Znanstvena razprava GDK: 416.16:176.1 Fagus sylvatica L.+2(045)=163.6 Odmrl les v bukovih sestojih: podaljševanje proizvodnih dob ali opustitev pridobivanja lesa? Dead wood in beech stands: production periods prolongation or wood harvest abandoning? Aleš KADUNC1 Izvleček: Kadunc, A.: Odmrl les v bukovih sestojih: podaljševanje proizvodnih dob ali opustitev pridobivanja lesa? Gozdarski vestnik, 66/2008, št. 9. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 27. Lektura angleškega besedila Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Odmrl les je nedvomno neizogiben element vseh gozdov, tudi v tistih, kjer gospodarimo. Zagotoviti ga je mogoče na različne načine; v tem prispevku primerjamo ekonomsko učinkovitost podaljševanja proizvodnih dob ter opuščanje pridobivanja lesa v bukovih sestojih. V redčenih sestojih je stroškovno učinkoviteje opuščati pridobivanje lesa, v neredčenih pa razen najproduktivnejših rastišč podaljševanje proizvodnih dob. Ključne besede: odmrl les, proizvodna doba, opustitev pridobivanja lesa, stroškovna učinkovitost, Slovenija, Fagus sylvatica Abstract: Kadunc, A.: Dead wood in beech stands: production periods prolongation or wood harvest abandoning? Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), Vol. 66/2008, No. 9. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 27. Translated into English by the author. English language editing by Breda Misja. Proofreading of the Slovenian text: Marjetka Šivic. Dead wood represents an indubitably indispensable element in all forest including the managed ones. This element can be assured in different ways; this paper compares economic efficiency of production periods prolongation with wood harvest abandoning in beech stands. Regarding thinned stands it is cost-efficiently to abandon wood harvesting, while in unthinned stands with the exception of the most productive sites prolongation of production periods turned out to be a more economically acceptable approach. Key words: dead wood, production period, wood harvest abandoning, cost-efficiency, Slovenia, Fagus sylvatica 1 UVOD 1 INTRODUCTION V zadnjih desetletjih so se slovenski in tudi evrop- ski gozdovi okrepili (e.g. Bončina, 2008, Kuusela, 1994, Teuffel, 1999). Kazalci tega so večje (visoke) lesne zaloge, velik periodični volumenski prirastek in pri nekaterih drevesnih vrstah tudi izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma zmanjšanje osutosti krošnje (Hočevar et al., 2002). Vzporedno z ome- njenimi procesi se povečuje tudi povpraševanje po lesu (tehničnem, v prihodnje pa zlasti po lesu za energetske namene) pa tudi po nelesnih funkcijah gozdov (e.g. Nabuurs et al., 2007). Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da bo v prihodnje strokovno čedalje zahtevnejše usklaje- vanje med različnimi rabami gozdnih proizvodov in učinkov. V slednjem je treba videti priložnost stroke, da se izkaže in družbeno utrdi. V zadnjem času poteka v strokovnih krogih pa tudi med različnimi interesnimi skupinami živahna razprava o usklajevanju lesnoproizvodne funkcije s funkcijo zagotavljanja habitatov (e.g. Lichtenstein in Montgomery, 2003, Juutinen in Mönkkönen, 2004, Ranius et al., 2005, Koskela et al., 2007). Med habitati se v povezavi z lesnopro- izvodno funkcijo posebej izpostavljata struktura in količina odmrlega lesa (e.g. Heilmann-Clausen in Christensen, 2003, Juutinen, 2007). Že dolgo je nesporno, da j e odmrl les neizogibna komponenta tudi v gospodarskih (gospodarjenih) gozdovih, ostaja pa še kopica nerešenih vprašanj ali vsaj nezadovoljivo rešenih. Izredno pomembno je vprašanje strukture in prostorsko-časovne raz- 'dr. A. K., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, ales.kadunc@bf. uni-lj.si poreditve odmrlega lesa po različnih stratumih gozdov. Dokončnih odgovorov glede zadovoljivih količin, ki so tudi prostorsko in časovno primerno razporejene, še ