešala je vonj po posušeni travi, zlate njive polne



21

žita, žuborenje potoka, poljsko cvetje, sadna dre-

vesa, zadovoljno mukanje krav, igrive piščance in

goske, ki so se podili po dvorišču, prijazne sosede,

ki so ob večerih prihajali v njihovo kuhinjo. Njeno

otroštvo in mladost sta bila zaznamovana s kme-

čko idilo. In niti vedela ni, kako srečna je, dokler ji

ni umrl dedek. Z mamo sta ostali sami, kajti očeta

je izgubila, ko ji je bilo dve leti. Nekega dne pa je

mati priznala, da sama ne more več voditi preza-

dolžene kmetije. Posestvo sta prodali in se preselili

na Ptuj. Dobili sta dvosobno pritlično stanovanje v

Kraigherjevi ulici. Mati se je kot kuharica zaposli-

la v bolnici, Andreja pa je nadaljevala šolanje na

srednješolskem centru. Mali pekinezer Muri je bil

njen edini otipljivi spomin na domačijo. Vodila ga

je v Ljudski vrt, se v gozdu z njim lovila in bila za

trenutek spet srečna.

Z roko si je šla čez prsi. Da, njeno telo je do-

zorelo. Bila je kot metulj, ki se je izvil iz kokona in

pretegnil dolga pisana krila. Priznati je morala, da

je bil Risto resnično nekaj posebnega. Imel je

magično moč, ki je ni bilo mogoče prezreti. V njej

je prebudil žensko. Svojih novih občutkov se ni

prestrašila, nasprotno, razveselila se je klica nara-

ve, kajti bila je pripravljena na veliko ljubezensko

pustolovščino. Bila je Trnjulčica, ki jo je princ

obudil s poljubom. Risto je bil junak na belem

konju, ki jo bo odrešil iz visokega stolpa ter jo

odpeljal v grad nad oblaki. Tam bosta srečno žive-



22

vela do konca svojih dni. Mimogrede se bo ustavi-

la samo toliko, da bo lahko uživala ob zavisti so-

šolk. Zakaj ji je bilo to naenkrat pomembno? Mor-

da zato, ker je šele sedaj odkrila žensko nečimr-

nost in spoznala, kako žaljiva je bila prevzetnost

njenih sošolk. Toda odslej bo vse drugače. Iz nje-

nega razreda še nobena ni hodila v Metulja, čeprav

so vse sanjarile o tem. In ona bo prva.





23

4.





"Risto, kaj hočeš od mene?"

Andreja ga je gledala naravnost v oči in ni niti

trenila.

Vprašanje, ki ga je postavila, jo je mučilo, od-

kar sta se začela sestajati, torej dobre tri tedne. V

tem času sta se videvala skoraj vsak dan. Dobivala

sta se v kletnih prostorih bloka na Ziherlovi ploš-

čadi, kjer je imel Ristov prijatelj majhen fitness.

Tam sta dvigovala uteži in se pogovarjala o vsem

mogočem, o glasbi, modi, filmih, šoli, Metulju. Ri-

sto je s seboj nosil časopise, revije in knjige, iz ka-

terih mu je morala na glas brati. Zdelo se ji je, ka-

kor da bi bila na kakšnih bralnih vajah, še posebej,

ker ji je venomer popravljal izgovorjavo. To ji je

šlo hudo na živce, ampak Risto je očitno užival in

tudi ona se je v glavnem zabavala.

Najraje ga je poslušala, ko ji je pripovedoval



24

o Metulju. Razložil ji je, kdo je kdo v tem elitnem

raju, ter ji podrobno opisal ključne osebe in njiho-

ve fore. Prav tako jo je seznanil z raznimi trači,

bivšimi in aktualnimi. O sebi ni govoril. To jo je

zelo presenetilo, saj je pričakovala, da bo poln sa-

mohvale. Vlasta ji je namreč rekla, da je Risto neo-

zdravljivi egocentrik in naj mu ne verjame niti be-

sede. Še posebej ne, če ji bo tvezil, da je rešil Ja-

cquesa Coustoja pred morskimi psi, da je pobegnil

z Golega otoka, da je delal za CIO, da je boksal z

Mohamedom Alijem, da je bil voznik formule 1,

da je bil kandidat za posadko Apolla 13 in podob-

ne mačo neumnosti. Najbolj vznemirljiva stvar, ki

se mu je morda res zgodila, je bila ta, da je kot na-

takar prvega letnika gostinstva v ljubljanskem Slo-

nu doživel obisk Tita in Kardelja. Pri tem so ga

verjetno zaklenili v kuhinjo, da ni mogel narediti

kakšne škode. Zagotovo pa mu niso zaupali stre-

žbe, kakor se je rad hvalil. Toda če bi Andreji zate-

žil in jo vprašal, ali bi bila njegova punca, naj se

nikar ne obotavlja, ji je še svetovala Vlasta. To jo

lahko pripelje na sam vrh šminkerskega olimpa, pa

čeprav za kratek čas. Andreja takšnega prigovarja-

nja ni potrebovala, saj ji je bil Risto že sam po sebi

dovolj všeč. Kljub temu je bila Vlasti hvaležna za

njeno skrb.

"Kako to misliš?" je Risto na vprašanje odgo-

voril z vprašanjem.

"Tako kot sem rekla, kaj pričakuješ od mene?"



25

je vztrajala Andreja. Njene besede so kot težki ob-

laki obvisele v zraku in Risto je za hip ostal brez

teksta.

Všeč mu je bila Andrejina odkritosrčnost, ki je

bila šminkerjem tako tuja. V tem kratkem času jo

je dobro spoznal. Punca je bila brihtna, pronicljiva,

duhovita in odločna. Niti približno ni bila omejena

vaška gos. Kot učitelj bodoče šminkerice si ni mo-

gel želeti boljšega materiala. Stava, ki jo je sklenil

s Frenkom, je bila tako rekoč dobljena. Kljub temu

ga je njeno vprašanje presenetilo in znašel se je v

zadregi.

"A, kaj hočem od tebe?" je ponovil stari pajek.

"Ja?"

Risto je do sedaj še niti enkrat ni povabil na

pijačo, peljal v kino ali v Metulja. Niti na džoging

v Ljudski vrt še nista šla. V začetku se je bala, da

bo takoj planil po njej, sedaj pa se je spraševala,

kaj mečka. Mogoče je želel, da bi se njun odnos

počasi razvil, ali se je zgolj bal, da jo bo prestrašil

s preveč vsiljivim nastopom. Kakorkoli že, niti en-

krat ji še ni rekel, da je lepa, ali da mu je všeč, to

pa bi že lahko storil.

"Andreja, koliko si stara?" je naposled sprego-

voril.

"Novembra bom osemnajst," je odgovorila

brez obotavljanja. "Zakaj?"

Risto ni bil slep. Vedel je, da je punca do ušes

zatrapana vanj. Njegov lovski instinkt glede žensk



26

ga ni varal. In mala sploh ni bila slaba! Nasprotno,

ob dnevni svetlobi je bila še bolj mična, kot takrat,

ko jo je prvič zagledal v Metulju. Da, bila je narav-

na lepotica. Presneto, zakaj se je strinjal s Fren-

kom, da si je ne sme vzeti za punco?! To je zdaj

bridko obžaloval. Ampak stava je bila stava!

"Kaj je z mojimi leti?" je postala nestrpna

Andreja.

Cinični osvajalec v Ristu ji je hotel reči: "Ko

boš malo starejša in boš postala šminkerica, boš

lahko moja bejba," ali pa: "Od tebe sem oddaljen

deset svetlobnih let. Ko boš malo 'večja', se mi ja-

vi." Ah, kako so bili ti odgovori zgrešeni! Andreja

ni bila trapa. V trenutku bi mu obrnila hrbet. Ne,

spesniti bo moral nekaj takega, da bi mu verjel sam

papež, nekaj, s čimer jo bo tako preslepil, da mu

bo pri tem še hvaležna. Sicer pa, brez panike, za

takšne situacije je bil rojeni talent, mojster nemo-

gočega, besedni alkimist, zlatoust, ki je belo spre-

minjal v črno in sivo v roza.

"Andreja, tako mlada si še, vendar na svet

gledaš zrelo, preudarno. Tvoji življenjski nazori so

jasni, trezni," je začel razpredati mrežo. Najprej ji

bo malo popihal na dušo, potem pa ...

"Priznati moram, da resnično uživam v tvoji

družbi. Končno sem našel nekoga, s katerim se la-

hko pametno pogovarjam. Ne moreš si misliti, ka-

ko sem to pogrešal. V Metul'u se vsi sprenevedajo,

nosijo maske, ti pa si iskrena, naravna. Nisi samo



27

lepa, ampak si tudi pametna in zabavna."

Andreja se je nasmehnila. Naposled ji je le re-

kel, da je lepa!

"Andreja, rad bi, da sva prijatelja!"

Prijatelja?! se je zdrznila, zakaj samo prija-

telja?

"Prijateljstvo je danes tako redko kot rajska

ptica v peklu, kot tulipan med koprivami, kot po-

štenost med politiki," je nakladal stari lažnivec,

"hkrati pa tako nepogrešljivo kot zrak, voda, ali

sonce."

Fuj, kako grozne besede! je pomislil Risto.

Komaj je verjel, da jih je izrekel, ampak drugače ni

šlo. Ženske so pač oboževale takšno pesniško sra-

nje.

"Veš, ob tebi se počutim super," je nadaljeval,

"ob tebi sem lahko resnični jaz. To mi dosti po-

meni in tega ne bi rad zapravil. Trenutno ne iščem

bejbe za eno noč. Teh sem definitivno sit. Vedno

te pustijo praznega. Tebe preveč spoštujem, da bi

ti naredil kaj takega. Seks uniči še najbolj iskreno

prijateljstvo. Ne bi želel, da se nama to zgodi. To

kar imava, je preveč dragoceno. Kaj praviš?"

Andreja ni bila pretirano navdušena nad Ris-

tovimi besedami. Ko bi jo le malo manj spoštoval

in bolj ljubil! Potem bi bila veliko bolj srečna.

Ampak v osnovi se je morala strinjati z njim. Dru-

gega izhoda ji ni dopuščal. Pa tudi Vlasta ji je že

povedala za Vesno, edino Ristovo prijateljico, in



28

in kako sta se razšla.

"Ja, prav imaš," je brezvoljno dejala. "Prijate-

ljstvo je ful pomembno."

"Imaš dosti frendov?" je vprašal.

"Ne," je stresla z glavo, "niti enega."

"Jaz tudi ne."

Dvignila je pogled, on pa je rekel: "Čeprav

sem non stop v družbi in imam veliko kolegov, me

nihče zares ne pozna."

V tem je bilo celo nekaj resnice. Nasmehnil se

je sam pri sebi. To je bilo dobro. Zaradi kančka is-

krenosti bo njegova laž prepričljivejša.

Čez čas jo je prijel za roko in vprašal: "Andre-

ja, ali bi bila moja prijateljica?"

Po telesu je začutila mravljince. Ristova izjava

jo je ganila. Zvenela je kot poročna zaobljuba.

Obenem so bile njegove besede nabite s prikrito

erotiko in zatrto slo. Se je motila ali si jo je Risto

želel?

"Ja!" je tiho dahnila.

Da, tvoja bom! Vzemi me! je kričala ujeta ptica

v njej. Za trenutek se je ustrašila, da je svoje hre-

penenje izrekla na glas, zato je na široko odprla

oči.

Risto se je sklonil k njej in jo poljubil na lice.

Od razburjenja je skoraj zastokala. Zaprla je

oči in čakala, ali bo nadaljeval s poljubom. Se bo-

do njune ustnice končno združile v težko pričako-

vanih sanjah? Ne, nič podobnega se ni zgodilo. Ri-



29

sto se je usedel nazaj na oblazinjeno klop. Zav-

zdihnil je, kakor da bi pravkar dobro povečerjal.

Pomel si je roke in vprašal: "Kaj pa lahko jaz na-

redim zate? Kaj si najbolj želiš?"

Napočil je trenutek resnice, čas, da ji razkrije

svoje adute. Imel jo je natanko tam, kjer je hotel.

"Ne vem," se je obotavljala. Želela si je njega,

toda to je sedaj postalo nemogoče.

"Kaj praviš, če bi ti pomagal, da postaneš naj-

večja ptujska šminkerica, kraljica Metul'a? Folk bi

bil nor na tebe. Vsi bi te oboževali, se ti metali

pred noge. Lahko bi si izbirala frajerje in vse bejbe

bi hotele biti tvoje frendice. Reci, da si za! Dovoli,

da to naredim zate."

V Metulju je bila samo enkrat, toda šminker-

ski blišč jo je povsem osvojil. Tudi Ristove štorije

so k temu pripomogle. Čeprav je imel metuljaše za

folirante (kakor, da bi bil sam kaj boljši od njih!),

so še vedno predstavljali ptujsko elito. Vstop vanjo

pa ni bil enostaven. Sicer se je še vedno najbolje

počutila v kavbojkah, vendar ji tudi v lepih oble-

kah ne bi bilo neprijetno. Samo, kje naj dobi denar

zanje? Mama ji je zadnjič vso noč šivala obleko z

volančki. Blago pa tudi ni bilo zastonj. Ni si mogla

predstavljati, da bi z mamo trošili denar za njene

obleke.

Kakor, da bi ji bral misli, je dejal: "Naučil te

bom iz dveh krpic narediti najbolj razkošno večer-

no obleko. Imam kolega, ki je krojač in drugega, ki



30

dela v tekstilni tovarni. Zato si zavoljo garderobe

ne delaj skrbi. Zastonj ti bom zrihtal najlepše cote.

Ti samo privoli!"

Andreje se je polotilo čudno vznemirjenje. Di-

šalo je po pustolovščini, o kateri je sanjarila. Povr-

nila se ji je dobra volja. Njun pogovor le ni bil po-

vsem brezploden. Ne bo postala njegova punca, to-

da ne bo ga izgubila. Kot najbolj zaupna prijatelji-

ca ga bo pogosto videvala. To pa je bila lepa na-

grada ali tolažba ali karkoli že. In še za kraljico

Metulja jo je želel postaviti! Res, to ni bilo slabo

za dekle iz Nove vasi. Potem se je spomnila še na

zavistne sošolke in njena odločitev ni bila težka.

Ta dan mu je že drugič rekla: "Ja."

Risto je veselo poskočil. Tako radostnega ga

še ni videla. Veliki donhuan je zaplesal kot razpo-

sajeni otrok. Tako malo je bilo potrebno, da ga je

osrečila.

Stari premetenec pa si je mislil:

"Yamaha je že moja!"





31

5.





Zvoki električne harfe so napolnili Metulja z

morskimi valovi in snežnimi viharji. Vanesa Ri-

chardson, štiriindvajsetletna Kanadčanka iz Mon-

treala, je bila glasbenica brez primere. Obudila je

starodavni predantični instrument in s svojo virtu-

oznostjo pretresla tako svet klasične glasbe kot

pop sceno. Z enakim uspehom je igrala Smetanovo

Vltavo in Beatlsove Let it be, Vivaldijevo Zimo in

Abbin Fernando. Skladala je tudi lastne pesmi.

Njeni največji hiti so bili Arktični preludij, Odiseja

2000 in Atlantida.

Vanesinemu strmemu vzponu so botrovali trije

atributi: glasba, videz in snežnobela harfa. Le-ta je

postala njen zaščitni znak. Izdelali so jo po

posebnem unikatnem dizajnu. Še najbolj je bila

podobna visokim gotskim harfam, ki so jih obliko-

vali konec srednjega veka. To pa je bilo tudi vse,



32

kar je imela skupnega s tovrstnimi klasičnimi gla-

sbili, kajti njene zvočne sposobnosti so bile nekaj

enkratnega, božanskega, bile so neponovljivi spoj

modernega in tradicionalnega. Vanesina harfa je

imela izvotljen resonančni trup, vitek sprednji ste-

ber ter žične in električne strune. Ko je igrala po

žičnem delu, je izvabljala nežne tone, podobne

pritajenemu žuborenju vode, ko pa se je dotaknila

strun z nohti, je dosegla svetle, trde tone. Harfa je

imela tudi zatiče v obliki črke L, s katerimi so se

strune držale resonančnega okvira. Z njimi je bilo

mogoče vibrirati ob žicah tako, da je nastala nena-

vadna, brneča spremljava. Električne strune pa so

dajale polne, baročne zvoke, ki so še dolgo ostajali

v zraku.

Vanesini oboževalci (kasneje so se jim pridru-

žili tudi kritiki) so njeno harfo poimenovali An-

gel's wings. (1) To je bilo ime, ki si ga je prav goto-

vo zaslužila, kajti ob njenih zvokih (še posebej ko

je Vanesa igrala svoje hite) je bil poslušalec prene-

sen v magične, vznemirljive svetove davno pozab-

ljenih civilizacij. Z Odisejem in mogočnimi Vikin-

gi je plul čez zasnežena morja ter kljuboval zim-

skim vetrovom, bojeval se je s Pozejdonom in lju-

bil s sirenami, z orkami je plaval pod arktičnim le-

dom, skozi gorski metež se je prebijal z belimi

medvedi, na hladnem severu je lovil z Eskimi in

_________________

(1) Angelova krila.



33

tulil z lačnimi volkovi; bil je sokol, bil je miš, bil

je gora, bil je reka. Gnan s hipnotično glasbeno in-

spiracijo, se je podal skozi različne palete razpolo-

ženj, ki so bile globoko strastne in bojevite. Okolje

se je spreminjalo z duhovnimi stanji, vendar nikoli

brez snega, ledu, viharja ali morske pene. Na kon-

cu se je izčrpani poslušalec znašel pred legendarno

Atlantido in se odpočil v njenih potopljenih gajih,

trgih in palačah.

Vanesi so pravili Ledena princesa. Imela je

hladne modre oči, ravni nos, tanke ustnice. Beli

platinasti lasje so ji v slapu padali čez ramena do

pasu. Nosila je dolge večerne obleke svetlih barv,

ki so bile tesno krojene ob telesu in poudarjale nje-

no vitko postavo. Visoki razporki na krilu, ob stra-

ni, ali od zadaj, so razkrivali dolge noge. Okrog le-

vega gležnja je nosila biserno ogrlico. Čevlji z vi-

sokimi petami, ki so bili neločljivi del njenega imi-

dža, so jo naredili za višjo od večine povprečnih

moških. Gola ramena in roke je imela ovite s širo-

kim svilenim šalom, ki je diskretno plapolal okrog

nje, kakor da bi jo spremljali severni vetrovi in va-

rovali njeno nedotakljivost.

Ime Ledena princesa se je ni prijelo samo za-

radi videza. Vanesa je veljala za redkobesedno in

težko dostopno mlado umetnico. Izbranca svojega

srca še ni imela. Na turnejah sta jo zmeraj sperm-

ljala dva omarasta rdečelasa vikinga, ki sta mrko

gledala izpod košatih obrvi in jemala pogum smrt-



34

nikom, ki so si domišljali, da se lahko približajo

njuni varovanki.

"Risto, ta mrha bi celo tebi stisnila dvojko," je

zinil Karl Vaga in se izzivalno nasmehnil.

Debeli šminker, ki se je oglasil, je bil eden tis-

tih metuljašev, ki jih Risto ni prebavljal. Seveda, je

bil Karl sam kriv, saj se mu je venomer zoperstav-

ljal in ga dražil. Nekajkrat je malo manjkalo, da ga

ni Risto kresnil po goflji. Čeprav se je ponavadi

vzorno obvladoval, mu je Karl znal pohoditi zavo-

re.

Risto se je jezil na Rudo, lastnika Metulja, ker

jim je zadnji trenutek vsilil Karla in njegovo punco

Anjo (s katero je imel stari pajek kratko, vendar

divjo afero). Zraven Rista so sedeli Frenk, Metka

in Danilo Megla. Čeprav je bila loža namenjena

šestim osebam, je king ljubil udobje. Seveda ni

imel nič proti gneči, ko je šlo za žensko družbo.

"Oprosti, ampak danes je gužva, saj sam vi-

diš," je pojasnil Ruda, ko je prišel spraševat za dve

prazni mesti. Risto takrat še ni vedel, da gre za

Karla, zato je velikodušno pristal. Potem, ko je de-

beli šminker že parkiral svojo veliko rit, pa je bilo

prepozno za ugovor.

Risto je prisegel, da se ta večer ne bo pustil iz-

zvati. Koncert je minil brez Karlovih pripomb in

salonski lev se je fino sprostil. Ampak na koncu

mu je tečnež le stopil na žulj.

"Ja, prepričan sem, da bi Risto pri njej pogorel



35

prej ko v eni minuti," je vztrajal Karl.

"Misliš reči, zmrznil!" ga je popravila Anja.

Karl jo je cmoknil na lice in rekel: "Hvala lju-

bica."

Staremu pajku je obrnilo želodec, ampak ni zi-

nil ne bev ne mev.

Zato je spregovoril Frenk: "Malo morgen! Ri-

sto bi jo smotal, preden rečeš keks!"

Rokavica je bila vržena. Nedolžno prerekanje

se je sprevrglo v odkrito vojno. Karl se je cinično

zasmejal. Na mizo je položil roko in snel zlato uro.

V Metulju so vsi vedeli, da jo je dobil od očeta za

trideseti rojstni dan in da je bila vredna celo pre-

moženje. Karl je to trobental tako dolgo, da so se

šminkerji kar razbežali, ko si je podvihal rokav, da

bi jo pokazal. Njegov najbolj priljubljeni pozdrav

je bil, sunek s komolcem, nakar je dejal: "Daj,

vprašaj me, koliko je ura?"

"Če preživiš noč z Ledeno princeso, je ura

tvoja, " je rekel Ristu.

Stari lev se je stegnil naprej. Ura mu je bila

všeč. Še toliko bolj, ker je Karlu pomenila vse na

svetu.

"Če pa ti spodleti, mi boš leto dni plačeval

drink in me nagovarjal z Vaša visokost."

Risto se je odmaknil. Bes mu je zameglil po-

gled. Tega arogantnega pasjega sina bi najraje

zmlel v sončni prah. Nihče v Metulju ni smel dvo-

miti v njegove donhuanske sposobnosti. Karel mo-



36

ra doživeti ponižanje, ki ga bo preganjalo v nočnih

morah.

Risto je počasi vstal.

"Vanesa bo še to noč moja," je spregovoril z

mirnim, toda odločnim glasom, "zato se kar poslo-

vi od vekarice!"

Nato se je nagnil h Karlu in mu zašepetal na

uho: "Ko boš izgubil stavo, bom tvojo uro vrgel na

sredo plesišča. Ves Metul' bo skakal po njej. Po-

tem jo bomo zabrisali na kup gnoja, kamor tudi

spada."

Karlu je zastal dih. Z njegovega rdečeličnega

obraza je izginila vsa barva. Panično se je ozrl

okrog sebe, vendar je naletel zgolj na srepe pog-

lede. Čez čas se je kislo nasmehnil, rekoč: "Bomo

videli, bomo videli."

Risto je zapustil ložo in odšel proti šanku, ki

se je nahajal v sosednjem prostoru. Frenk mu je

sledil.

"Kaj si rekel Karlu?" je vprašal Frenk. "Mrho-

vinarja je skoraj kap."

Risto mu je povedal.

"Stari moj, veš da verjamem vate, " je začel

Frenk, "ampak kako nameraš to izpeljati? Njena

bodyguarda (1) niti miši ne spustita blizu. In četudi

ji pristopiš, ali sploh znaš dovolj angleško? Ne bi

rad videl, da ti Vanessa stisne kajlo že na začetku.

________________

(1) Telesni stražar.



37

Karl bi se razpočil od veselja."

Risto je dvignil roko.

"Frenk, don’t worry, be happy!" (1)

Črnolasa natakarica Tanja mu je dala buteljko

in bel prtiček, ki si ga je vrgel čez roko.

"Glej, to je prvi korak," je dejal Risto in dvig-

nil steklenico. "Laški rizling s komplimenti lastni-

ka Metul'a za našo kanadsko umetnico. Temu men-

da ne bo ugovarjala, kaj praviš?"

Frenk je odprl usta. Kako prebrisano! je po-

mislil. Samo reinkarnirani Casanova se je lahko

domislil tako prefinjenega načrta.

"Kaj pa potem?" je hotel vedeti Frenk.

Risto ga je navihano pogledal in pomižiknil.

"Ostalo bo čista magija, stari, čarovnija pože-

lenja. Adios!"

Frenk je strmel za Ristom. Prijatelja je zelo ce-

nil, vendar Ledena princesa ni bila mačji kašelj.

Mnogo moških je že zmrznilo pred njo in šušljalo

se je marsikaj, da je še vedno devica, da je lezbij-

ka, da sovraži moške in podobne oslarije. Ristu ne

bo lahko. Njegov sloves šarmerja in lomilca žen-

skih src je bil postavljen na kocko. Toda če je kdo

sploh imel kakšne šanse, potem je bil to gotovo

stari pajek.

Ko je Frenk prišel k sebi, je Tanji s pladnja

spipal šilček Johnyja Walkerja in stekel v ložo.

______________________

(1) Ne skrbi, bodi srečen.



38

"Kje hodiš?!" ga je nahrulil Karel, ki se mu je

povrnila samozavest. "Zamudil boš Ristovo najve-

čjo polomijo."

"Ne bi rekel," je odvrnil Frenk in pokazal proti

staremu šarmerju. Le-ta je Vanesi pravkar nalival

vino. Rdečelasa Olafa sta se zadovoljno režala in

molila kupici. Risto jim je očitno prodal enega od

svojih štosov. Torej njegova angleščina le ni bila

za staro šaro. Ledena princesa ga je prijazno ogo-

vorila in že je sedel v njeno loži.

Minilo je deset minut, dvajset, trideset, nato

ena ura. Risto se je še vedno pogovarjal z Vaneso.

Ledena princesa se še nikoli ni tako dolgo smeh-

ljala, občasno pa se je celo zarežala.

"Karl, mislim, da se tvoji vekarici slabo piše,"

se je oglasil Frenk. Bil je zadovoljen, ker tečnež ne

bo nikogar več moril s svojo uro.

Debeli šminker se je avtomatsko pogladil po

roki.

"Nič še ni odločeno," je s tresočim glasom

ugovarjal Karl. "Če je ne bo spravil v posteljo, je

izubil."

"Meni se zdi, da je bejba pečena," je rekel

Frenk.

"Definitivno je zagreta," je pristavila Metka in

se namuznila.

"Noč z njo bo čista formalnost," je zaključil

Danilo Megla.

Karl je požrl slino. Potne kaplje so mu orosile



39

čelo. Spoznal je, da je storil eno največjih neumno-

sti v svojem življenju. Le kako bo to razložil oče-

tu?





40

6.





"Torej, je res?" se je namrdnila Andreja.

"Kaj?"

"Da si bil s tisto kanadsko glasbenico."

Hudiča, kako je izvedela? se je začudil Risto.

Nato je opazil, da je gledala v Karlovo zlato uro, ki

si jo je včeraj zmagoslavno nadel. Se pravi, da je

vedela tudi za stavo! Le kdo ji je povedal?! V

Metulja ni hodila. Zmenila sta se namreč, da jo bo

prvič peljal takrat, ko bo pripravljena za šminker-

ski debi.

Vlasta! Seveda, ona je stegnila svoj dolgi je-

zik. Morala ga je zatožiti. To je bilo njeno malo

maščevanje, ker ni hotel biti z njo več kot dvakrat.

Morda pa je Andreja za Vanesso slišala v šoli. Za-

deva je bila precej aktualna in v malomeščanskem

Ptuju so se takšne pikantnosti širile s svetlobno

hitrostjo. Kakorkoli že, tajiti ni imelo smisla.



41

"Res je," je priznal Risto.

Andreji so se zasolzile oči. Počutila se je izi-

grano. Sililo jo je na jok, vendar se je premagala.

"Zakaj si šel z njo?" je čez čas vprašala.

Zakaj? Zakaj? Moral jo je imeti, ker je bil

moški, ker je bil pač Risto.

"Mar nisi rekel, da si sit žensk za eno noč?" je

vztrajala Andreja. "Ali pa je bilo z njo drugače? Si

se morda zaljubil vanjo?"

"Ne!" je zletelo iz Rista, kakor da bi bila lju-

bezen nekaj kužnega. Ko je uvidel, da se je pre-

naglil, je še enkrat tiho ponovil: "Ne."

"Potem pa, zakaj?"

Ristu je postalo neprijetno. Andreja ga je za-

sliševala, kakor da bi bila njegova punca, kakor da

bi imela posebno pravico do njegovega življenja.

Najraje bi jo opozoril, da sta samo prijatelja. Toda

tega ni storil, kajti dobro se je zavedal posledic.

Brez Andreje ne bo yamahe. Frenkova stava pa je

bila pomembnejša od Karlove.

Najprej ji je hotel reči, da je bil z Vanesso za-

to, ker ga je spominjala nanjo, potem pa se je

premislil. To bi bilo preveč prozaično. Morda bi

vžgalo pri kakšni samovšečni metuljašici, vendar

ne pri Andreji.

"Presneti Karl!" se je naposled razjezil Risto.

"Hotel sem mu dati lekcijo!"

Snel je uro, jo vrgel na tla in pohodil.

"To je bil razlog!" je rekel in glas se mu je za-



42

tresel.

Strmela sta v zdrobljeno zlato uro. Prva je

spregovorila Andreja.

"Risto, zakaj se tako malo ceniš?"

Stari pajek se je zdrznil. Njeno vprašanje ga je

prizadelo. V temačnih globinah njegove duše se je

nekaj zganilo.

"Ljubezen ni aerobika," je nadaljevala, "ali pa

misliš drugače?"

Presneto! Mala me mrcvari, ga je prešinilo.

"Kaj ti veš o ljubezni?!" se ni mogel več kro-

titi.

Pogledal jo je v oči. Bile so motne, kalne, ka-

kor da bi bile zastrte z oblaki. Ali pa je bil takšen

njegov pogled? Naenkrat se je zgodil čudež. Obla-

ki so se razpršili, posijalo je sonce in videl je nes-

končno milino, ki ga je objela in celega prežela.

Njegovo telo je postalo lahkotno in prozorno. Pred

njim se je kakor pahljača odprla pokrajina oljk in

češnjevih cvetov. Zaslišal je razigrano petje ciga-

nov. Vonj po majskih cvetovih mu je napolnil nos-

nice. Pomladna sapica je nosila Andrejine besede o

ljubezni. Ni jih slišal v celoti. Ujel je samo posa-

mezne dele: "... ljubezen - spoštovanje – partner-

stvo - sreča - mir - popolnost ..."

"Kako si ti predstavljaš ljubezen?"

Risto se je predramil. Andrejino vprašanje ga

je vrnilo v stvarnost. Kaj se mu je zgodilo? Še ni-

koli ni sanjaril pri belem dnevu, pravzaprav stari



43

pajek nikoli ni sanjaril, raje je sanje živel. Ljube-

zen, kakšna neumnost je bila to? Risto ni vedel za

ljubezen. Tudi če jo je kdaj slutil (naj je še tako

brskal po spominu in občutkih, je ni odkril), je da-

vno umrla skupaj z njegovo nedolžnostjo.

"Ljubezen je prevara, iluzija," je sarkastično

dejal. "Ljubezni ni. Poglej vojne, lakoto, nasilje,

nezvestobo, ločitve. Kako lahko trdiš, da ljubezen

je?!"

"Brez ljubezni tebe in mene ne bi bilo."

"Ne govori mi o starših!" se je razburil. "Ma-

ma nas je zapustila ko mi je bilo sedem let."

Risto bi se najraje vgriznil za jezik. Tega še

živi duši ni povedal.

Andrejo so njegove besede presenetile, zabo-

lele, a je kljub temu tiho vprašala: "Kako?"

Dolgo je molčal, nakar je zamrmral: "Levke-

mija."

Že ko je izgovarjal to težko, usodno besedo, ki

mu je kot gora ležala na duši, je vedel, da je nje-

gov odgovor brez teže in da se je razgalil po ne-

potrebnem. Mama seveda ni bila kriva za svojo

prezgodnjo smrt. Kljub temu se z njenim odhodom

ni mogel sprijazniti. Včasih je krivil sebe, drugič

očeta, tretjič brata in sestri, češ da je niso imeli

dovolj radi, da ji niso znali pokazati čustev, sled-

njič pa je obsojal tudi njo, mamo, češ da jih je

premalo ljubila in da je zato umrla. Vse skupaj je

bilo presneto boleče, zapleteno, zato se s tem ni



44

maral ukvarjati. Občutke krivde, zapuščenosti,

osamljenosti, je stlačil v vrečo in jo potopil na dno

jezera ter upal, da ne bo nikoli splavala na površje.

In medtem ko je zrl v globino, se ni niti zavedal,

da breme svojih tegob nosi na plečih in da je ves

njegov odnos z okolico zaznamovan s to težo.

V Andrejinih očeh je zaznal sočutje. Razjezil

se je. Ni maral usmiljenja, še posebej ne njenega.

Zato je odločno rekel: "Ljubezen nas ne bo odre-

šila. In boga ni!"

"Kruta izjava za nekoga, ki ima še celo živ-

ljenje pred seboj."

Risto je v sebi zaklel. Mala je bila neusmilje-

na.

"A mi poveš, kaj sploh pričakuješ od življe-

nja?"

Madona, kaj ne misli odnehati? se je razjezil.

In od kod ji pravica, da ga zaslišuje kot malega

otroka? Še nikoli ni nihče z njim tako govoril.

"Moj moto je, živi hitro, umri mlad in bodi

lepo truplo!"

"James Dean?"

"Ja, Džej Di."

Pozorno ga je preučevala.

"Se ti ne zdi to precenjeno? Življenje ti lahko

da veliko več," je vztrajala. "Mar misliš, da tega ne

zaslužiš?"

Ristu je bilo dovolj. Ni se maral opravičevati

ali zagovarjati. Njegov moto je v malem svetu



45

šminkerskega sijaja čisto v redu funkcioniral.

Andreja pa ga je silila, da se je globje zazrl vase.

To mu ni bilo niti najmanj všeč.

"Končajva s tem!" je velel. "Raje mi pokaži,

kaj bova danes brala."

Za nekaj kratkih trenutkov se je obotavljala.

Nato je iz majhnega nahrbtnika izvlekla črno

knjižico. Šlo je za zbirko pesmi z naslovom Tristo

ljubezenskih in mu začela brati.

Risto je vdrugič zaklel, vendar je ni ustavil.





46

7.





Risto ga je mahnil na gobec.

Mariborčanu je odneslo glavo nazaj. Opotekel

se je do mize in se prijel za okrvavljeno ustnico.

"Pesjan! Zlomil si mi zob!"

Stekleno je pogledal Rista, ki je stal ob šanku.

"Mater ti . .!" se je zadrl Mariborčan in planil

nanj. Prihajal je kot ruska tankovska divizija. Bil je

pravi orjak, odet v nabildane mišice in postrižen na

krtačo.

Staremu pajku je napad kot strateško presene-

čenje spodletel, vendar je kljub temu ohranil mirno

kri. Bil je vajen uličnih pretepov, zato se ni bal

večjih in močnejših nasprotnikov. Zaupal je v svo-

je reflekse in bliskovite udarce. Vedel je, da lahko

dobro odmerjen udarec zloži še tako strah vzbuja-

jočega silaka.

Razjarjeni Mariborčan ga je zgrabil za vrat.



47

Risto je na šanku otipal pepelnik in z njim kresnil

orjaka v obraz. Zamolklo je počilo. Šminkerji in

šminkerice, ki so to videli, so se zdrznili ob po-

misli, kako je to moralo boleti!

Velikan je izpustil polglasni ah!, se zvrnil na

mizo, podrl steklenice, kozarce in pristal na tleh.

Ob šanku je prišlo do prerivanja. Mariborča-

ni so prihiteli kolegu na pomoč. Ta večer je v Me-

tulja prišlo šest fantov iz štajerske prestolnice. To

je bilo precej nenavadno, ker so iz Maribora v

glavnem prihajala dekleta. Kakorkoli že, zaradi

svojih ogromnih dimenzij in napumpanih mišic so

takoj pritegnili pozornost ptujskega šminkeraja. V

začetku je kazalo, da so se prišli zabavat. Največji,

po imenu Alan, je poiskal Rista in ga povabil na

pijačo. Beseda je stekla o vsakdanjih rečeh, nič po-

sebnega, zgolj verbalna predigra. Bodibilder se je

trudil, da bi vzpostavil zaupno ozračje. Naposled

pa je Rista vprašal, ali pozna rjavolaso Branko iz

Maribora. Stari donhuan je napel možgane, vendar

je moral zanikati. Alan je vztrajal in jo jel podrob-

neje opisovati, toda Risto je bil v temi. Ker je orjak

še vedno pritiskal, je stari pajek rekel, da je imel

veliko Mariborčank in da se vseh pač ne more

spomniti.

Alan je zardel od jeze. Dejal je, da je z Bra-

nko hodil štiri leta, dokler ni srečala nekega Rista,

ki je sicer zanič v postelji, ampak da je gobčen pu-

bec, ki jo je čisto obnorel. Staremu pajku se je po-



48

svetilo. Napumpani bodbilder je prišel po njegovo

kožo! Ljubosumnost in maščevanje, dva najstarej-

ša motiva za nasilje. Rista je motilo edino to, ker

se Branke nikakor ni mogel spomniti. Vedel je, da

si je Mariborčan tisto o njegovih ljubezenskih spo-

sobnostih gladko izmislil, toda vse ostalo je mora-

lo držati. Vajen podobnih situacij, se ni predolgo

obiral. Napad je bil najboljša obramba in Alan ga

je dobesedno prosil naj prevzame pobudo. Zato ga

je stari pajek vžgal z vso močjo.

Ko je Mariborčan po dveh udarcih hotel vstati,

ga je Risto sklenil pokončati.

"Crkni podgana!" je siknil stari pajek in ga

brcnil v čeljust. Bodibilder se ni več premaknil.

Risto se je oddahnil. Mrcina je bila vzdržljiva!

Alan ga je stal veliko truda. Zobozdravnik bo imel

z njim veliko veselja. Na srečo jo je sam odnesel

brez praske. Nato se je spomnil na njegove kolege.

Toda ko se je obrnil, je bilo že prepozno. Trije

Mariborčani so skočili nanj in ga zbili na tla.

"Frenk, Rista tepejo!" se je proti plesišču za-

drla natakarica Tanja.

"Kaj?!" je zavpil Frenk, ki zaradi glasbe ni nič

slišal.

Tanja je pokazala na gnečo pri šanku in

vzkliknila: "Risto!"

V Metulju je v trenutku nastal pekel. Ves ptuj-

ski šminkeraj se je vrgel na Mariborčane, ki so na-

pačno ocenili položaj. Čez čas so po njih udrihala



49

tudi dekleta. Celo mirni in preudarni lastnik Ruda

je enemu poveznil na glavo zaboj piva.

Po stopnicah je pridrvel redar Pep, ki je bil

mojster juda. Pograbil je najbližjega bodibilderja

in ga vrgel čez sebe. Nato so nesrečnika pohodila

še tri dekleta z visokimi petami.

Rista je bolelo celo telo. Pokasiral je precej

batin, preden so ga rešili izpod mišičastega plaza.

Jutri bo imel plavo oko. Je že čutil, kako mu za-

teka. Kljub temu se je pobral in priključil igri, v

kateri so Mariborčani predstavljali nogometno žo-

go.

Na vrhuncu predstave se je udrihalo vsepov-

prek. Gneča okrog bodibilderjev je postala tako

tesna, da ni bilo več prostora za udarce. Zato so jih

metuljaši kot kroglico pri fliperju suvali sem ter

tja.

Pretepeni Mariborčani so se naposled znašli na

"svežem zraku". Dva sta zbežala proti rdeči alfi,

eden se je plazil po vseh štirih, dva pa je razjarjena

množica slekla do gat in ju nosila okrog kot tro-

fejo. Na Alana, ki je še vedno nezavesten ležal v

Metulju, so pozabili.

Debeli Karl se je ustavil pri Mariborčanu, ki je

izigraval plazilca in ga brcnil v rebra. Nato je

zagledal, kako dva poskušata uiti z alfo. Stekel je

na voznikovo stran. Z golo pestjo je udaril v šipo,

da se je razletela na tisoč koščkov. Roko si je

pošteno razsekal, vendar ga to ni ustavilo da ne bi



50

potegnil voznika iz avta. Ostali metuljaši so se lo-

tili sovoznika in tudi on se je kmalu vrnil v središ-

če dogajanja.

Prišla je policija.

S kombijem so blokirali cesto tako, da nobe-

no vozilo ni moglo zapustiti parkirišča pred disko-

teko. Toda niso se takoj vmešali. Zmeda je bila

prevelika. Tanja, ki jih je poklicala, jim je dejala,

da neki Mariborčani razbijajo inventar v Metulju.

Ampak to, kar so videli, je zdaleč presegalo obi-

čajni petkov incident, kajti položaj je še najbolj di-

šal po neobvladljivih demonstracijah. Eden od mi-

ličnikov je poklical okrepitve, drugi pa je zavzdih-

nil: "Ta noč bo prekleto dolga! Kdo bo popisal vso

to rajo?"

Nekaj metuljašev je pristopilo k miličnikom in

se zapletlo v pogovor z njimi. Pridružil se jim je

tudi Karl. Ko je pokazal ranjeno desnico, mu je

mladi policaj izročil pendrek in mu dejal, da bo s

tem lažje naredil red. Karlu ni bilo treba dvakrat

reči.

Risto se je vrnil v Metulja.

Za šankom ni bilo nikogar, zato si je sam po-

stregel. Naredil je tri dolge požirke Johnyja Wal-

kerja, se obrnil k negibnemu Alanu in zamrmral:

"Na tvoje zdravje!"





51

8.





"Sine, ti si sramota za našo familijo!"

Risto je sklonil glavo. Oče je bil edini človek

na svetu, ki je staremu pajku zbujal spoštovanje.

Bil je visok, suh, asketskega videza. Njegovo živ-

ljenje je bilo bolj dramatično in razburljivo od pu-

stolovskih romanov. Ko je bil Risto še otrok, je sil-

no rad poslušal očetove zgodbe.

Kot mlad fant je oče zapustil Haloze in prišel

v Maribor za krojaškega vajenca. Tam je dočakal

drugo svetovno vojno. Videl je Hitlerja, kako je v

štajerski prestolnici grmel: "Naredite mi to deželo

zopet nemško!" Kot zaveden Slovenec je hotel po-

begniti v partizane, vendar je bil prisilno mobili-

ziran v nemško vojsko. Čakala ga je ruska fronta,

vendar so ga pomotoma poslali na afriško bojišče.

Tam je prebegnil k Anglo-Američanom ter z njimi

vdrl v Italijo. Konec vojne je pričakal v Trstu, kjer



52

je prestopil k JLA. Po vojni se je vključil v obnovo

domovine in se udeležil številnih delovnih akcij.

Preselil se je na Ptuj, kjer je nameraval odpreti

krojaško delavnico, toda znanci so ga pregovorili,

da se je zaposlil pri policiji. V Ptuju je srečal žen-

sko svojih sanj in se z njo poročil. Rodili so se ji-

ma štirje otroci, dva sinova in dve hčeri. Toda

sreča je bila kratkotrajna. Žena je zbolela za levke-

mijo in umrla. Ristov oče je ni mogel preboleti. Ni

se več se oženil.

Manj smole je imel v poklicnem življenju. Iz

miličnika je napredoval v komandirja ptujske pos-

taje. Ker se je izkazal tudi kot član ZK Slovenije,

so mu zaupali novo funkcijo občinskega sekretar-

ja. To je bil velik dosežek za neukega fanta s halo-

ških hribov.

Hčeri sta odrasli in se omožili. Ena je odšla v

Ljubljano, druga v Kranj. Domov sta prihajali za

praznike, nazadnje vedno redkeje. V tolažbo sta

mu ostala sinova, starejši Risto in mlajši Peter.

Slednji je v Mariboru študiral pravo in oče je bil

sila ponosen nanj. Z Ristom nista imela skupnih

interesov, zato se nista gibala v istih krogih. Raz-

likovala sta se tudi po videzu, Peter je bil mnogo

manjši in svetlih las. Kljub temu sta se dobro ra-

zumela. Njune bratske vezi so bile trdne, tesne.

Sedeli so za mizo in večerjali.

"Ata, Rista res ne moreš kriviti za dogodek v

Metulju," se je oglasil Peter.



53

"Kdo je tebe kaj vprašal? Si mogoče njegov

odvetnik?" se je razburil oče. "In o kakšnem Ristu

govoriš? Kakšno ime je to? Mar ti nisem prepove-

dal, da ga tako kličeš. Tvojemu bratu je ime . ."

"Ampak ata, tudi jaz imam vzdevek," se je

uprl Peter. "Pravijo mi Mišo. To ni nič strašnega.

Mladi si radi izmišljamo nova imena."

"Sta bila mogoče v partijski ilegali? Ali pa sta

se borila s partizani?!" se je očetu dvignil pritisk.

"Bodita vesela, da lahko svobodno nosita svoji

imeni. Mnogi so za to dali svojo kri! Zato nočem

niti slišati za neke nepotrebne vzdevke. Kaj sploh

pomeni Risto? Ali je to anagram za Kristusa, ali

kaj?"

Oče je bil velik ljubitelj križank in jezikovnih

ugank.

"Vem, da ne maraš rdečih," je dejal oče Ristu,

"ampak pretiravati ti ni treba. Še v restu boš kon-

čal!"

Risto in Peter sta se spogledala ter zarotniško

nasmehnila. Oče je znal biti trmast kot mula. In ko

je bil takšen, ni imelo smisla drezati vanj.

Peter je z mize pospravil krožnike, nakar je

razdelil puding.

"Kaj naj naredim s teboj?" je tarnal oče nad

Ristom. "Mature nisi opravil, poklica nimaš, slu-

žbe tudi ne, okrog se pretepaš, pijančuješ, vlačiš z

ženskami..."

Ko ga je Risto debelo pogledal, je oče pono-



54

vil: "Da, ženske! Ne misli, da mi tvoji vlačugarski

podvigi niso prišli na ušesa."

Nato je v nekoliko mirnejšem tonu nadalje-

val: "Sine, vidim, da se rad lepo oblačiš. To je do-

bro, ampak obleka še ne naredi človeka. Če hočeš,

da te bo okolica spoštovala, se moraš dokazati z

delom."

Risto je požrl slino. Spet se je počutil kot os-

novnošolec, ki mu oče bere levite. Sicer pa, zakaj

ne? Imel je vso pravico, da ga je skrbelo za sina.

Ta veliki človek, utrujenega obraza, mu je daroval

vse, življenje, toplino, dom. In kako mu je Risto

poplačal? Ko ga je oče leto poprej nažiral, naj se

že enkrat spravi v red, mu je zabrusil: "Stari, tvoj

čas je minil! Tito je bolan in ko se bo stegnil, bo

šla Juga rakom žvižgat. Takrat bo zgodovina rdeč-

karje pometla pod predpražnik. Tebe tudi!"

Bogokletne besede so bile kot sol na odprto

rano. Že ko jih je izgovarjal, mu je bilo žal. Za hip

se je celo ustrašil, da ga bo oče klofnil. Toda nič

podobnega se ni zgodilo. Oče je molčal. Samo dro-

bna solza mu je spolzela po licu. Na njegovem

obrazu se je zarisala teža vseh razočaranj in stisk,

ki jih je dolga leta prenašal. Pred Ristom ni več

stal ponosni komandir milice, partijski sekretar,

temveč zlomljen starec, s katerim se je življenje

kruto poigralo. S tresočo roko je pobožal sina po

obrazu in odšel.

Risto se je skoraj zgrudil. Na svetu ni bilo kra-



55

ja, kamor bi se lahko tisti hip skril. Strup, ki ga je

zlil na očeta, je kakor črna kri padel na marmorna

tla njegove duše. Občutka krivde, ki ga je začel

razjedati, ne bo mogel nikoli izbrisati. To je bila

njegova "skodelica kave."

"Ata, spremenil se bom!" je kot strela z jasne-

ga izustil Risto. "Jutri bom začel delati!"

Oče in Peter sta se zdrznila.

"Ruda mi je že večkrat ponudil službo kelner-

ja v Metul'u," je rekel Risto. "Sprejel jo bom."

Oče ga je dvomljivo pogledal.

Za hip se je obotavljal, nakar ga je potrepljal

po ramenu.

"Sine, morda pa je še kaj upanja zate."





56

9.





Veter ji je mršil lase. Počutila se je svobodno

in razigrano. Imela je vse, kar si dekle lahko želi,

sanjskega fanta in motor, s katerim sta drvela na

morje. Čakalo jo je deset vročih dni v sončni Ma-

karski.

Risto si je od Frenka sposodil yamaho. Met-

ka, Frenkova punca, ni bila preveč navdušena, saj

sta tudi onadva nameravala na morje, toda staremu

pajku nihče ni mogel odreči usluge. Od Rude je

nažical avans za novo službo. Denar bi lahko dobil

tudi od očeta ali sester (kot ponavadi), ampak

trdno je sklenil, da ne bo več živel po starem. Kaj

je to konkretno pomenilo, mu še ni bil čisto jasno,

toda nekje se bo že poznalo (pri denarju prav goto-

vo).

Po štirih urah vožnje sta prispela pred hotel

Dalmacija. Stari pajek je dobro poznal Makarsko,



57

saj je tukaj že dvakrat letoval. Želel si je namesti-

tev v Meteoru, hotelu A kategorije, toda ker je bil

poln, se je zadovoljil z Dalmacijo. Prednost sled-

njega je bila, da se je ponašal z najlepšo plažo v

Makarski. Imela je poseben dostop za hotelske go-

ste, betoniran pomol s privezi za jahte, restavraci-

jo, peščeno plažo in drevesa, ki so nudila prijeten

hlad.

"Oprosti, ker nisva dobila ločenih sob," je re-

kel Risto, ko sta se z dvigalom peljala v sedmo

nadstropje. Ni si mislil, da bo kakšni ženski kdaj-

koli zinil te besede.

Andreja se je kislo nasmehnila, vendar iz dru-

gega razloga.

Dobila sta sobo z razgledom na morje.

Risto je zabrisal prtljago v kot in se vrgel na

posteljo.

Andreja je odprla balkonska vrata, stopila na

teraso in globoko vdihnila. Vonj po ribah in soli jo

je prijetno zaščemel v nosu. Na morju je bila samo

dvakrat, in sicer na šolskem izletu, pa še tedaj je

bilo prehladno, da bi se zmočila. To je bilo precej

nenavadno za dekle njenih let. Počitnice na deželi

so bile precej drugačne od tistih v mestu, saj so

terjale mnogvrstna vaška opravila. Odkar sta z ma-

mo živeli v mestu, pa je poleti poprijela za razna

sezonska dela. Zanjo je bil to prvi morski oddih,

čeprav je tudi tokrat šlo za neke vrste delovne po-

čitnice. V Makarski sta bila predvsem zato, da iz



58

nje naredita kraljico Metulja. Risto jo je želel testi-

rati, kako se bo znašla v areni diska. V kleti Ziher-

love ploščadi jo je naučil razne plese, ki jih bo se-

daj prvič preizkusila v živo, pred gledalci. Stari pa-

jek je hotel videti, kakšen vtis bo naredila na di-

skofile. In Makarska je bila idealen kraj za njen

debi, ni bila ne prevelika, ne premajhna. Tudi mož-

nost, da srečata kakšnega Ptujčana je bila minimal-

na. Sicer pa je stari pajek vsem v Metulju natvezil,

da gre letos v Grčijo.

Andreja se je namuznila. Njeni načrti niso na-

sprotovali Ristovim, toda bili so mnogo bolj ro-

mantični.

Vrnila se je v sobo.

Pogled se ji je ustavil na francoski postelji in

Ristu, ki je ležal v razpetem usnjenem kombine-

zonu. Spreleteli so jo mravlinci.

"Bova razpakirala?" je vprašala. Glas se ji je

zatresel.

"Niti slučajno!"

Skočil je na noge.

"Najprej kopanje!"

Z enim samim gibom si je slekel kombinezon

in ga poteptal. Andreja je odprla usta. Pred njo je v

spodnjicah stal najbolj privlačen moški, kar jih je

videla; vitek, mišičast, polnokrvni Adonis. Po ce-

lem telesu so jo spreleteli mravljinci.

"No, kaj še čakaš?!" jo je predramil njegov

glas. "Pojdi se preobleč! Saj se bova še raztopila



59

na tej vročini."

Andrejo je oblila rdečica. Počutila se je kot

otrok, ki so ga zalotili z roko na čokoladni torti.

Kot kafra je izginila v kopalnico, kjer je rabila ce-

lih pet minut, da se je pomirila. Nato si je navlekla

enodelne kopalke modre barve in pograbila brisa-

čo.

Naslednji trenutek sta že tekla na plažo.

Ura je bila natanko štiri popoldne, ko sta sko-

čila v morje. Plavala sta gor, dol, se škropila, tun-

kala in tekmovala, kdo bo dalj časa zdržal pod

vodo. Čeprav se je Andreja prvič kopala v morju,

je bila solidna plavalka. V prvem letniku peda-

goške gimnazije je imela plavalni tečaj na kidri-

čevskem bazenu. Obvladovanje plavanja je bilo

pogoj za vpis v drugi letnik. Letošnje šolsko leto

pa je imela telovadbo v ptujskih toplicah, kjer se je

naučila tudi zahtevnejših plavalnih tehnik, kot sta

kravl in delfin.

Risto in Andreja sta zapustila vodo šele, ko ju

je pošteno zazeblo. Zavila sta se v brisače in si na-

ročila kavo.

"Kako se počutiš?" jo je vprašal.

"Super!"

S tresočo roko je dvignila skodelico. Ustnice

so ji pomodrele, zobje so ji šklepetali, vendar ji še

nikoli ni bilo tako toplo pri srcu.

Risto jo je objel čez rame.

"Miška, obljubim ti, da teh počitnic ne boš po-



60

zabila."

Skoraj ji je ušlo "ti tudi ne," a se je samo na-

smehnila.

Sonce je zahajalo.

Oranžnordeča svetloba se je razlila po obzor-

ju. Na horizontu so se leno premikale bele jadr-

nice. Jata galebov je lovila okrog pomola. Njihovi

kriki in šumenje penečih valov so se spojili v pre-

čučudovito simfonijo. Bilo je kakor, da bi neznan

slikar ustvaril vso to idilo samo zanju. Andreja se

ni mogla otresti misli, da je zašla v neko izmišlje-

no, pravljično deželo. Prizor, ki je videvala zgolj

na razglednicah in fotografijah, je sedaj doživljala

z vsemi čutili, in to v družbi sanjskega fanta. Risto

je imel prav, te počitnice bo za vedno ohranila v

svojem srcu.

Dolgo časa sta še sedela na obali.





61

10.





Mineval je tretji dan. Poležavala sta na soncu.

Izbrala sta si plažo na koncu zaliva, kjer je bilo

največ mladih.

"Te bo motilo, če si slečem zgornji del?" ga je

vprašala Andreja.

"Seveda ne!" je odvrnil Risto. Toda že nasled-

nji trenutek mu je bilo žal, kajti poslej ni več mo-

gel odmakniti oči z njenih okroglih, polnih prsi in

rožnatih bradavičk. Andreja ga ni nehala presene-

čati. Do zdaj je že vedel, da je samozavestna in da

poseduje močno voljo, čeprav ji tega prvič, ko jo je

videl v Metulju, ni pripisal. Toda najbolj ga je

prevzel njen naravni, neprisiljeni odnos, ki ga je

imela do sebe in do okolice. V njem ni bilo nič zla-

ganega. Če bo hotela postati popolna šminkerica,

bodo s tem še težave, ampak zaenkrat mu je bilo

ravno to všeč. Dekleta, ki jih je poznal, so bile vse

po vrsti nezadovoljne s svojo postavo, celo take ki



62

so bile po manekenskih merilih popolne. Obdale

so se z drobnimi kompleksi, ki so se sčasoma raz-

vili do gigantskih razsežnosti in pogosto prerasli v

akutno nesprejemanje samega sebe. Posledica je

bila kronična sitnoba z nepotešeno potrebo po

komplimentih. Resda je Risto to s pridom izkoriš-

čal in z laskanjem odpiral tudi najbolj zahtevne

trezorje, vendar so mu presedale avše, ki so ves čas

tarnale: "Joj, predebele noge imam!", "Ah, moja rit

je prevelika!", ali pa "Groza, saj sploh nisem lepa!"

in potem pričakovale, da jih bo tolažil in opeval.

Ljubša so mu bila dekleta, ki svojih kom-pleksov

niso obešale na veliki zvon. Ob takšnih se mu je

jezik fino sprostil in njegovi pesniški krea-tivnosti

ni hotelo biti ne konca ne kraja. Kompli-menti so

frčali z leve, z desne, od vsepovsod. Bej-be so se

talile kot sladoled pri 35 stopinjah Celzija.

Andreja pa je bila drugačna. Tudi če si je žele-

la lepih besed, mu tega ni z ničimer pokazala. Ri-

sto je razmišljal, ali je bila to posledica njene še

neodkrite seksualnosti (stari lisjak je že davno iz

nje izvlekel, da je še nedotaknjena) ali pa nedol-

žnega odraščanja na vasi. Bolj ko je tuhtal, bolj je

bil prepričan v slednje, kajti prav telesna izkušnja

ljubezni je mnoge punce odrešila prenekaterega

kompleksa, katerih Andreja enostavno ni imela.

Drugo vprašanje, ki si ga je tega dne zastavil

je bilo, ali se Andreja sploh zaveda svoje lepote?

Bila je idealno grajena, nekje med Barbiko in Pa-



63

melo Anderson. Razen tega je izžarevala pritajeno

seksualnost z etiketo: "Look, but don't touch!" (1)

zaradi katere je bila še bolj privlačna. In še ena

kvaliteta jo je ločila od ostalih deklet. Moško do-

mišlijo je najbolj razvnemala izzivalno oblečena

ženska. Toda potem ko je odvrgla svoje cote, je ča-

rovnija izginila. Andreja pa je bila slečena še lepša

in bolj mična kot oblečena!

Risto je opazil, da so tudi drugi fantje pasli oči

na njej. Pravzaprav ga na plaži ni bilo moškega, ki

ne bi odkrito ali na skrivaj, izpod sončnih očal, zi-

jal v Andrejo. Čeprav sta v Makarsko prišla zato,

da testirata njene ženske čare, ga je začel odziv

okolice nervirati. Ne bi ga smel, saj mu bo ravno to

prineslo yamaho, vendar si ni mogel pomagati. Ko

jo je prejšnji večer v diskoteki pustil za mizo, so se

okrog nje takoj zgrnili jastrebi. Kako se tudi ne bi,

ko pa je bila prečudovita! Oblekla je živoru-meno

majico, kratko minico in čevlje z visokimi petami.

Vrat ji je krasila bela ogrlica. Ko je pre-maknila

glavo, so njeni zlati lasje odkrili dva uha-na v

obliki bisernih solz. Risto je pričakoval, da ji bo

neprijetno v družbi vsiljivih frajerjev, da bo ti-ha,

nemirna in da ga bo iskala s pogledom. Takšna

reakcija bi bila glede ne njene izkušnje normalna,

vendar bi starega pajka zadela v živec. V nasled-

njih nekaj trenutkih bi mu postalo jasno, ali z

_________________________

(1) "Glej, ampak roke k sebi!"



64

Andrejo samo izgublja čas, ali pa je mala skriti ta-

lent. To je bilo ključno vprašanje za njegovo stavo.

Ristova napetost je naraščala iz minute v minuto.

In potem so se stvari razjasnile. Andreje ni zajela

panika, kakor se je bal, nasprotno, s fanti se je

sproščeno pogovarjala, šalila, smejala in na koncu

odšla plesat kar z vsemi tremi. Ristovo zmago-

slavje je bilo popolno. Njegova varovanka je bila

nebrušeni dijamant, natanko takšna kot je upal in

si želel. Toda dlje ko jo je gledal, kako na odru

pleše, bolj je postajal nezadovoljen. In naenkrat je

šokiran ugotovil, da je ljubosumen! Najraje bi za-

kričal: "Stop, ustavite glasbo! Frajerji proč od nje!

To je moja ..." Njegova, kaj? Punca?! Prijateljica?

V resnici ni bila ne eno, ne drugo. Bila je zgolj

sredstvo, s katerim je želel dokazati svoj prav. In

tedaj ga je ugriznil očitek vesti, zabeljen z nezna-

nimi čustvi. Nekaj časa se je boril z notranjimi gla-

sovi, nakar jih je potlačil. Obrnil se je k najbližji

lepotici in jo povabil na pijačo. Po šestem kozarcu

viskija mu je postalo vseeno za Andrejo, po dese-

tem se ničesar več ni spomnil. Ampak to je bilo

včeraj. Danes pa ga je znova razvnela.

"Greš v vodo?" je vprašala.

Bilo je peklensko vroče. Zaščitna krema na

njegovi koži je že zdavnaj izhlapela. Morske osve-

žitve je bil potreben bolj kakor pijače, vendar se ji

ni mogel pridružiti. Če bi vstal, bi cela plaža vede-

la, kaj si misli o njej.



65

"Ne, ti kar pojdi," je rekel. "Jaz se bom še ma-

lo pražil."

Opazoval je njeno skladno telo, zakrito samo z

rdečimi bikinkami, kako se je oddaljevalo. Gibala

se je prožno kot mačka. Mišice so ji zaigrale pri

vsakem koraku. Okrog nje se je širilo polje žen-

stvenosti in erotične opojnosti, ki je na vročem

opoldanskem soncu delovalo kot TNT na moško

domišlijo.

Presneto Risto, ne nori! se je moral opomniti.

Bodi kul!

Zapel je Marseljezo in globoko dihal, toda

utripajoča toplota v dimljah mu ni dala miru. Pa-

nično se je ozrl naokrog in iskal rešitev.

Ha! je vzkliknil, ko je zagledal šank v obliki

palme, ki je stal slabih sto metrov vzdolž plaže.

Samo en šilček zvrnem in vse bo v najlepšem

redu! si je dejal.

Terapija z maligani in kakšna luštna natakari-

ca sta zmeraj dali željne rezultate. Na žalost Risto

ni znal ostati samo pri eni dozi in do takrat, ko se

je Andreja vrnila iz vode, je že bil pijan kot čep.

Slinil se je po prsati, rdečelasi natakarici, ki se ga

ni branila. Krohotala se je njegovim štosom in ga

izzivala z nesramno globokim dekoltejem in tesno

oprijeto majico. Andreji je zavrela kri. Že sinoči se

je obnašal kot razvajen otrok, sedaj pa jo je žalil na

najbolj prostaški način. Pobrala je svoje stvari in

odšla v hotel.



66

Ko se je stemnilo, se je Risto spomnil na

Andrejo. Z natakarico, ki ji je bilo ime Gordana, se

je na hitro zmenil, da se čez dve uri dobita v disko-

teki in odšel iskat svojo varovanko. Plaža je bila

pusta. Obšle so ga mračne slutnje, ki so se uresni-

čile, ko je stopil v hotelsko sobo.

Ob postelji je zagledal dva kovčka. Andrejo je

našel na balkonu. Opazovala je večerni vrvež in se

ni zmenila zanj.

"Kako si muca?" je zaigral melodijo 'saj se ni

nič zgodilo' in upal, da jo bo poceni odnesel. "A

greva ven?"

"Jutri grem domov," je s pritajeno nestrpnostjo

spregovorila.

"Domov?" je odrvenel Risto. "Se hecaš?!"

"Niti pomotoma! Ob šestih grem na avtobus,

potem pa z vlakom iz Splita v Zagreb."

"Ali si znorela?!" mu je ušlo.

V Andreji je vrelo. Mislila je, da bo lahko

ohranila mirno kri, ampak naenkrat je vzrojila. In

mu je povedala, kdo je nor in zakaj. Nadrla ga je

kot smrkavca. Rekla mu je, da si je veliko obetala

od teh počitnic, da se je veselila njegove družbe,

ker ga ceni in spoštuje, ampak da ne bo prenašala

razvajenega pijanca, ki se obnaša kot nezrel puber-

tetnik.

Risto je pogumno stal na plohi očitkov in ni

niti trenil. V življenju si je mnogokrat zaslužil gra-

jo in jo nekajkrat tudi dobil, vendar mu jih še nihče



67

ni napel tako slikovito in direktno.

Naenkrat ga je prešinilo spoznanje, da je ne

sme izgubiti. Ali je ta občutek izviral iz alkohola,

preračunljivosti ali novoodkritih čustev, tega ni ve-

del. Čutil je samo to, da je prvič v življenju našel

žensko, ki bi jo lahko ljubil.

Prijel jo je za ramena in grobo stresel.

"Ne, ne smeš me zapustiti!" ji je velel. "Ne

smeš, ali razumeš?!"

V njenih očeh se je zaiskrilo presenečenje.

Hotela je nekaj reči, vendar jo je prehitel s polju-

bom na razprte ustnice.

Odrinila ga je proč.

"Ti pijani ... ! Kaj si domišljaš?!"

Ker je še naprej rinil vanjo, mu je prisolila

zaušnico.

Toda Risto ni odnehal. Njegovi možgani niso

več normalno delovali. Skozi oblak alkoholnih

hlapov je zrl v obličje utelešenega angela in mrm-

ral: "... ne zapusti me ... ne zapusti me..."

Počasi sta se gibala, eden naprej, drugi nazaj.

Podobno je bilo plesu, v katerem toreador spremlja

svojo žrtev. Andreja je s hrbtom naletela na steno.

Umika je bilo konec. V Ristovih očeh je videla ne-

kaj, kar jo je navdalo z grozo. Ali jo bo vrgel na

posteljo in si jo vzel na silo? Tako si izgubo nedol-

žnosti zagotovo ni predstavljala. Najraje bi zakri-

čala, poklicala na pomoč; pa saj tudi bo, še korak,

ali dva ... Brez boja je ne bo dobil!



68

Prispel je do nje.

Andreja si ni drznila dihati.

Tedaj pa se je nenadoma zgrudil na kolena, jo

krčevito objel okoli pasu in zaihtel kot mali otrok.





69

11.





Sedela sta na terasi in se gledala. Svet okoli

njiju se je vrtel vedno počasneje; zvoki, barve, lu-

či, vse se je ustavljajo; večerni vrvež, ljudje v pisa-

nih oblačilih, ki so brezciljno tavali vzdolž pomo-

la, opasanega z jadrnicami in razkošnimi jahtami,

dalmatinske pesmi, sij nočnega morja in vonj po

pečenki z roštilja, vse je zamiralo kakor v pravljici,

ko kraljestvo omahne v stoletni spanec.

Natakar jima je prinesel morske sadeže in po-

strvi ter jima zaželel dober tek, toda zanju je bil

kakor nevidni oblak, ki pride in odide in ga nihče

ne opazi. Oči sta imela zgolj drug za drugega. Po-

časi sta srkala rdeči prošek z okusom po sladkem

likerju in se predajala čarovniji, ki je spreminjala

zrak okrog njiju v neulovljivo fantazijo. Nežno ji

je govoril besede, ki so kakor reka napajale dolino

njenih sanj. Smehljala se mu je z rdečimi ustnica-



70

mi in v njenih očeh so se zrcalila obzorja neslute-

nih svetov. Zdelo se mu je, kakor da je bil vse živ-

ljenje zaprt v majhnem rdečem kvadratu, v kate-

rega ostre robove se je venomer zaletaval, ko je

brezuspešno iskal izhod v neko drugo, višjo razs-

sežnost. Obtolčen, ranjen in razcapan je taval na-

okrog, dokler ni srečal nje, nebeške lepotice, ki je

z enim samim nasmehom odgnala vso bolečino, te-

mo, trpljenje in prižgala zvezde na nočnem nebu;

vsa preteklost je bila izbrisana, pozabljena, vsi gre-

hi odvzeti. Njena sveža nedolžnost ga je navdala z

radostjo in vznemirjenjem, kakršna še nikoli ni ob-

čutil.

Z očarljivo kretnjo si je šla z belim prtičkom

čez ustnice.

"Boš še sadno kupo?" jo je vprašal.

"Ne, dovolj imam."

Položila je roko na njegovo in se mu zahvali-

la za večerjo. To je storila tako zapeljivo, ljubko,

da je kar vztrepetal. Zagledal se je v njene bleščeče

nohte, ki so bili prevlečeni s temnordečim lakom

in polotilo se ga je še večje vznemirjenje.

"Pojdiva k obali," je dejala.

In sta šla.

Hodila sta drug ob drugem, vendar se nista dr-

žala za roke. Včasih sta se dotaknila z rameni in se

na skrivaj spogledala. Od daleč je prihajala glasba.

Mišo Kovač je prepeval o izgubljeni ljubezni.

Naenkrat se je Risto ustavil.



71

"Andreja, žal mi je za včeraj," je začel, "obna-

šal sem se kot idiot, ampak jaz sem zmeraj takšen,

saj me poznaš, . . čeprav želim biti drugačen ... Ne

vem, rad bi se ti opravičil, . . in ne samo za včeraj

... Rad bi ti še povedal, ... no, mislim, da ..."

Andreja mu je položila prst na ustnice.

Pogledal jo je v oči in poskušal razbrati po-

smeh, vendar ga ni našel.

Tesno se mu je približala. Dišala je po borov-

nicah. V glavi se mu je rahlo zvrtelo. Nato se je

privila k njemu in ga vroče poljubila

Najprej je od presenečenja zastal, vendar ga je

toplota njenega telesa vsega prežarila.

Hip zatem sta že gola ležala na mesečini, ode-

ta samo v strast, ki so jo zalivali večerni valovi.

Gorela sta v plamenu združitve in svet okrog njiju

je nehal obstajati. Ni bilo več peščene plaže, njune

obleke, izginilo je morje, zvezdnato nebo. Dotik,

poljub, objem v neskončno ponavljajočem se ritmu

sestradanega hrepenenja. Drhtela sta kot bilki na

vetru, ovita v vrtinec neizčrpnega dajanja in nena-

sitnega jemanja. Zidovi otipljivosti so se zrušili kot

hiša iz kart. Zlati lasje so ji padali na gole prsi in

kot beli labod iskali črno senco njegovih las. Z

dlanmi se je krčevito oklepala njegovega tilnika,

ramen, hrbta; enkrat, dvakrat, trikrat in poslednji-

krat; njuni telesi sta se napeli kot struna na godal-

nem loku ter ju ponesli vrh smrekovih gora, visoko

skozi oblake v vesolje, kjer sta se na najvišji točki



72

razcvetela v zelenovijolično zvezdo, katere pada-

joči kraki so omahnili v srebrno noč.

Minilo je precej časa, preden sta se povrnila v

svet luči in zvokov.

Ležala sta na hrbtu in lovila sapo. Zatišje je

donelo kot sled po kegljišču vržene krogle, ostal

pa je okus po borovnicah, jagodah in medu, sladki

nektar večnosti.

Risto je prijel Andrejo za roko in ji pomagal,

da se je postavila na noge. Pridržal ji je obleko, da

je lažje zlezla vanjo. Prinesel ji je čevlje in iz njih

stresel pesek.

Sedla je na kamen.

Najprej ji je obul levo nogo, nato desno, ji

poljubil gleženj in rekel: "Ti si življenje mojega

življenja."

Zlezla je k njemu in pokleknila.

"Hvala ti," je dahnila in mu šla s prsti skozi

lase.





73

12.





Stal je na vrhu skale in opazoval, kako so se

deset metrov pod njim lomili sončni žarki na gla-

dini morja. Voda je bila kristalno čista, ponekod

modra, ponekod zelena, in tam je lahko videl alge,

kako so plapolale kot lasje zapeljive morske de-

klice.

Popoldan je bil vroč, miren. Kljub plimi so bili

valovi nizki in dolgi, edino zadnja dva sta se

pokončno dvignila in se vrgla na ostro skalovje, da

je od njiju ostala samo bela pena.

Globoko je vdihnil. Pljuča je napolnil z ostrim

zrakom, ki je dišal po soli. Telo mu je zajel val

energije. Takšno svežino je bilo moč čutiti samo

ob slapovih in visoko v gorah.

Ozrl se je k njej.

Kot mačka se je pretegnila čez golo oranžno

skalo. Opazil je, da ga preiskuje s pogledi. To ga je



74

vznemirilo, saj sta bila oba naga kot Adam in Eva

v rajskem vrtu. Nahajala sta se na samotnem rtu

nudistov. Sem sta zahajala vsako popoldne. Kraj

jima je bil všeč, ker je bil pust in težko dostopen.

Tukaj sta uživala zasebnost in se brezskrbno pre-

dajala drug drugemu.

Vrnil ji je nasmeh.

Na svojem telesu je še vedno čutil toplino nje-

nih ustnic. To ga je navdalo z nepopisnim zadovo-

ljstvom. Obrnil ji je hrbet in se razkoračil med dva

kamna. Roke je iztegnil kakor križani in se zagle-

dal v nebo.

Dva galeba z razprtimi krili sta drsela skozi

zrak. Želja, da bi lahko skozi njune oči zrl nebeške

daljave, ga je vsega prevzela. Začutil je neustavlji-

vo potrebo, da se požene v let. Zavedal se je nevar-

nosti, ki je spodaj v obliki čeri prežala nanj, toda

nuja, da se iztrga zemeljskim in časovnim vezem,

je bila močnejša.

Zadrl se je kot Tarzan sredi džungle, kot divja

zver v savani. Njegov prvinski klic je prestrašil

ptice, da so poletele z bližnjega drevesa. Njegova

duša je kričala po ponovnem rojstvu.

Skočil je.

Pognal se je z glavo naprej, z rokami v stilu

lastovke. Zaplaval je pod nebo in se za hip pridru-

žil galeboma. Prežel ga je občutek popolne sreče.

Tako je čutil samo v Andrejinem objemu. Slišal je,

kako ga prestrašeno kliče. Po njenem glasu je skle-



75

pal, da je stekla k robu skale, od koder je spremlja-

la njegov skok.

Srce mu je napolnila modrina svobode. Stra-

hu ni bilo. Izrinila ga je vdanost v usodo, zaupanje

v nevidne, blagohotne sile narave, ki so kot neiz-

črpni ocean energije varovale in obnavljale življe-

nje. Njegov skok je bil pobeg iz mračne, tesnobne

preteklosti v sončno in vedro prihodnost.





76

13.





"Izpusti me!" je zašepetal Risto in se je otre-

sel.

"Oprosti," je odvrnila, "še vedno mislim, da

sva na morju."

Stopila sta iz najbolj ekskluzivnega butika po

imenu Amalija, ki se je nahajal v starem delu me-

sta pod ptujskim gradom. Risto ji je kupil bel kos-

tim s kratkim suknjičem in minikrilom. Plačal ga je

po polovični ceni, ker je bila lastnica butika nje-

gova stara prijateljica. Ko se je Andreja preoblači-

la za zaveso, ga je Amalija potiho vprašala, ali se

je naposled le zaljubil? Njeno vprašanje, čeprav iz-

rečeno v šali, je bilo povsem umestno, kajti stari

pajek še nobenemu dekletu ni kupil obleke. Risto

je zanikal in se izgovoril, češ da prijatelju dela us-

lugo. Amalija je s kretnjo roke pokazala, da so nje-

na usta zapečatena, ampak da mu ne verjame. To



77

ga je ujezilo, vendar je raje molčal, kajti vedel je,

da pretirana razlaga pogosto doseže nasprotni uči-

nek. Na koncu ga je Andreja postavila na laž, ko se

mu je pri izhodu obesila na roko. Še sreča, da

Amalija ni bila klepetulja in da je zadnje leto bolj

poredko zahajala v Metulja. Njuna mala skrivnost

bo še nekaj časa varna.

Zakaj je bilo Ristu tako pomembno, da ga ne

povežejo z Andrejo? Še vedno je igral staro igro,

narediti iz nje kraljico Metulja. Če bi javno poka-

zal, kaj čuti do nje, bi jo metuljaši sprejeli zaradi

njega, Risto pa je hotel, da jo vzljubijo zaradi nje

same. Ti nesebični občutki so bili zanj nekaj nove-

ga, vendar so mu bili silno všeč. Ali je to pomeni-

lo, da se je prvič v življenju zares zaljubil, tako kot

je namignila Amalija? Tega si še ni upal priznati

na glas, kakor da bi se bal, da bo potem čarovnija

izginila.

Odkar sta se vrnila z morja, je Andreja (po Ri-

stovih navodilih in osebnem priporočilu) redno ho-

dila h kozmetičarki in frizerju.

Pri kozmetičarki Bojani (še eni izmed Ristovih

starih kolegic) je opravila kratki tečaj iz ličenja.

Naučila se je, kako poudariti lepoto obraza in kako

prikriti pomankljivosti. Izvedela je kateri make up

je zanjo najboljši in kako ga nanesti. Bojana ji je

trikrat naredila Borlindovo kremno masko za ob-

raz, ker je njena koža na morskem soncu izgubila

naravno vlažnost in je postala suha. Prav tako ji je



78

povedala vse o negi kože in njeni zaščiti. Nekaj-

krat ji je opravila masažo refleksnih con in limfno

drenažo ter ji svetovala zeliščne kopeli z raznimi

dodatki.

O negi las jo je podučil mladi frizer Fenos, ki

ga je Risto izredno cenil.

"Veš, Fenos je eden redkih frizerjev, ki znajo

dobro striči," ji je rekel. "Ženske z lasmi počnejo

marsikaj; jih kodrajo, vrtinčijo, mehčajo, navijajo

in barvajo, ampak zares odločilno je striženje. Fe-

nos oblikuje takšne frizure, ki so videti kot žive.

Nekoč mi je rekel, da se lasje morajo gibati. Zato

redkokdaj uporablja lak za lase. Za dramatičen uči-

nek se raje poslužuje gela in briljantine, vendar v

majhnih količinah. Kajti ni hujšega od pričeske, ki

spominja na čelado ali sračje gnezdo. Na žalost

ženske iz svojih las tako rade delajo čebelnjake,

senčnike, gondole ali drevesne krožnje. To je obu-

pno, smešno, za v cirkus."

Fenos je Andreji priporočil šampone in sredst-

va za obnovo las ter ji izdelal obloge za intenzivno

nego po lastni recepturi. Rezultati so se pokazali

že po enem tednu. Njeni lasje so spet postali meh-

ki, voljni. Povrnil se jim je lesk, ki so ga imeli pred

morjem.

Napočil je težko pričakovani dan, ko se bo

Andreja predstavila ptujskemu šminkeraju. Risto je

Fenosu prinesel sliko pričeske, ki jo je želel vi-deti

na Andreji. Mladi virtuoz striženja je bil nav-



79

dušen.

"Risto, to bo novi modni hit!" je zadovoljno

vzkliknil. "Še sam ne bi mogel bolje izbrati."

Ko je bila frizura končana, je svojemu pomo-

čniku velel, naj Andrejo fotografira. Želel jo je

imeti v izložbi. Njena slika bo pravi magnet za no-

ve stranke.

"Nocoj bo velika noč, ha?" je vprašal Fenos,

ko je odhajala.

"Ja."

"Tudi jaz bom tam." je rekel in se zarežal. "Za

nič na svetu nočem zamuditi trenutka, ko te bodo

zagledali."





80

14.





Risto je bil na trnih.

Za šankom je mešal koktejle in skrivoma po-

gledoval na uro.

Končno! Odštevanje se je lahko začelo; še de-

set minut, pet, tri, dva ena, zdaj!

Andreja je bila točna.

Pojavila se je natanko ob polnoči, kot sta se

dogovorila. Stari pajek ni naključno izbral te ure,

kajti tedaj je bil žur v Metulju na vrhuncu.

Ko je Andreja vstopila v prvi prostor, je ob

šanku završalo. Moški so se začeli samodejno ob-

račati. Le kdo bi jim zameril! Andreja je bila sanj-

sko lepa; obraz sta ji krasila dva dolga kodra, del

las je imela spete ob strani navzgor, medtem ko so

ji ostali v drobnih kodrih padali čez ramena. Pri-

česko je imela urejeno v stilu južnjaških lepotic iz

ameriške državljanske vojne; bila je elegantna,



81

obenem pa mladostna in igriva. Fenos, ki je že dve

uri čepel v diskoteki in prav tako nestrpno čakal

nanjo kot Risto, se je zadovoljno muzal. Umetnik v

njem je bil upravičeno ponosen na svojo stvari-tev.

Ta frizura je bila prava bomba! Vedel je, da bodo

poslej vse metul'ašice hotele imeti takšno pri-

česko.

Drugi del Andrejine bleščeče lepote je bil njen

make up; obrvi je zarisala s tanko ukrivljeno črto,

da so bile kot lunin krajec v poletni noči; dolge

trepalnice je poudarila s črnim ličilom tako, da so

njene smaragdnozelene oči postale tolmun življe-

nja sredi puščave žejnih in izgubljenih duš. Rdeče

našminkane ustnice je prevlekla s svetlečim la-

kom. Bile so kot jagode, na katerih so se nabrale

kapljice rose v zgodnjem jutru; obraz si je nežno

napudrala, lica pa blago pordečila, da so bila kot

dobra volja sredi belega dne.

Zagorelo, brhko telo, ki je pri moških zbujalo

pregrešne misli, je oblekla v nesramno kratko us-

njeno obleko, podobno črni kombineži; nad levo

bedro ji je segal razporek, ki je pri vsakem koraku

izzivalno razkril še poslednji pokriti del njenih

lepih nog; nosila je zlate čevlje z visokimi petami,

ki so se domiselno skladali z barvo njenih las.

Risto se je zadnji hip premislil glede belega

kostima, ki ji ga je bil najprej namenil. V njem je

bila preveč deviška, stari pajek pa je hotel, da je

zapeljiva in seksi.



82

"Kostim prihrani za poroko," ji je rekel. "V ni-

čemer drugem te ne želim peljati pred oltar."

Andreji je zastalo srce. Ni spraševala, ali misli

resno, samo vrgla se mu je okoli vratu in ga vroče

poljubila. Toda preden se ji bo uresničila pravljica,

bo morala dokazati, da ga je vredna; za donhuana

in njegov jet set (1) bo morala ta večer postati kra-

ljica.

Risto jo je pospremil do lože, v kateri je sedela

Vlasta. Le-ta jo je osuplo sprejela, ni mogla verjeti

svojim očem. Njena sestrična, vaška pepelka, se je

spremenila v princeso iz sanj. Transformacija je

bila tako srhljivo uspešna, da ji je vzelo sapo.

Ko si je Vlasta opomogla, jo je predstavila ko-

legicama Manji in Simoni.

"Mlade dame, s čim vam lahko postrežem?" je

vprašal stari pajek, ki se je v vlogi natakarja zelo

dobro počutil. Z elegantno držo in uglajenim pri-

stopom si je nemudoma pridobil naslov "najboljše-

ga natakarja, kar jih poznam."

Andreja si je naročila koka kolo, Vlasta pa je

pokazala, da imajo ostale še vedno polne kozarce.

"Hiša časti!" je bil odrezav Risto.

"Aaaa, to pa je druga pesem!" se je oglasila

Manja in takoj zahtevala dvojni viski.

"Jaz bi imela kar tega frajerja!" je vzkliknila

Simona in se oklenila Rista okrog kolena.

________________________

(1) Izbrana, mondena družba.



83

"Kaj praviš, žrebec? Si za akcijo?"

"Šic, roke k sebi! Bodi spodobna!" jo je za-

vrnil stari pajek in naglo odkuril proti šanku. Ni

maral, da bi Andreja videla, kako domača so de-

kleta z njim. Pijačo jim bo raje poslal po Tanji,

kajti Andreje ni želel dodatno vznemirjati, dovolj

je bila že na trnih.

"Obožujem ga, ko je ukazovalen!" je pripom-

nila Simona. Vlasta in Manja sta se pomenljivo za-

režali. Andreja je zaigrala neprizadetost in se tudi

sama zasmejala. Z Ristom sta vložila preveč časa

in energije v njen imidž šminkerice, da bi jo mala,

zlobna provokacija, ki je bila povrhu še nenamer-

na, saj dekleta niso vedela za njeno zvezo z Ri-

stom, vrgla iz tira. Ne bo se kujala in zaprla vase,

ne, tega zadovoljstva jim ne bo privoščila; ta večer

bo blestela in požela slavo, za katero sta z Ristom

trdo garala.

Spretno je napeljala pogovor na temo, ki je

bila med ženskami najbolj priljubljena, na modo.

Presenetila jih je s svojim znanjem in dekleta so ji

kmalu jedla iz roke. Še najbolj se je čudila Vlasta,

ki nikakor ni mogla razumeti, odkod ta nenadna,

korenita sprememba pri Andreji. Vendar je bila

dovolj taktna, da je tega ni vprašala pred kolegi-

cama, navsezadnje je šlo tudi za njen imidž neopo-

rečne metuljašice.

V ložo so postopoma prisedli stari salonski

mački in se začeli sliniti okrog neznane lepotice.



84

Andreja jih je pekla na "tihi vatri", na koncu pa le

odšla z njimi na plesišče. Ko je na zvoke popular-

nega hita Flashdance naredila nekaj figur džez ba-

leta, so moški onemeli in obstali. Podoba omamne

afrodite jih je povsem očarala. Odvlekli so svoje

soplesalke v lože, da so od tam lažje opazovali

njen vznemirljivi ples in se predajali domišliji.

Brhka zlatolaska jih je zapeljala v Neverland, kjer

so se dušili v neizpolnjenih željah in strasti; nji-

hove erotične fantazije so dobile dimenzijo, za ka-

tero niso niti vedeli da obstaja. Zalezovali so jo čez

travnike, obsijane z mesečino, in se spraševali:

"Kdo je lepotica našega hrepenenja? Kdo je bejba

vseh želja, za katero ostaja steza zlatih vrtnic? Ka-

ko ji je ime?" In odprla so se vrata večnosti, razja-

snilo se je temačno nebo, zagorela je luč od včeraj

in jutri, zadonel je mogočni glas: "Njeno ime je

skrivnost! Njena skrivnost je lepota! Njena lepota

je privlačnost! Njena resnica je popolnost!" Bela

kača iz megle se je spustila z rajskega drevesa,

ovila metul’aše in jih priklenila na drhtenje ritma,

ki ne bo nikoli prispelo na cilj. Vodila jih je skozi

labirinte neulovljive fantazije in jih spremenila v

strmeče kipe neizrečenih vzdihljajev.

"Risto! Risto!" je ves vznemirjen k šanku pri-

drvel Frenk. "Si videl novo mačko?!"

"Misliš tole, ki pleše?" je vprašal stari pajek,

medtem ko je brisal kozarce.

"Ja, seveda! Katero pa?" je bil nestrpen Frenk.



85

"Fant, takšne bejbe še nikoli nisem videl!"

"Ti je všeč?"

"Všeč?! Stari moj, ali si slep?!" se je razburil

Frenk. "Dekle je prava pojedina!"

"Če ti tako praviš."

Frenka je Ristova mlačnost zbodla kot udarec

v želodec.

"Hej, kaj je s teboj?"

Risto je skomignil z rameni.

"Aha, že vem!" je vzkliknil Frenk, vendar ga

je lastna misel streznila, da je nekoliko razočarano

pripomnil: "Ti že imaš načrt, kako jo boš spravil v

horizontalo, a ne?!"

"Ne. Rudi sem obljubil, da bom nocoj delal

vso noč."

"Se hecaš?" je oživel Frenk.

Risto je odkimal.

"Si ne boš premislil?" je previdno tipal teren.

"Ne," je bil odločen stari pajek, "obljuba je

obljuba."

"Kaj naj ti rečem? Sam vidiš, kaj zamujaš," je

dejal Frenk in skušal prikriti olajšanje, ki ga je

začutil ob Ristovi ravnodušnosti.

Obrnil se je proti plesišču, rekoč: "Mala je

verjetno Mariborčanka. V Metul'u je nihče ne po-

zna."

Ha, torej je še niso povezali z Vlastino sestri-

čno, "kmetico"! Seveda, saj je tudi niso mogli; ti-

sto dekle je bilo koruzni storž, ta pa je bila biser iz



86

školjke, Odisejeva sirena. Vlasta je pametno mol-

čala o metamorfozi svoje sestrične in Risto je zelo

dobro vedel zakaj. O ti, šminkerska nečimrnost!

"Kdo ve, morda je tukaj prvič in zadnjič." je

vzdihnil Frenk.

Risto je vnovič skomignil. Tanja mu je prine-

sla listek z naročili.

"Ne boš imel nič proti, če se je lotim?" je

Frenk naposled prišel z besedo na dan.

"Niti najmanj! Kar izvoli." je bil velikodušen

stari pajek.

"Potem pa mi daj eno buteljko. Me res zanima,

če bo vžgal tvoj štos z Ldeno princeso."

"Poskusi!" se je nasmehnil Risto in mimogre-

de navrgel: "Kje imaš Metko? Je spet doma?"

"Starci ji težijo. Popustila je v šoli. Ampak nič

ne de, bom že preživel."

Risto je zamrmral: "Verjamem." Toda Frenk

ga ni več slišal. S steklenico pod pazduho je hitel

proti Vlastini loži, v katero se je malo prej vrnila

Andreja.

Stari pajek je opazoval Frenka, Karla in ostale

kolege, kako so si lomili hrbte okrog Andreje.

Vsak jo je želel šarmirati, očarati, osvojiti. Risto je

umiral od smeha, vendar je skrbno pazil, da ga ne

bi kdo videl.

Karl je priletel s posebnim naročilom: "En ko-

kosov liker za našo lepotičko! In pohiti, da mi je

ne bodo prej speljali!"



87

"Ali se ti dopade?"

"Še vprašaš? Frača je maksimalna!" je vzklik-

nil Karl. "Ni samo luštna, ampak je tudi duhovita.

Punca ima stil. Veš, kaj mi je rekla, ko sem ji za-

težil za ples? Dejala je: 'Odpri padalo, kit!' Si lah-

ko misliš, odpri padalo?!"

Karl se je zakrohotal, da se je stresel njegov

veliki trebuh. Risto se mu je pridružil. Potem ko

mu je Karl obrnil hrbet in si še naprej ponavaljal

Andrejine besede, pa je zamrmral: "Cepec!"

Karl se je nepričakovano vrnil.

"Ah, Risto, še to! Rudi smo neznansko hvale-

žni, da te je privezal za šank. Zdaj imamo tudi mi

smrtniki več šans pri bejbah. Naj tako ostane! In če

boš izgubil službo v Metul'u, se nič ne boj, jaz te

bom zaposlil. Dobrega butlerja je zmeraj težko

najti."

"Bedak!" je zaklical Risto za njim.

Karl ni bil zdrav, če ni dregnil vanj.

Nekega dne ga bom pošteno namlatil! je

sklenil stari pajek in ta misel ga je potolažila bolj

kot liter štok kole.

"Hej, Risto, kdo je nova mrha?" je bil rado-

veden eden izmed gostov.

"Ne vem," se je gladko zlagal stari pajek. Ne-

znansko je užival ob pomisli, da je bil v Metulju

edini, ki je Andrejo poznal tako intimno, da bi

ostale zadela kap od zavisti, če bi poznali resnico.

Proti jutru se je znova oglasil Frenk.



88

"Kako napreduješ?" ga je pobaral Risto.

"Bolj počasi. Mala je vroč zalogaj. Izvedel

sem, da ji je ime Andreja. Živi na Ptuju. In ne boš

verjel, pravi, da je enkrat že bila v Metul'u."

"Nemogoče," se je pretvarjal stari lisjak. "Ka-

ko smo jo lahko spregledali?"

"Nimam pojma!"

"Morda laže?"

"Ne verjamem. Zakaj bi si izmislila kaj take-

ga?"

"Prav imaš."

Risto mu je nalil vodko s sokom.

"Torej se strinjaš, da je mala najboljša bejba v

Metul'u?"

"V Metul'u?! Ne bodi skromen! Take mačke ni

na celem svetu!" je zatrdil Frenk. "Mala je ute-

lešenje najbolj divjih moških sanj. Od zdaj naprej

sploh ne bom mogel spati."

"Krasno! Potem ti ne bo prehudo, ko se boš

poslovil od yamahe."

"Yamahe? Moje yamahe? Zakaj?"

"Ker si pravkar izgubil stavo."

Frenk je prebledel. Stava? Kakšna stava?! Na-

to ga je udarilo kot strela z jasnega!

"Hočeš reči, da je Andreja ..."

"... pepelka, ki je postala idealna šminkerica,

kraljica Metul'a," ga je dopolnil Risto.

Frenk je bil kot riba na suhem; odpiral je usta,

vendar ni iz sebe spravil nobenega glasu. Presene-



89

nečenje je bilo popolno. Andreja ga je tako prev-

zela, da je spregledal tudi najbolj očitne znake: Ri-

stovo navidezno nezainteresiranost za prvoklasno

lepotico, Vlasto, ki je proti jutru celo omenila, da

je Andreja njena sestrična in Andrejo, ki je odkri-

to priznala, da je že obiskala Metulja. Kako je mo-

gel biti tako slep? "Pepelka" ga je tako omamila,

da je pozabil na stavo in zdaj bo ob yamaho. Ven-

dar začuda ni bil jezen. Andrejina lepota je vse od-

tehtala. Čutil je, da se bo Metulj z njeno pojavo

spremenil, da bo odslej vse drugače. In glavna za-

sluga za to je pripadla njegovemu prijatelju Ristu.

Frenk mu je z nasmeškom izročil ključe. Zaenkrat

še ni mogel obžalovati svoje nepremišljenosti, za

to bo še dovolj časa.

"Prijatelj moj, tokrat si me pošteno namočil!"

je priznal Frenk. "Ko gre za ženske, ti ni enakega

pod soncem."





90

15.





Risto je predel kot stari maček na krušni peči.

Njegovi načrti so šli lepo v klasje. Metulj je z od-

prtimi rokami sprejel Andrejo in jo ustoličil za

kraljico. Večino deklet je seveda glodal črv ljubo-

sumnosti (čeprav so to spretno prikrivale), zato pa

so bili fantje toliko bolj enoviti v gorečem obože-

vanju nove metuljašice, ki je postala svetlo sonce,

okrog katerega je začel gravitirati ptujski šminke-

raj. Kamorkoli je šla, vsepovsod so ji sledili po-

željivi pogledi in vroče hrepenenje. Bila je kot

majska roža, polna sladkega medu in omamnih

vonjav. Ko se je duša enkrat napila radosti iz tega

studenca miline, se ni mogla več strezniti. Sanje so

bile tisočkrat lepše, bolj barvite, od vsakdanje

stvarnosti.

Stari pajek je žarel od sreče. Čeprav je tudi on,

džek, pred katerim so se sušili mladi cvetovi, pod-



91

legel diskretnemu šarmu njene ženskosti, je za raz-

liko od ostalih metuljev doživel vesoljno izpolni-

tev; slišal je bitje njenega srca; v uho mu je šepeta-

la svoje sladke skrivnosti; na krilih ljubezni je od-

prhutal v nebeški gaj, kjer ga je zleknjena čakala

pod rdečo jablano. Stava, sklenjena iz naveličano-

sti in igrive samopašnosti, mu je prinesla nepriča-

kovano srečo; v njegovo mračno dušo je posvetila

luč. Andreja se ga je nežno dotaknila in spremenila

za vedno. Nocoj bo vsem razkril, da jo ljubi in da

je to ženska njegovega življenja. Minil je teden

dni, odkar se je predstavila Metulju. Ptujski šmin-

kerji so jo potrdili za svojo in nobene potrebe ni

bilo več, da bi še naprej tajila medsebojno naklo-

njenost.

Ta večer si je vzel prosto. Čakal jo je v loži

skupaj s Karlom, Vlasto in še tremi kolegi. Manj-

kal je edino Frenk, ki je z očetom avtoprevozni-

kom prejšnjo soboto odšel na furo po Bližnjem

vzhodu.

Metulj je bil nabito poln. Ristu je odleglo, da

mu nocoj ni bilo treba delati. Skoraj je že pozabil,

kakšna je zabava brez pladnja v roki. Od ponedelj-

ka do petka je Metulj obratoval kot bife. Promet je

bil tedaj bolj skromen in Risto je lahko počival.

Toda petki in sobote so bili morilski. Ko se je ob

desetih odprla diskoteka, potem nikoli ni legel

pred zoro.

Karl ga je dregnil s komolcem. Andreja je pri-



92

hajala čez plesišče. Rista je takoj zbodlo v oči, da

je bila neurejena in razmršenih las. Oblečena je bi-

la zgolj v karirasto srajco in kavbojke, ki so bile za

šminkerje smrtni greh. Tudi naličila se ni. V njeni

drži in odrezavi hoji je bilo čutiti napetost. Nekaj

je bilo hudo narobe.

Ustavila se je pred Ristom.

"Zate je bilo vse igra!" mu je očitala namesto

pozdrava. Njen glas se je tresel od jeze.

Prisotni so jo debelo pogledali.

"Ne vem, o čem govoriš," je odvrnil Risto.

Obšle so ga mračne slutnje.

"Stava!" se je komaj obvladovala Andreja.

Presneto! Risto je prebledel na smrt. Le kako

je izvedela?! Upal je, da ji dogovor, ki sta ga s

Frenkom sklenila iz objestnosti, nikoli ne bo prišel

na ušesa. Sploh ni pomislil na kakšno drugačno

možnost. Frenku bi moral že prvi večer priznati, da

se je zaljubil v svojo stvaritev. Toda ne, on, veliki

Risto je hotel biti vsemogočen, nezmotljiv, predv-

sem pa čaščen. Prijatelju je zarubil yamaho, čeprav

samo zato, da bi ga podražil. Že naslednji dan mu

jo je nameraval vrniti in mu zabičati, naj o njuni

stavi molči kot grob. Toda Frenk je mrknil na furo

z očetom in ga ves teden ni bilo na spregled. Risto

se zaradi tega ni preveč sekiral, kajti mislil si je, da

če ga sam ne najde, ga tudi drugi ne bodo, hkrati

pa je nekoliko pozabil nanj, ker je bil okupiran z

Andrejo. Vendar Frenk ni bil jasnovidec, zato ni



93

mogel vedeti, kaj se staremu pajku mota po gla-

vi. Nekomu je očitno bleknil preveč in to je bilo

dovolj za plaz, ki se je Ristu usul na glavo.

"Dovoli, da ti pojasnim," je rekel in vstal. "Nič

ni tako, kot je videti."

Resnica je bila na njegovi strani, zato je upal,

da ji bo lahko vse pojasnil.

"Pojdi k hudiču!" mu je zabrusila. "Vse mi je

kristalno jasno! Nikoli več te nočem videti!"

Preden jo je prijel za roko, se je besno obrnila

in izginila v množici. Hotel je iti za njo, toda Vla-

sta ga je ustavila.

"Ne vem, kaj si ušpičil," je rekla, "ampak raje

počakaj do jutri. Naj se malo ohladi."

Risto se je sesedel kot kup nesreče. Pred očmi

se mu je stemnilo. Le kaj je storil? Kako je mogel

biti tako neumen?!

"Salem aleikum!" (1) se je pojavil Frenk. "Kam

je odvihrala Andreja?"

Vsi so bili tiho in čakali, da prvi spregovori

Risto. Ker je vztrajno molčal, je Frenk izgubil živ-

ce: "Za vraga, ali bo kdo začivkal?! Kaj se je zgo-

dilo?"

"To bi tudi mi radi vedeli!" se je oglasil Karl.

Vsi so se znova zapičili v Rista.

Ker stari pajek še vedno ni kazal znakov živ-

ljenja, je Vlasta Frenku opisala sceno, ki so ji bili

_____________________

(1) Pozdrav po arabsko.



94

priča.

"Ops, mea kulpa!" (1) je zinil Frenk in se

nemirno presedel. "Dopoldne sem srečal Andrejo.

Pohvalil sem njeno spremembo in ji mimogrede

omenil stavo, ker sem mislil, da ve zanjo. Novico

je dobro sprejela, zato ne razumem, zakaj je zdaj

popenila? Risto, a sem ga polomil?"

Stari pajek ni odgovoril.

"Za kakšno stavo gre?" so vprašali vsi v en

glas.

Frenk je znova pogledal Rista. Ker je le-ta

nemo strmel predse in ni reagiral, jim je povedal

celo štorijo, vse o tem, kako sta se nekega dolgo-

časnega večera stavila, kako je Risto iz kmetice,

outsiderke, naredil idealno šminkerico, popolno

bejbo in kako si je s tem priigral yamaho. Stari

pajek ni imel moči, da bi ga ustavil. Zdaj je bilo

tako ali tako prepozno. Andreja je vedela! In tako

je izvedel tudi ves Metulj.

Rista je zagrnila tema. Čeprav bo za ptujski

šminkeraj junak, bi se najraje pogreznil v zemljo.

Z eno samo nepremišljeno potezo je uničil nekaj

najlepšega, kar mu je podarilo življenje. Andreja je

bila poslej za Metulj odpisana, bila je instant šmin-

kerica. Osvojila jih je s prevaro in tega ji ne bodo

odpustili. Hujše usode ji ni mogel nameniti. Dvig-

nil jo je med zvezde in postavil na najvišji piede-

______________

(1) Moja krivda.



95

stal, trenutek zatem pa jo pahnil v najbolj globoko

peklensko jamo, in sebe z njo.





96

16.





Obraz je zakopala v odejo in jokala do izne-

moglosti. Štiri dni že ni okusila nobene hrane. Za-

prla se je v sobo in se zaklenila pred svetom. Že-

lela je umreti, razpasti v prah, v zrak, postati ne-

vidna, izginiti, se spremeniti v sneg, led, obmol-

kniti za zmeraj. Čemela je v ječi razočaranja in se

dušila z okusom po smrti. Slepa, negibna in obu-

pana, živa pokopana, ovita v neskončno žalost, je

umirala kot poslednji dih mavrice. Njen svet, ki je

bil ves mil in blag, poln ljubezni, topline, je iz-

ginjal pod sajami in sivim pepelom. Za njo je

ostajal le brezplodni trud, za katerega je požela

hladen prezir in mrzel smeh, ki sta se ji je zajedla v

kosti. Veter z viharnega griča ji je bičal obraz in

žalost jo je trgala na kosce. Padala je na ostre čeri,

njeno srce pa je krvavelo iz tisočerih ran. Če bi

bile njene rane telesne, bi že zdavnaj našla mir v



97

črnem grobu; tako pa so jo zlobni jastrebi vedno

znova pobrali, dvignili in jo vrgli v boleče spomi-

ne, ki so v jasnih podobah vstajali pred njo.

Risto, zakaj si mi lagal? Zakaj si me ponesel v

nebesa, me poljubljal z lažjo na ustnicah? Zakaj si

mi dal piti iz čaše ponosa in me naredil za naj-

lepšo? Samo zato, da si me lahko zavrgel, poni-

žal. Zakaj me nisi mogel ljubiti tako, kot sem jaz

ljubila tebe? Sta ljubezen in zvestoba zgolj besedi?

Zakaj nisi hotel biti srečen z menoj? Sem te res ta-

ko nevredna?

Upala je, da se bo prišel opravičit, da ji bo

pojasnil, kako se je zmotil in ji povedal, da jo ljubi.

Obupno je potrebovala njegovo bližino, to-lažbo,

vendar je čakala zaman, Rista ni bilo. Izgi-nil je v

noč, ovit v plašč spominov in laži.

Njen življenjski plamen je ugašal kot sveča.

Tisočkrat je že zakričala: Spustite zaveso! Naj bo

že enkrat konec! Jaz se ne grem več . . ne morem

več . . Toda nihče je ni slišal, nihče se ni zmenil

zanjo.

"Andreja?"

Tiho je potrkalo na vrata.

Morda so se angeli smrti le usmilili njenega

trudnega srca in prišli po njeno dušo.

"Andreja, prinesla sem ti sendvič."

Bila je mama.

"Pojdi proč!" jo je zavrnila Andreja.

Mama je nenehno prihajala moledovat, naj od-



98

klene. Toda nič ni zaleglo, ne prošnje ne grožnje,

Andreja ni popustila. Kot pijanec na robu blaznosti

se je utapljala v žalosti in se oklepala bolečine s

slo po samouničenju. Mami je celo zagrozila, da se

bo ubila, če bo kdo na silo posklušal vstopiti v so-

bo.

"Toda ljubica, tvoje prijateljice bi te rade

videle."

Prijateljice? se je začudila. Ampak jaz nimam

nobenih prijateljic! Risto je bil edini, ki sem mu

zaupala.

"Kakšne prijateljice?" je naposled vprašala.

"Vlasta in neke punce, ki jih ne poznam," je

odgovorila mama.

Dolgo časa je bila tišina, nakar je prepoznala

sestričnin glas.

"Andreja, odpri, prosim!"

Ker se ji ni niti sanjalo, kaj pomeni ta nena-

povedani obisk, je previdno odklenila. Zagledala je

Vlasto, Manjo, Simono in dve metuljašici, ki ju je

poznala zgolj na videz.

"Dobrodošla v Ristovem klubu strtih src," je

rekla Vlasta in se ji nasmehnila, "pa nikar ne misli,

da smo vse tu. Mi smo le odbor, ki je prišel preki-

nit tvoje žalovanje."





99

17.





Stari pajek ni mogel verjeti svojim očem. Zgo-

dil se je čudež! Metulj je sprejel Andrejo nazaj! In

najbolj presenetljivo je bilo to, da so ji prve ponu-

dile roko šminkerce. Tega ni mogel razumeti. Po-

časi, vendar zanesljivo, se ji je vračal ugled. Lepo-

ta, ki jo je posedovala, ni poznala nobenih ovir.

Fantje so se znova začeli sukati okrog nje, in čep-

rav si je Andreja nadela masko, je v njej ostala ne-

ka temeljna dobrota, ki jo je ločevala od ostalih.

Risto je nekajkrat poskušal navezati stik z njo.

Najprej ga je hladno zavrnila, nato se mu je odkri-

to posmehovala. Čarovnija med njima je izginila;

karkoli je že čutila do njega, je zakopala tako glo-

boko, da ni več segel do nje.

Nekega večera se ga je lotila huda nostalgija.

Sklenil je, da ji bo še zadnjič poskusil dopovedati,

kako jo ima rad. Za korajžo je spil šest viskijev.



100

Ko je korakal proti njej, se je počutil kot revolve-

raš, ki mu je odbila poslednja ura.

Iz njene lože je najprej pregnal ves mrčes. Ko

sta ostala sama, je tesno prisedel in ji začel še-

petati na uho. Priznal je, da jo ljubi, da mu je bila

všeč od prvega trenutka, ko je stopila v Metulja, da

je prinesla luč v njegovo življenje, da ga še nihče

ni tako osrečil in da si prihodnosti brez nje ne mo-

re zamisliti. Rekel ji je, da je v življenju zagrešil

veliko grdobij, ampak da mu je zares žal samo ene,

stave s Frenkom, in če lahko, naj mu odpusti.

Andreja ga je vprašala, zakaj ji tega ni prišel

povedat takoj po tistem usodnem večeru v Metu-

lju. Pa je odvrnil, da je videl, kako močno jo je pri-

zadel, zato se je zbal, da mu ne bi verjela; laž mu

je zmeraj šla z lahkoto z jezika, toda resnice, ki jo

je krvavo potreboval, tokrat ni mogel izustiti. Bilo

ga je tudi sram. Njega, ki ni poznal vesti, je zajel

takšen val samoobtoževanja, da si ni mogel odpus-

titi. In še nekaj je bilo krivo, okolje. Na morju je

bilo vse tako jasno, preprosto, obstajala sta samo

ona in on. Ko pa sta prišla domov, so vsi pričako-

vali, da bo spet stari zlobni Risto. Občutek svobo-

de, ki ga je odkril v ljubezni in doživel ob morskih

skalah, je v Metulju zbledel v sliko privida, sanj,

neresnice. In potem, ko ga je zapustila, je lahko

preživel samo pod trdosrčnim Ristovim oklepom.

"In zdaj, ko si si olajšal dušo, misliš, da bo vse

pozabljeno, oproščeno?" je jedko pripomnila.



101

Risto ji je nemočno zrl v oči.

"Vem samo to, da te ljubim," je odvrnil s to-

gim glasom.

Nato je vstal in pokleknil pred njo.

"Andreja, bodi moja žena!"

Nestrpno se je ozrla po diskoteki. Vsi so ju

gledali, eni so se suvali s komolci, drugi so se na-

smihali. Čeprav nihče ni mogel slišati, kaj sta se

pogovarjala, je bila Ristova gesta dovolj zgovorna.

Toda ne glede na odziv okolice in teatralnost nje-

nega "princa", Andreja ni bila v dvomih. Odgovor

zanj je imela že dolgo pripravljen.

"Ti ubogi vrag," je dejala, vstala in mimo nje-

ga odšla na plesišče.

Stari pajek je okamenel. Spoznanje, da mu ne

verjame in da ji ni več mar zanj, ga je dotolklo.

Zgrudil se je v ložo.

Njena zavrnitev ga je v pahnila v prepad brez

dna, v grob brez imena; njegovo srce je potonilo v

oceanu žalosti, se izgubilo med ogledali obupa.

Solze so mu navrele na oči. Vendar niti morje gor-

ja ni moglo sprati bolečine, ki jo je občutil ob iz-

gubi Andreje. Nenapovedano je stopila v njegovo

življenje, ga vroče poljubila in tiho zapustila. Ostal

je sam na vsem širnem svetu.

Ko so ga metul’aši videli klečati pred Andre-

jo, so bili prepričani, da gre spet za eno od njego-

vih potegavščin. Slava starega pajka bi se dvignila

do nesmrtnega olimpa, če bi znova osvojil Andre-



102

jo. Ko je sedel v ložo in je njegov poskus spodle-

tel, so mu mnogi smeje pristopili, da bi ga poba-

rali, ali bo vztrajal pri obleganju Andreje. Toda ko

so opazili njegove objokane oči, so se nemo umak-

nili. Metulj še nikoli ni bil priča solzam svojega

kralja. Zmedeni šminkerji in šminkerice so se obr-

nili proč. Pretvarjali so se, kakor da se nič ne do-

gaja. Tudi kasneje ga nihče ni vprašal, kaj mu je

bilo. Tega dogodka enostavno nikoli niso omenja-

li, niti v šali ne.

Risto se je poslej izogibal Andreje in ona nje-

ga. Čeprav sta živela v istem kraljestvu, sta se za-

prla vsak v svoj svet. Andreja se je zabavala, sme-

jala, plesala. Mnogi fantje so jo zvečer pospremili

domov in se naslednji dan bahali, da so bili z njo.

Andreja teh govoric ni zanikala, vendar jih tudi

potrdila ni. Zato so se metul’aši še bolj goreče me-

tali za njo.

Risto se je vrnil k starim razvadam. Spet je bil

bleščeči donhuan, pred katerim ni bila varna nobe-

na lepotica, ne domača ne uvožena. Kljub temu so

vsi opazili, da se je spremenil. Pričel je piti, nje-

gova legendarna strpnost je izginila, zato se ga je

marsikdo začel izogibati. V prvem obdobju celo

Frenk, ki je imel moralnega mačka zavoljo Andre-

je. Toda nova Ristova strast do steklenice ju je

znova povezala, kajti nobena skrivnost ni bila, da

je Frenk sodil med tiste, ki ne bodo žejni umrli.

V Metulju se je zaigralo na nove karte, vendar



103

na staro melodijo.





104

18.





"Tebe že dolgo nisem videla!"

Metka je zlezla na barski stol in naročila štok

kolo.

Noč se je prevesila proti jutru. Gostje so od-

hajali domov. Do zadnjega so ostali samo najbolj

imenitni šminkerji, smetana Metulja.

Risto ji je prinesel pijačo. Nalil je še sebi in ji

nazdravil s svojim najljubšim stavkom: "Hiša ča-

sti!" Če bi Ruda vedel, koliko ljudi je "počastila

hiša", bi ga že zdavnaj dal na čevelj.

Ko sta odpila polovico črne brozge, je rekel:

"Zadnje čase si bolj malo v Metul'u."

"Ah, starci mi težijo!"

"Šola ali Frenk?"

"Šola." je naveličano dejala. "Ne moreš si mis-

liti, kako naporno je, če imaš starce za učitelje.

Bliža se matura, doma pa pričakujejo same petice,



105

kot da jih profoksi zastonj talajo!"

Risto je sočutno prikimal, čeprav se mu ni niti

sanjalo, kako je, če v šoli dobiš petico, takih težav

nikoli ni imel. Vedel pa je, kako je zoprno, ko te

starši priganjajo, da izpolniš njihova pričakovanja.

"Zato boš prišla v nebesa," je rekel in ji priž-

gal cigareto.

"Ha, kaj še!"

"Ne verjameš? Sanja Doležal poje, da dobre

djevojke idu u raj baš sve!"

"Jaz bi bila raje poredno dekle in vsako noč

žurirala v Metul'u," je zavzdihnila. S pogledom je

spremljala dim, ki ga je v obliki kroga puhnila v

zrak. "To bi bil zame raj!"

"Ne vem," je zdolgočaseno pripomnil. "Meni

se Metul' vedno bolj zdi kot štala. Pijača, ples,

čvek, muckanje, kot da se drugače ne da živeti."

Metka je naredila požirek in dejala: "Moje po-

trebe so preproste; ko pridem v disko, se hočem

fajn imeti in početi natanko to, kar si naštel."

Risto se je ozrl okrog sebe.

"Saj res, kje imaš Frenka?"

Z glavo je pokazala čez rame.

"Plazi se okrog tvoje cipice, Andreje."

"Zakaj moje?"

"Ti si jo pripeljal v Metul'a."

"Mislil sem, da jo imate vsa dekleta rada."

Frknila je skozi nos.

"Malo morgen!"



106

Da bi jo pomiril, ji je navrgel eno od svojih

retoričnih fraz v smislu, "če bi bil jaz Frenk, te ne

bi niti za trenutek pustil same."

Ko pa je opazil iskro v njenih očeh, je dvignil

roke v obrambo.

"Hej, samo šalil sem se!"

Toda bilo je prepozno, Metka se je zagrela.

"Risto, včasih nama je bilo lepo skupaj."

"Ja, ampak zdaj si punca mojega najboljšega

prijatelja in ti časi so mimo."

Metka se je namrdnila.

"Od kdaj si ti kreposten?"

"To je lastnost, ki me je vedno krasila, samo

nihče je ne opazi, ker jo tako dobro skrivam."

Zamahnila je z roko in zavzdihnila: "Groza!

Samo tri tedne me ni v Metul'a, pa je že vse na-

robe!"

Ko je uvidela, da z Ristom ne bo nič, je vstala.

"Veš, zmeraj sem bila prepričana, da se ne boš

nikoli spremenil. Če bi bil takšen takrat, ko sva

hodila, bi bila še danes skupaj."

"Kaj hočeš! Svet se vrti naprej in jaz z njim.

Moram ga dohajati," je odvrnil, dvignil kozarec in

nazdravil: "Na spomine!"

Metka je nekaj zamrmrala in odšla. Staremu

pajku je odleglo. To je bilo za las! je pomislil. Na-

točil si je novo dozo in jo strosil na dušek.

"Kaj je hotela ta vešča?" ga je vprašala Tanja.

Na pult je odložila pladenj s kozarci in steklenica-



107

mi.

"Bolje, da ne veš!"

"Saj mi je vse jasno! Nisi ti kriv, da so ženske

nore nate," je rekla in ga sunila v rame, "ampak

zakaj moraš biti tako prekleto zapeljiv?"

Risto se je nasmehnil. Tanje še nikoli ni slišal

izreči kletvico.

"Povej mi nekaj!" ji je velel. "Smo res postali

moralni degeni, ali je to samo moj občutek?!"

"Ne vsi!" je odvrnila.

Točno! Tanja je bila edina poštena ženska v

Metulju. Noben šminker je še ni imel, niti stari pa-

jek ne. Zato ji je nekoč dejal, da je edina bejba, s

katero bi se poročil. Njegova izjava ji je seveda

ugajala in od tedaj je med njima vladala zarotniška

naklonjenost.

Tanja je na pladenj postavila čiste kozarce, se

ozrla k Ristu in mu zapeljivo rekla: "Ampak, če

boš kdaj hudo osamljen in obupan, me lahko po-

kličeš. Zmeraj ti bom na razpolago."

Risto je izbuljil oči. Ko je spoznal, da misli

resno, je naglo zvrnil še en kozarec. Nato se mu je

zaletelo, da je kašljal in kašljal, dokler ni bil ves

rdeč.





108

19.





"Kje sem?" je zastokala Andreja in se prijela

za glavo. Najprej jo je zaslepila dnevna svetloba,

potem pa je bil vsak šum podoben grmenju. Telo

jo je bolelo, kakor da bi jo poteptala čreda bizo-

nov.

"Dobro jutro," se je nasmehnil Risto. "Dobro-

došla v novem letu!"

Navlekel si je hlače, jo poljubil na lice.

"Kaj boš za zajtrk?" je vprašal.

Bil je židane volje. Očitno je imel razlog za

dobro voljo ali je vsaj mislil, da ga ima. Brskala je

po spominu, toda prejšnji večer je bil zanjo skriv-

nost, popolna tema.

"To sicer ni prvoklasen hotel, toda na recepciji

imam prijatelja. Zajtrk nama bo prinesel v sobo.

Torej, kaj boš jedla?"

"Nič," je bila zlovoljna.



109

Dvignil je slušalko.

"Branko? Zdravo! Prinesi mi dva hemendeksa,

maslo, marmelado, čaj in belo kavo. Kaj? Vem, da

ne strežete po sobah. Ja, tudi poldne je že skoraj,

ampak naredi to zame, boš? Obljubim, da ti ne bo

žal. Zrihtal ti bom tisto mrho Klavdijo, a velja?"

Medtem ko je Risto klepetal po telefonu, je

odgrnila odejo, da bi vstala, Toda groza, bila je

naga! Takoj se je spet pokrila. Slike so se polago-

ma bistrile, spomin se ji je vračal. V Metulju so ča-

kali novo leto. Veliko je pila, plesala. Vsi so hoteli

nazdraviti z njo. Tik pred polnočjo ji je pristopil

Risto in predlagal, da zakopljeta bojno sekiro. Po

krvi so ji divjali maligani, v ušesih ji je bobnela

glasba, plavala je v oblaku dima; praznično vzduš-

je jo je čisto preplavilo, zato je popustila. Zavrtela

sta se v novoletno noč in pristala v hotelskem jut-

ru.

"Zajtrk je že na poti!" je veselo oznanil.

Prižgala je cigareto. Še vedno je molčala.

Hotel je pripomniti, da se ji kajenje ne poda,

vendar se je raje ugriznil v jezik. Ni je želel dražiti,

še posebej ne zdaj, ko jima je tako dobro šlo.

"Kaj bova danes počela?" je razigrano vprašal

in se ulegel zraven nje. "Sprehod, kino, bazen, Ma-

ribor? Izberi!"

Zavila se je v odejo in stopila k oknu. Steklo

je bilo umazano. Risto je imel prav, hotel res ni bil



110

prva liga, sicer pa v Ptuju tako ali tako ni bilo ho-

tela A kategorije.

Odstrla je žaluzije. Skozi reže je opazovala

ulico, ki je bila v nedeljskem jutru prazna. Nikjer

ni bilo žive duše, samo odpadlo listje, gole veje,

brezveterje, popolno mrtvilo. Sovražila je nedelje.

Bilo je kakor da se je življenje ustavilo.

"Andreja?"

Ni se obrnila.

"Risto, to je bila napaka," je naposled sprego-

vorila, "huda napaka."

"Ne," je vstal. Nežno jo je prijel za ramena. Še

vedno mu je kazala hrbet.

"Ne govori tega," je zašepetal. "Vem, da se

imava rada in vem, da še ni prepozno za naju. Še

sva lahko srečna."

Počasi jo je obrnil k sebi. Dišala je po noči, ki

sta jo pravkar preživela. Sklonil se je, da bi jo

poljubil.

"Ne," je zamrmrala in ga odrinila. "Nima smi-

sla."

"Kako lahko to rečeš? Pa prav ti?" se je vzne-

miril. "Kaj je na tem svetu sploh še smiselno? Je

kaj bolj sladkega, dobrega, lepšega od ljubezni?"

Ni mu odgovorila, samo sedla je na rob poste-

lje.

"Menda ne boš trdila, da sva se včeraj šla sa-

mo aerobiko?" je vztrajal in namenoma uporabil

besedo, s katero ga je nekoč zbodla.



111

Še vedno je bila tiho, glavo je imela sklon-

jeno.

"Andreja, vem, da sva si usojena," je nadalje-

val. "To, kar čutiva drug do drugega, je pristna lju-

bezen! Verjemi mi, takšno doživiš samo enkrat v

življenju. In ko te ljubezen pokliče, ji je treba sle-

diti! Zakaj se ji upiraš?!"

Počasi je dvignila pogled.

"Risto, ti lažeš tako, da sam sebi verjameš. V

tem je tvoja veličina."

"Ne, motiš se!"

Z obema rokama se je oklenil njene dlani,

vendar se mu je iztrgala.

"Andreja, moraš nama dati še eno priložnost!"

jo je rotil. "Midva sva kot senca enega drevesa, kot

dve reki, združeni v oceanu, kot struni ..."

"Nehaj!" je vzrojila. "Tvoje tretjerazredno na-

kladanje me žali. Farbaj nekoga, ki te ne pozna!

Jaz vem, kdo si! Ti si Risto, neozdravljivi ženskar

in avanturist. Ti ljubiš samo eno osebo - sebe!"

Ni mu verjela! Ni mu zaupala! Slava šminker-

skega škandalista, ki jo je načrtno gradil vse življe-

nje, je končno zahtevala davek. Mu bo sloves šar-

latana odvzel edino iskreno ljubezen? Je bila to ka-

zen za vsa zlomljena srca, ki jih je z nasmeškom

poteptal?

"Kaj naj naredim, da mi boš verjela?" je bil

obupan.

"Pojdi po štrik in se obesi! Kaj mi mar!" je za-



112

vpila. "Samo iz mojega življenja se poberi!"

Andreja je vedela, da če bi še kdaj morala

trpeti ljubezenske muke, ki jih je prestajala zavoljo

njega, bi se zlomila. Zato se ga je morala znebiti,

rešiti za vsako ceno, kajti v njegovi bližini je zgub-

ljala razsodnost. Želela mu je verjeti, ga ponovno

ljubiti, toda to bi ji prineslo samo novo nevzdržno

bolečino. Tega pa si ni mogla privoščiti.

"Golobčka, zajtrk!" je zadonel glas.

Risto je zmeden obstal in se zganil šele na tre-

tje prigovarjanje.

Branko jima je na pladnju prinesel kup dobrot.

Hotel je vstopiti.

"Žal mi je stari, ampak to ni dober trenutek za

obisk," ga je zavrnil Risto.

Branko se je kot receptor nagledal številnih

scen, zato je samo pokimal in predal pladenj.

"Andreja, zajtrkujva," je predlagal Risto. "S

polnim trebuhom bova bolj pametna."

"Ne!" je bila vsa toga. "Zakaj nočeš razumeti,

da je med nama konec, finito, ende?!"

"Po tej noči?"

"Kakšni noči? Saj se je sploh ne spomnim! Bi-

la sem pijana. Izkoristila sem te ali pa si ti izkoris-

til mene, saj je vseeno. Vem samo to, da se ne bo

nikoli več ponovila!"

Risto se je zdrznil.

"Zavračaš mene, ki te ljubim in se raje vlačiš s

pritepenci, ki jim sploh ni mar zate!" je vzkipel.



113

Želel je, da bi zanikala govorice, ki so krožile

o njenih ljubimcih. Hotel je slišati, da je bila samo

z njim.

"Ha! Kdo mi to govori! Donhuan the Risto!

Ekspert za telesno ljubezen! S kom hodim v poste-

ljo, te nič ne briga, tej pravici si se odrekel, zato

utihni in izgini!"

Torej je bilo res! Andreja je bila tudi z drugi-

mi! Stari pajek je doživel hladen tuš, kakršnega si

niti v najhujših morah ni mogel zamisliti. Res je bil

sam kriv, saj jo je dobesedno potisnil drugim v

roke, ker je bil prevelik strahopetec, egoistični sa-

movšečnež, ampak kljub temu je upal, da je Metulj

ne bo umazal, da bo ostala čista zanj, za njegovo

odrešitev.

Poskušal se je premakniti, vendar je imel no-

ge težke kot iz svinca. V trenutku ga je zapustila

vsa moč, vsa energija. Počutil se je kot boksar, ki

poskuša vstati po knockoutu.

"Kaj stojiš kot lipov bog! Poberi se!" je bila

neusmiljena.

Mora ga nagnati, iztrgati iz srca! Če bo samo

še eno minuto stal pred njo, tako ponižan in nebo-

gljen, se mu bo vrgla v objem. Zato mora biti zlo-

bna.

"Mar res misliš, da bi lahko ljubila nekoga, ki

je pri vojakih plezal po drevesu, skakal dol in se

drl, da je jesensko listje? Ne vem, ali si se takrat

delal norega ali pa si res nor, ampak toliko te poz-



114

nam, da lahko rečem, da nimaš nobene časti in da

se ti sploh ne sanja, kaj ta pojem pomeni."

Ristovi upi, da se bosta z Andrejo pobotala, so

se dokončno podrli. Kot preplašen modras so se

odplazili v votlino.

To je bil konec.

Oblekel je plašč ter dejal:

"Soba je plačana."

Nato je tiho zaprl vrata za seboj.

V Andrejine oči se je prikradla praznina. Beli

venci iz trnja so ji stisnili srce. Na obraz ji je legel

pajčolan in jo prekril z mrzlo rjo jutrišnjega dne.

Bridko je zajokala.





115

20.





Opazoval jih je, kako so se drenjali, prerivali,

čebljali, poskakovali v ritmu utripajočega light

showa in glasbe. Zadnje čase jih je večkrat vzel

pod drobnogled. In tedaj je pod bliščem, lepimi

oblekami, make upom, dragimi čevlji, nakitom, di-

gitalnimi urami videl neiskrenost, pozerstvo, hi-

navščino, puhloglavost. In takrat jih je sovražil.

Preziral je tudi sebe, ker je bil eden izmed njih, še

huje, ker je bil vrh ledene gore.

Bili so razvajeni otročaji. Valjali so se v bla-

gostanju, ugodju, se predajali vsem mogočim užit-

kom. Država je bila bogata, zato jih je nosila po

rokah. Za malo denarja so lahko krokali cele noči,

gostili prijatelje in se gizdalinsko oblačili. Starši,

nenehno odsotni zaradi partijskih sestankov, so jim

dajali denar, rekoč: "Pojdi si kaj kupit, jaz nimam

časa." Otroci so bili hranilnik za njihovo slabo



116

vest.

O mladih se je veliko govorilo: "Mladi so na-

ša prihodnost, up sveta..." Bla bla bla. Doma pa so

nenehno poslušali: "Ti še ne veš, kaj je življenje;

nisi še dovolj trpel; ko boš dovolj star ...; mi smo

bosi hodili v šolo." Tralala.

Bili so otroci komunizma! Ampak kakšni?!

Saj sploh ne verjamemo več v idejo! je po-

mislil. Bratstvo in enotnost, NOB in revolucija,

socializem po meri človeka, gibanje neuvrščenih,

mi smo Titovi, Tito je naš! Le kdo je še resno mis-

lil to, kar je govoril (razen njegovega očeta, se-

veda)? Kardelj je bil mrtev, Tito star in bolan,

država je redila zajeten trebuh, toda od znotraj je

bila bolehna, črviva, degenerirana. Včasih je obža-

loval, da se je rodil v rdečem blagostanju, v kate-

rem je lahko po cele dneve lenaril, ležal pod palmo

in odprl usta samo tedaj, ko je bil lačen. Dosti bo-

lje bi bilo, če bi živel med vojno ali v času partij-

ske ilegale. Tedaj bi vsaj vedel, za kaj se bori in

njegovo življenje bi imelo smisel. Sedaj pa je bil

živ mrlič in nihče ni imel nič od njega.

Dvignil je kozarec vodke in skozenj zagledal

Andrejo. Brezskrbno se je režala plitkim šalam

mrhovinarjev in očitno ji je bilo figo mar za cel

svet.

"Živela Frankenštajnova nevesta!" je nazdravil

in spil do dna.

Tudi njo se je naučil sovražiti. Kaj mu je dru-



117

gega preostalo?!

"Hej, stari moj, povsod sem te iskal!" ga je

nagovoril Frenk in si s komolcem naredil prostor

ob šanku. "Si nocoj fraj?"

"Ja."

"Čuj, Risto, vem za easy money." (1)

Stari pajek ga je pijano pogledal.

"Kdo pa rabi denar?! Saj ga imamo dovolj," je

odvrnil.

"Jaz že ne!" je zavzdihnil Frenk. "Foter mi je

ukinil žepnino, ker nočem več z njim na furo. Ne

moreš si misliti, kako dolgočasno je cele dneve

presedeti za volanom. Da se ti zrola!"

Drugi razlog, ki ga je Frenk zamolčal, je bil ta,

da si je silno želel novo yamaho. Risto je namreč

njegovo obdržal, ker je menil, da je nima smisla

vračati potem, ko je že cel Metulj izvedel za stavo.

Sprejel jo je kot "tolažilno nagrado."

"No, si za akcijo?" je silil Frenk.

Risto se je zapičil v kozarec, ki ga je žulil med

dlanmi.

"Frenk, življenje je kurba, vlačuga, nasmehne

se ti, hoče plesati, ko ji obrneš hrbet, pa te brcne v

rit."

"Glede denarja," je vztrajal Frenk. "Izvedel

sem, da ..."

"Pusti denar! Denar ni važen! Pomembno je

______________________________

(1) Denar, pridobljen na lahek način.



118

življenje! Saj veš, kako gre, spimo, jemo, seksamo,

umremo. Nekaj bi moralo biti vmes, samo ne vem

kaj."

"Risto, kaj pa tvoj moto?" ga je opomnil. "Živi

hitro, umri mlad in bodi lepo truplo! Če bi imel

več denarja, bi lahko še hitreje živel."

Stari pajek je zmajal z glavo.

"Ne, ne, dragi moj, ni stvar v hitrosti, ne v de-

narju. Nekaj drugega je posredi."

"Ampak samo pomisli, če bi bil bogat, bi la-

hko odšel na Havaje, kjer bi ti stregle gole senjori-

te. Masirale bi ti hrbet in te razvajale do nezave-

sti."

"Pozabi! To imam že v Metul'u. Zakaj bi hodil

na drug konec sveta, ko pa so vse ženske enake?!"

"Stari moj, kaj se je zgodilo s tabo?" se je

vznemiril Frenk. "Bili so časi, ko te ni bilo treba

nagovarjati za žur."

Risto je zamahnil z roko.

"Povej mi, prijatelj, kaj te muči?!" je vrtal

Frenk. "Zaupaj mi! Morda bova skupaj našla kak-

šno rešitev. In potem bova šla na lov za zakla-

dom!"

Risto je spil dozo vodke na eks.

"Ne vem, Frenk. Mogoče je problem v tem, da

sem že vse doživel. Prišel sem na konec poti,

ampak nimam nič za pokazati!"

Toda oba sta vedela, kaj Rista v resnici teži,

samo nobeden si tega ni upal izreči na glas. Andre-



119

ja! Lepa, očarljiva, zapeljiva Andreja! Niti Frenk

se ni mogel upreti njenim čarom, čeprav je vedel,

koliko trpljenja je zadala njegovemu prijatelju. Za-

radi tega se je pogosto čutil krivega. Včasih se mu

je zdelo, da mu Andreja posveča več pozornost kot

ostalim. Ji je bil všeč ali ga je želela zgolj izkoris-

titi za maščevanje? Kdo bi vedel? Vsekakor ji ni

nameraval dovoliti, da ga izigra, toliko je že dolgo-

val Ristu in sebi. Ko pa se je znašel ob njej, je po-

zabil na vse in previdnost je skopnela kot lanski

sneg.

Ampak kaj naj reče prijatelju? Kako naj ga

potolaži?

"Prav imaš, stari moj," je naposled dejal. "Živ-

ljenje je kurba."

Potrepljal ga je po ramenu in odšel. Svoje

načrte o bogastvu mu bo zaupal kdaj drugič.

Stari pajek se je še nekaj časa nalival z vod-

ko, tuhtal o smislu življenja, sovražil svet in same-

ga sebe. Ko je bil trezen, je natanko vedel, kaj ho-

če in kaj mu manjka. Ker tega ni mogel dobiti, se

je njegovo kraljestvo rušilo v topo bolečino. In ko

so nemoč, frustracija, izgubljenost postali nevzdr-

žni, jih je utapljal na dnu kozarca.

Nekdo ga je lopnil po plečih. Nocoj so ga vsi

trepljali. Mar je bil njegov kup nesreče tako oči-

ten?

"Kako si, Risto?"

Bil je Karl.



120

Samo ti si še manjkal! se je vznejevoljil stari

pajek.

"Rad bi ti čestital!" je slavnostno izjavil Karl.

Risto ni hotel vedeti zakaj. Za Karlovo navi-

dezno prijaznostjo se je zmeraj skrivala kakšna

grdobija. Zato ga stari pajek nikoli ni spodbujal k

pogovoru, čeprav mu s tem na žalost ni zavezal je-

zika.

Karl ga je objel okrog vratu in mu zašepetal na

uho: "Andreja je božanska v postelji! Dobro si jo

podučil!"

Risto ga je osuplo pogledal.

"Kaj se čudiš? Saj vsi vemo, da si bil njen

prvi," je rekel Karl in mu zarotniško namignil.

Karl in Andreja? Ne! Ne! To ne more biti res!

To ne sme biti res!

Debeli šminker se je zadovoljno režal. Od na-

puha ga je skoraj razneslo.

Rista je zmrazilo. Karlova izjava je bila hujša

od klofute. Ta zamaščeni gnus se je dotikal nečesa,

kar mu je bilo najbolj sveto. To je bilo, kakor da bi

pljunil na grob njegove mrtve matere! Stisnil je

pesti, da so mu pobelili členki. Z močjo besnečega

uragana ga je kresnil po nosu.

Karlovih sto dvajset kilogramov se je zamaja-

lo kot vrba v vetru. Brez dvoma bi padel ko klada,

če mu tega ne bi preprečila gneča, ki je bila okrog

šanka tako velika kot na delavskem avtobusu ob

šestih zjutraj.



121

"Madona! Zlomil si mi nos!" je zarjul Karl in

se prijel za obraz. "Zakaj, za božjo voljo? Zakaj?!"

Ko se mu je pogled nekoliko zbistril, je opazil,

da ga stari pajek misli še enkrat klofniti. Zato jo je

raje ucvrl kot kura brez glave in se drl: "Risto mi je

zlomil nos! Risto mi je zlomil nos!"





122

21.





Svež podeželski zrak, ki je dišal po domačih

živalih, mu je dobro del. Moral se je umakniti,

zbežati od prijateljev, od vrveža, od hrupa v disku,

pobegniti iz sveta senc, v katerem se ni več pre-

poznal ne ločil od drugih. In čeprav je želel umreti,

se raztopiti v temo, je neka iskra v njem zahtevala

uteho. In ta bleda svetloba ga je pripeljala na vas

(kar je bilo povsem v nasprotju s šminkerskim ko-

deksom, na katerega pa se je že dolgo požvižgal).

Zatekel se je k Ivanu in njegovemu bratu Martinu,

ki ju je spoznal v boksarskem klubu, kamor je ob-

časno zahajal. S fantoma, ki sta bila preprosta, is-

krena, se je dobro ujel in njegovi predsodki o

"kmetih" so se mu naposled razkrili v pravi luči,

kot otročji in smešni.

Sprva mu je bilo nelagodno sredi jutranjih ros

in sveže zoranih njiv. Stal je sredi zgodnje pomla-



123

di, zrak je bil negiben, veter steklen, on pa se je se

je počutil kot tujec. V temi je še vedno skrival bo-

lest, ki mu je jemala vid za radosti življenja. Bil je

utrujen, zbit, naveličan. Njegove oči so bile trudne

od pisanih barv in umetnih luči, ušesa bolna od

vreščečih zvokov, nos prepoln vsiljivih parfumov,

telo sito ženskih čarov. Moral je biti sam, sam s se-

boj, moral je nehati govoriti, misliti in molče za-

preti veke.

Pozabo je iskal v delu. Hranil je živino, sekal

drva, molzel krave, sadil koruzo, krompir, najbolj

pa užival v napornih treningih, ko so na dvorišču z

boksarske vreče stepali prah in se krepko zravsali.

Zadihan, poln bušk, je bil za trenutek spet srečen.

Drugo uteho mu je nudil sadovnjak, ki je stal

zadaj za senikom, pravzaprav stara češnja, ki si jo

je brez otipljivega razloga izbral izmed vseh dre-

ves. Pod njenimi vejami se je počutil varno in do-

mače. Sklanjala se je nadenj, kakor da ga želi zaš-

čititi pred razočaranji in trpljenjem sveta. Znala mu

je prisluhniti in ga šepetaje tolažiti. Zaupal ji je

svoje gorje in cele ure prebil v njeni družbi. Zelo

rad je hodil tudi na dolge sprehode po okolici. In

tako se je tiho ter neopazno začel vraščati v kraj.

Koče, hoste, polja, logi, seniki in vrtovi so mu zle-

zli pod kožo, postali del njega. Vanj se je naselil

mir vaške pokrajine.

V Metul’a skoraj ni več zahajal. Kot natakar je

prenehal delati. Med šminkerji se je le tu in tam



124

pojavil, spregovoril besedo ali dve, nato pa mr-

knil. Večerov v disku se je ogibal v širokem loku,

niti malo ga niso več mikali. Kmečki smeh in ro-

bate šale so mu postale ljubše od izumetničene

družbe.

Metul’aši, vajeni Ristovih muh, so prizaneslji-

vo sprejeli njegovo obnašanje. Kdo drug bi bil ne-

mudoma izobčen, toda starega pajka je varoval sta-

tus kinga in zanj niso veljala običajna pravila, on

enostavno ni mogel pogrešiti. Karkoli je storil, je

bilo prav, kajti še vedno je bil on tisti, ki je krojil

merila. Toda ker je bil zadnje čase naporen, so me-

nili, da je dobro, če kje v samoti znova napolni ba-

terije in se vrne tak, kot je bil. Po drugi strani so

sedaj imeli Andrejo, ki je vedrila in oblačila.

Frenk je bil edini, ki ga je obiskoval in sploh

vedel, kje se Risto nahaja. Skupaj so boksali, se ša-

lili, spili kozarec domačega vina. Toda zadnjih de-

set dni ga ni bilo na spregled. Res je, da so bili

prvomajski prazniki, vendar če Risto ne bi imel to-

liko opravkov sam s seboj, bi ga gotovo zaskrbelo.

In to ne brez razloga.

Bil je tretji maj. Sončno jutro je obetalo lep

dan. Ivan in Martin sta bila zdoma, Risto je čistil

stajo. Ravno mu je zmanjkalo vode. S praznim

vedrom je stopil med dveri in okamenel. Po dvo-

rišču je šla Andreja. Lasje so ji živo plapolali na

pomladanski sapici. Spet eden Fenosovih trikov! je

nehote pomislil. Dolgi svetli balonar je med hojo



125

razkril njene gole noge in modro minikrilo. Vzdolž

hrbtenice je začutil mravljince. Refleksija požele-

nja ga je nenadzorovano zajela in ga spravila v sla-

bo voljo. Njena prisotnost se mu je zdela žaljiva.

Kaj hoče? se je togotil. Se je prišla naslajat

ali jo je prignala ženska radovednost? Kako, za

vraga, je izvedela, kje sem?

Potem se je spomnil.

Presneti Frenk! Ni mogel držati kljuna! Ah,

Andreja, odidi, pojdi, ne odpiraj starih ran ravno

zdaj, ko sem spet našel notranji mir.

Na pozdrav ji ni odgovoril. Vrnil se je v stajo

in prijel za vile. Naložil je krmo in jo brez prave

nuje začel prekladati iz enega kota v drugega.

Morda bo odšla, ko ji bo zasmrdela živina, se

je skušal pomiriti.

Toda Andreja mu je sledila. Nato se je spom-

nil, da je odraščala na podeželju in tiho zaklel.

Kdo ve, kaj si sedaj misli o vaškem življenju?

ga je prešinilo. Verjetno ji je tuje, tako kot je nje-

mu postalo tuje mesto.

"Risto, pogovoriti se morava," je dejala s tre-

sočim glasom.

"Nimava se o čem," je odvrnil. Ni je pogledal.

"Tukaj si nezaželena."

"Ne bodi no tak, prosim." ga je rotila.

Ni se zmenil zanjo. Nadaljeval je z delom.

"Frenka so zaprli," je nepričakovano rekla.

Vile so mu padle iz rok.



126

"V Gradcu je z dvema Mariborčanoma posku-

šal oropati nočni trezor, a so jih dobili," je pojasni-

la.

Rop? Frenk? To je bilo vendar nemogoče! Le

kaj ga je pičilo? Kaj mu je bilo tega treba? Sanje o

bogastvu, seveda! Ves čas je govoril samo o dena-

rju. In rop je bil njegov veliki načrt o lahkem za-

služku! Zakaj ga ni resno jemal? Zakaj mu ni pri-

sluhnil? Mogoče bi ga potem lahko pregovoril.

"Kje je?"

"V graškem zaporu."

Slekel je umazani predpasnik in planil ven. Z

dolgimi koraki se je napotil k yamahi. Nedaleč

proč pod kostanjem je stal črni BMW, s katerim se

je pripeljala Andreja. Za volanom je sedel Karl in

se skrival za temnimi očali. Rista očitno ni želel

srečati.

Še bolje! je pomislil stari pajek. Zdaj res

nimam časa za pretep!

Sedel je na motor ter si nadel čelado.

"Počakaj!" mu je velela Andreja in ga zgrabi-

la za roko.

Toda Risto je prižgal motor ter dodal gas.

Oglušujoči hrup je preglasil njene besede. Karkoli

je že govorila, ni je maral slišati. Dovolj je imel

igric, skrivalnic in dvorskih spletk. Njegov najbo-

ljši prijatelj je bil v težavah. Samo to je bilo važno!

Zasukal je ročko na krmilu in se sunkovito odpe-

ljal.



127

Andreja je obstala sredi prašne ceste. Strmela

je v sled črnega dima, ki je ostala za Ristom. Be-

sede so ji zamrle na ustih.

Pa toliko pomembnih stvari mu je želela pove-

dati!





128

22.





Bil je viharni večer. Veter je žvižgal, tulil, dež

je curkoma lil. Nihče si ni mislil, da se bo topel,

sončni dan sprevrgel v takšno peklensko ujmo. To-

da njega, ki je na jekleni zverini dirjal po avstrij-

ski avtocesti, to sploh ni motilo. Neurja, ki je hru-

melo, rožljalo, besnelo in cvililo sploh ni opazil,

kajti domov se je vračal praznih rok, to pa je bilo

huje od vsakega viharja, ki mu ga je lahko priredi-

la narava. Prijatelju ni mogel pomagati, še huje, ni-

ti obiskati ga ni smel! Avstrijski pazniki so ga gro-

bo zavrnili in mu rekli, da bo Frenka lahko videl

šele čez dva tedna. Povedali so mu, da sta bila pri

aretaciji ranjena dva policista, od katerih se je eden

nahajal v kritičnem stanju. Zato Frenk in njegova

pajdaša niso mogli računati s popustljivostjo sod-

nih organov, posebno trda pa jim bo predla, če bo

policaj podlegel ranam.



129

Frenk, prijatelj moj, kam si zašel, zakaj si se

tako spozabil? Bila sva na vrhu sveta in svet je bil

najin. Vse sva imela, cvenka je bilo dovolj, žensk

na kupe, pijača je tekla v potokih, vesela družba

okrog naju in razvratne noči, ki so se vrstile druga

za drugo v neskončna jutra. Zakaj si hotel še več?

Te Metul' ni mogel nasititi, šminka zadovoljiti?

Bili smo elita elite, krem di krem. Kaj si iskal? je

premleval, ko so mimo njega švigali deževni kilo-

metri.

Ti je vse presedlo? Je bilo preveč blišča, kri-

čanja in sijaja, ali ga je bilo premalo? Želel si po-

begniti v Indijo Koromandijo in si mislil, da jo la-

hko najdeš z denarjem. Ej, prijatelj moj, Indije Ko-

romandije ni, vsaj na tem svetu ne! Za hip se mi je

zazdelo, da obstaja, da sem jo našel, potem pa je

prišla ona in v trenutku sem dojel, da zame ne bo

miru, ne kraja, kamor bi se lahko skril pred njo.

O, Bog, nikoli nisem molil k tebi, nisem te

častil, niti verjel nisem vate, ker so me tako učili,

ker so mi rekli, da ne obstajaš; ampak zdaj, v tej

težki uri te prosim za pomoč! Ne vem, kam naj

grem, na koga naj se obrnem. Prijatelj me je po-

treboval, da mu pokažem pot, a sem se sam izgu-

bil. Živel sem v grehu, v prevari, v iluziji o lastni

veličini, o nesmrtnosti, lagal sem, kradel, neičisto-

val, vse, kar je bilo lepo, dobro, sem pokvaril, uni-

čil, umazal z neiskrenostjo;skoraj noben greh mi

ni bil neznan. In Gospod, moj Bog, oskrunil sem



130

tudi tvojo najlepšo stvaritev, angela, ki si mi ga

poslal v odrešenje! Z ljubeznijo si mi prišel napro-

ti, jaz pa sem ti pljunil v obraz.

Ah, Oče, sta ljubezen in sreča samo iluzija,

goljufive sanje? Ju res ni mogoče doseči na zem-

lji? Moje življenje je bilo tako jasno, preprosto,

enostavno, prepričan sem bil, da živim v raju, toda

ti si me samo enkrat postavil pred njeno obličje,

me obsijal z nebeško ljubeznijo in že se mi je ra-

zodela vsa zmota mojega sveta. V razvratu ni po-

tešitve, oblast ne daje prave moči, pijanemu ve-

selju kot senca sledi streznitev, imenitnost je le

pesek v oči. Mislil sem, da sem svoboden kot ptica

na veji, ampak sem bil le suženj potešitve in nizkih

strasti. Obleko sem nosil kot pav, toda bila je samo

oklep, ki je dušil iskro srca.

O Bog, kaj naj naredim?!

Tako rad bi se spremenil, vendar nimam moči.

Vem, da si zaslužim hudičevo jamo, razbeljeni križ,

toda če se me usmiliš in mi dovoliš, da se samo še

enkrat dotaknem njenih las, jo poljubim na ustni-

ce, se spojim z njenim telesom, potem bi lahko ...

postal boljši?! Eh, kaj si lažem! Brez nje nočem,

ne morem živeti! Zato mi raje iztrgaj izmučeno

srce in ga pusti ob blatni cesti.

Ah, Oče, pomagaj mi!

Kje je pot?

Luč?! Svetloba na obzorju? Si to ti?

Prihajam Oče, prihajam! Vzemi me v svoje



131

naročje!

Snel je čelado in jo zalučal visoko proti nebu.





132

23.





Četrti maj, nedelja zvečer.

Metulj.

V ložah ob šanku so se šminkerji in šminkeri-

ce zdolgočaseno pomenkovali o drobnih vsakdan-

jostih. Tanja je brisala pult, Ruda je prinašal zabo-

je piva, Karl si je prižigal cigareto, Andreja pa je

zamišljeno strmela predse.

"Poslušajte!" je ves razburjen planil didžej Zo-

ran, ki je v sosednjem prostoru sestavljal glasbeni

program za prihodnji teden. V desnici je držal maj-

hen radio in obrnil gumb za glasnost.

"Tišina! Poslušajte!" jih je še enkrat pozval.

"... ponavaljamo obvestilo ... Danes ob

petnajsti uri je v ljubljanskem kliničnem centru

prenehalo biti veliko srce predsednika naše Socia-

listične federativne republike Jugoslavije in pred

sednika predsedstva SFRJ, vrhovnega poveljnika



133

oboroženih sil Jugoslavije, maršala Josipa Broza

Tita."

Napovedovalec je za trenutek obmolknil, na-

kar je s tresočim glasom nadaljeval: "Huda boleči-

na in globoka žalost ob izgubi našega najdražjega

tovariša Tita, sta danes ob petnajstih pretresli de-

lavski razred, narode in narodnosti naše države,

slehernega našega človeka, delavca, vojaka in voj-

nega tovariša, kmeta, intelektualca, vsakega pio-

nirja in mladinca, dekle in mater, ..."

Srca so zatrepetala, mračna slutnja je postala

resničnost, Tito je bil mrtev. Čeprav je bila vest

pričakovana, se je kot kupa žgočega strupa razlila

po drobovju. Metul’aši so imeli o Titu deljeno

mnenje in so bili bolj slabi verniki srpa in kladiva,

vendar ob njegovi smrti nihče ni ostal ravnodušen.

Glas iz radia je našteval predsednikove zaslu-

ge: " . . Tri in pol desetletja je bil na čelu naše do-

movine. Bil je junaški voditelj in heroj narodno-

osvobodilne vojne in socialistične revolucije. Se-

dem desetletij je gorel v revolucionarnem delav-

skem gibanju. Šest desetletij je krepil vrste jugo-

slovanskih komunistov. Bil je oče samoupravnega

socializma in borec gibanja neuvrščenih. Njegovo

ime je postalo neločljivi del zgodovine dvajsetega

stoletja ..."

Po prvem šoku je sledil strah.

"Konec je z nami!"

"Vojna bo!"



134

"Juga bo šla k hudiču, potli pa nas bodo na-

padli!"

Karl je svečano vstal in kot kakšen diakon

spregovoril: "Ne, nič se ne bo zgodilo! Tudi po

Titu bo Tito!"

"Ja, vse bo po starem!" mu je pritrdil Danilo

Megla.

"Samo še boljše!" je pristavil Ivan Veselko.

Ko so se za silo potolažili in opogumili, so ne-

hali besedičiti. Kljub temu se niso mogli znebiti

bojazni, ki so jih ovile z nevidnim plaščem in se

jim zajedle v kosti. Kaj bo prinesla prihodnost,

nihče ni mogel z gotovostjo trditi, ali bodo sledili

blagostanje in mir ali pomankanje, revščina in voj-

ne, le kdo bi to vedel. Toda nekaj je držalo kot pri-

bito, starega sveta, kot so ga bili vajeni, je bilo ko-

nec in z njim se je sklenilo pomembno obdobje

njihove mladosti. To nepričakovano spoznanje jih

je navdalo z neizmerno otožnostjo in ta dan se ni

mogel zapisati z bolj črnimi črkami.

Kot strela z jasnega (in vse je skoraj kap!) je

po stopnicah pridrvel Bojan Muha.

"Ste že čuli?!"

"Smo!"

Na Bojanovem obrazu se je zarisalo razočara-

nje. Prvi jim je hotel povedati novico.

"Tito je mrtev." se je oglasil Karl.

"Nisem mislil Tita!" je oživel Bojan.

"Koga pa?"



135

"Rista!"

"Rista?! Kaj je z njim?" so poskočili metul’a-

ši.

"Povozil ga je tovornjak! Včeraj. Pred Šentil-

jem."

Andreji je zastalo srce. Vsa barva ji je zginila

z lica.

Bojan je rekel: "Cesta je bila mokra, saj veste

kako je lilo. Risto je izgubil oblast nad yamaho in

trčil v štiritonskega mana."

Andrejo je zajel val omotice. Svet okrog nje je

zaplesal v mavričnih barvah in jo potegnil na vrti-

ljak, ki je izginil v breznu. Hotela je sestopiti, se

upreti, nekaj reči, vendar so jo besede skoraj zadu-

šile. Zbala se je, da bo omedlela in potem ne bo

zvedela, kaj se je zgodilo. Morala se je zbrati,

osredotočiti! Napela je vse moči. Polagoma ji je

uspelo. Hrup v glavi je potihnil, predmeti so znova

dobili obliko. Toda še vedno se ni mogla premak-

niti, še vedno je bila v šoku.

"Hudiča! Pa se mu je le posrečilo!" je vzklik-

nil Karl.

"Kaj?"

"Umrl je tako, kot je živel, hitro in brez obža-

lovanja," je odvrnil Karl, nato pa dodal: "Z Ristom

se nisva zmeraj razumela, ampak pesjanarja bom

pogrešal! Tudi to, da mi je zlomil nos, mu rad od-

pustim in zdaj bi mu še drugo lice nastavil, samo

da bi lahko še enkrat čul kakšen njegov štos."



136

Za hip so vsi pomislili, kako Metulj brez Rista

ne bo več isti, ko se je oglasil Bojan in jih znova

presenetil.

"Ampak Risto ni mrtev!"

"Kako ni mrtev?!"

"Lepo. Živ je!"

"Če si pa rekel, da ga je povozil tovornjak!"

"Mogoče se nisem dobro izrazil," je v zadregi

odvrnil Bojan.

"Porkaduš, človek, govori!" ga je priganjal

Karl. "In vse povej!"

"Ni kaj za pravit," se je prestopil Bojan. "Ri-

sto je odfrčal čez cestno ograjo, zgrešil drevo in

pristal v jarku. Malo je polomljen, pa pretres mož-

gan ima, ampak drugače je v redu. V mariborski

bolnici leži."

"Kako to veš?" ga je vprašal Karl.

"Srečal sem Ristovega brata."

Za trenutek so obmolknili, nakar ga je Karl še

enkrat pozval, naj jim postreže s podrobnostmi.

Bojan je šavsnil po kozarcu, ki mu ga je Tanja na-

stavila na šank in prisedel.

"Yamaha je baje čisto zmečkana," je jel pripo-

vedovati. "Čudež, da je preživel, so rekli avstrijski

policaji ..."

Andreja je nenadoma vstala in stekla po stop-

nicah. Za seboj je zaslišala zaskrbljene klice, ven-

dar se ni ustavila. Na vsak način je morala proč.

Zunaj se je zazrla v nebo in zajela sapo. V



137

ustih je imela okus po pepelu. Naredila je nekaj

korakov in se ustavila. Sence s sosednjih zgradb so

jo tiho obstopile. Neprijetni, tesnobni občutki, ki

so jo ves čas težili, so se povečali. Zmrazilo jo je.

V misli in ude se ji je naselila svinčena utrujenost.

Začutila je, da del njene duše ugaša. Pred očmi so

ji zaigrale sive in črne lise, za katere ni mogla ugo-

toviti, ali prihajajo od zunaj ali odznotraj, zato je

za hip zamižala. Slišala je, kako ji srce divje raz-

bija in znova jo je zmrazilo. Kar naenkrat pa jo je

streslo, da je zaihtela.

Risto, ljubi moj, skoraj si me zapustil brez

slovesa! Skoraj si odšel brez poljuba, brez dotika,

brez nežnih besed! Še včeraj sem bila pri tebi, še

včeraj sem ti zrla v oči. Videla sem, da trpiš in da

me ljubiš, dragi moj! Hotela sem ti priznati, da

sem bila zmeraj le tvoja, da se me nikoli ni dotak-

nila tuja roka in da sem te hotela samo narediti

ljubosumnega, te mučiti, ker si me prizadel, ampak

vedno sem ljubila samo tebe in nikoli nisem sanja-

la o nikomer drugem, princ moj mili! Predolgo

sem čakala, predolgo odlašala in skoraj sem naju

pogubila!

Solze so ji polzele po licih.

Ozrla se je proti bleščečemu napisu Metulj.

Utripal je v oranžnordečem hipnotičnem ritmu in

obljubljal nepozabno noč v sanjski deželi. Od te-

daj, ko je prvič prestopila ta prag, ni minilo niti le-

to dni, njej pa se je zdelo, kakor da ima za seboj že



138

dve življenji. Preplavili so jo spomini na prvi ve-

čer, ko je z Vlasto obiskala ta razvpiti kraj. Še se-

daj je čutila vznemirjenje, ki jo je obšlo, ko je sto-

pila v svet šminkerjev in spoznala kralja metul’a-

šev. Takoj je vedela, da je Risto nekaj posebnega

in neustavljivo jo je vleklo k njemu. Njuni začetki

so bili nežni, čisti, romantični, vrhunec pa je bilo

njeno ustoličenje za disko kraljico. Potem je sledi-

lo razočaranje, žalost, tema in životarjenje med

sencami. In za vse je bila sama kriva, ker ni zaupa-

la v ljubezen, v odpuščanje, v sebe, v Rista. Ob

misli na dragega, kako leži v krvi, sam, zapuščen,

nekje ob avstrijski meji, medtem ko dež neusmi-

ljeno udriha po njegovem zlomljenem telesu, je

znova zaihtela. Hotela je narediti korak, dva, ven-

dar so jo noge izdale, da je klecnila in se sesedla.

Krivda, strah in groza so jo dotolkli. Glasno je jo-

kala in večkrat klicala njegovo ime.

Ko je prišla k sebi, si je obrisala solze in se

dvignila s hladnih tal. Lase je imela razmrščene,

lica umazana. Še enkrat se je ozrla proti Metulju,

kraju, ki ji je nudil toliko veselja, obenem pa jo

skoraj uničil. Obšlo jo je spoznanje, ki je preraslo

v trdno gotovost - temu svetu ne more več pripa-

dati! Ne Risto, ne ona se ne moreta več vrniti v

svet, v katerem sta bila spočeta, krščena in krona-

na. Poiskati si bosta morala nov prostor pod son-

cem, takšnega, ki jima bo nudil varnost, iskrenost,

mir, predvsem pa čas, da si zaližeta rane in znova



139

odkrijeta, kako postati jutranja rosa. Pred njo so

vstale podobe, obsijane z nebeško lučjo. Vse ostale

misli, skrbi in bojazni so zbledele ter se umaknile

v temo. Nanizale so se slike, ki so zrasle iz spomi-

nov, vendar so bile nove, sveže, kakor da bi bile

pravkar rojene. Videla je travnike in loge, kobilice

in seno, dozorelo žito, rojstno vas in Rista, kako je

s praznim vedrom stal med vrati hleva.

Nasmeh ji je razjasnil čelo in nočni veter ji je

šel skozi lase.





140





Nadaljevanje romana Disko kraljica





141



O AVTORJU





Silvester Vogrinec je pisatelj, pesnik in publicist.

Živi in dela na Ptuju. Po poklicu je učitelj, šolski

knjižničar in diplomirani ekonomist.



142

ŽIVLJENJEPIS





Rodil se je v Mariboru, očetu Francu Vogrincu,

ekonomistu in mami Anici Vogrinec, rojeni Kri-

vak, učiteljici. Oče je bil dolga leta upravnik splo-

šne bolnišnice Dr. Jožeta Potrča Ptuj, nakar je do

upokojitve delal v Zavodu Dr. Marko Gerbec v

Šentvidu pri Stični. Mati je bila zaposlena kot

vzgojiteljica v Dijaškem domu Ptuj.



Otroštvo in mladost je preživel na Ptuju, kjer je

obiskoval OŠ Franc Osojnik in Gimnazijo Dušana

Kvedra jezikoslovno - družboslovno smer.



V Mariboru je študiral zgodovino in družbeno -

moralno vzgojo na Pedagoški akademiji. Ker tedaj

ni bilo možnosti visokošolskega študija zgodovine

v Mariboru, je študij nadaljeval na Filozofski fa-

kulteti v Ljubljani.



Strokovno prakso za učitelja je opravil na OŠ Mla-

dika Ptuj. Nato se je zaposlil na OŠ Dr. Ljudevita

Pivka Ptuj, kjer dela še danes.



Pri NUK-u (Narodna univerzitetna knjižnica) je

opravil šolanje in strokovni izpit za šolskega knjiž-

ničarja.





143

Na Visoki poslovni šoli Doba Fakulteta v Maribo-

ru je ob delu študiral ekonomijo, smer poslovanje

in si pridobil naziv diplomirani ekonomist.



Zraven redne službe je štiri leta deloval v privat-

nem sektorju, kot MILENIUM – Šola duhovne

rasti in založništvo. Med drugim je izdajal časopis

Ptujski boben, revijo BUDO Sensei in knjige.



Ob pisanju se v prostem času ukvarja z borilnimi

veščinami, ki jih neprekinjeno vadi od šestega raz-

reda osnovne šole. Je mojster japonskih borilnih

veščin: karate, aikido, samurajsko mečevanje (ken-

do, iaido in kendžicu) ter strokovni vodja Akade-

mije bojevniških veščin Ptuj.





DELO





Mladinski roman Disko kraljica je del trilogije, ki

jo zaokrožata Vrnitev kralja diskoteke in Ma-

turant. Prvi dve deli se neposredno nadaljujeta,

medtem ko ima Maturant svojo zgodbo, v kateri se

pojavljajo tudi junaki iz drugih dveh romanov.

Kraj dogajanja prvih dveh knjig sta diskoteka Me-

tulj in Super Li, tretje pa Klub mladih. Časovni

okvir Disko kraljice in Maturanta je trenutek Ti-



144

tove smrti, Vrnitev kralja diskoteke pa desetletje

zatem. Protagonisti romanov živijo v obdobju ve-

likih sprememb (konec socializma, rojstvo demo-

kracije) in se ukvarjajo z večnimi problemi odraš-

čanja, iskanja identitete, sreče in prostora pod son-

cem.



Disko kraljica opisuje svet šminkerjev v diskoteki

Metulj, kjer je Risto glavni frajer. Andreja je mla-

do, neizkušeno dekle, ki pride iz vasi živet v me-

sto. Sestrična jo pripelje v Metulja. Risto in Frenk

skleneta stavo. King mora iz outsiderke narediti

glavno šminkerico, disko kraljico. Če mu bo uspe-

lo, bo dobil motor yamaho. Zgodi pa se nekaj ne-

pričakovanega. Naveličani Risto se zaljubi v An-

drejo. Toda to je šele začetek njunih težav in brid-

kih preizkušenj. Nepričakovana nesreča ob koncu

romana pripelje junake do življenjskih spoznanj.



Vrnitev kralja diskoteke pripoveduje, kako se

šminker Risto vrne v Metulja, sam, brez Andreje.

Njegove generacije ni več v diskoteki, saj je mini-

lo osem let. Kljub temu si povrne nekdanji status

kinga. Osvoji novo bejbo, mlado šminkerico Ma-

šo. Na Ptuju se odpre diskoteka Super Li, ki posta-

ne veliki hit. Metulj je vedno bolj prazen. Risto iz-

gublja tla pod nogami. Ali je njegov čas minil?

Preganjajo ga tudi sence preteklosti. Kaj se je zgo-

dilo z Andrejo in ali mu bo uspelo najti novi smi-



145

sel življenja? V romanu se pojavlja vrsta starih

znancev iz Disko kraljice, kot Frenk, Karl, Ruda,

Tanja, a tudi novi junaki kot Zoran, Iztok in Maša.



Maturant govori o generaciji ptujskih gimnazij-

cev, ki zaključujejo šolanje. Maturant Zoran se s

sošolkama Diano in Heleno spominja grenko slad-

kih trenutkov odraščanja, ljubezni, prijateljstev, ra-

zočaranj, prevar. V Klubu mladih najde Zoran, ta-

ko kot mnogi njegovi vrstniki, drugi dom. Tam se

pleše, zabava, gleda TV, igra namizni tenis, odvi-

jajo se koncerti, potopisna predavanja, vadijo se

celo borilne veščine. Zoran se spoprijatelji z re-

darji Ljubom, Mišem in Davorinom ter dobi dekle,

vihravo in radoživo Valerijo. Streznitev pride ob

soočenju z mamili, ko odkrije, da je Valerija pos-

tala narkomanka. Tedaj niti ljubezen, niti prijate-

ljstva ne zaležejo več. Zoran poskuša spremeniti

svet, toda na maturantskem izletu ga čaka novo

presenečenje. Sledi spoznanje, da veliko storimo

že s tem, ko spremenimo sami sebe. Za Zorana naj-

večji zrelostni izpit ne predstavlja maturitetni izpit,

ampak življenje samo.



Prve kratke znanstveno - fantastične zgodbe je

Vogrinec objavil v mariborski Katedri. Tej zvrsti

se je zavezal še z romanom Bogovi v visokem

gradu (knjiga je v tisku).



146

Avtor je začetnik slovenske literarne zvrsti roma-

na o borilnih veščinah. Na to temo je do sedaj na-

pisal pet del: Karate bojevnik 1: Beli galeb, Ka-

rate bojevnik 2: Dvoboj, Gladiator, Slovenska

Elektra: Bojevnica svetlobe in Kenin – Telesni

stražar.



Še ena zvrst, ki se jo je avtor dotaknil je ezoterični

roman, in sicer Do konca in naprej. Knjiga opi-

suje posmrtno življenje, karmo, reinkarnacijo,

angele, avatarje, mojstre modrosti.



Njegova pesniška zbirka Apokalipsa zdaj sodi v

postmodernistično poezijo.

Na področju publicistike je napisal prvo celovito

zgodovino karateja v svetu Karate med tradicijo

in športom ter prvo zgodovino slovenskega kara-

teja Karate v Sloveniji. Bil je glavni urednik revi-

je Slovenski karate, ki jo je izdajala Karate zveza

Slovenije ter glavni urednik revije za borilne veš-

čine BUDO Sensei . Prav tako je bil glavni urednik

oglasnika Ptujski boben ter dopisnik in pomočnik

glavnega urednika hrvaške revije Samurai . Objav-

lja tudi razne športne članke in podlistke o duhov-

nosti v časopisih in revijah.





147

BIBLIOGRAFIJA





Romani:



- Karate bojevnik 1: Beli galeb (1995),

- Disko kraljica (2001, 2015),

- Gladiator (2010),

- Maturant (2012),

- Karate bojevnik 2: Dvoboj (2013),

- Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe

(2013),

- Do konca in naprej (2014),

- Kenin, telesni stražar (2014),

- Vrnitev kralja diskoteke (2015).



Pesniška zbirka:



- Apokalipsa zdaj (2009).



Športna publicistika (knjige, revije, brošure,

podlistki):



- Karate v Sloveniji (1995),

- Karate med tradicijo in športom (1999),

- BUDO Sensei (2000/2002),

- Samurai (1994/2000),

- Slovenski karate (1997 in 2001),

- Borilne veščine (2008/2009),



148

- Aikido, goloroka samoobramba (1995),

- Samurajsko mečevanje (2012).



Duhovna publicistika (podlistki):



- Kozmična ekologija (1992/93),

- O krščanstvu tako in drugače (1993),

- New age: vodnarjevo obdobje (1994),

- Mojstri modrosti (1996),

- Življenje po smrti (1998),

- Nerešene skrivnosti sveta (2007/08),

- Nauk večne modrosti (2010/12).



Spletne publikacije:



- Karate, prazna roka (2011),

- Aikido, goloroka samoobramba (2011),

- Samurajsko mečevanje (2012),

- Teozofija, božanska modrost (2013),

- Kabala, starodavni misterij (2013).





Vlado Novak





149





150





151





152





153





154





155

Silvester Vogrinec

DISKO KRALJICA





Izdalo:

DRUŠTVO ABV PTUJ





Lektoriral:

Jože Kodrič





Naslovnico oblikoval:

Robert Vogrinec





Tisk:

Studiodesign d.o.o.





2. izdaja





Naklada: 200 izvodov





Cena: 18,00 evrov





Ptuj, 2015





Document Outline


DK55velika

Disko_kraljica

DK20velika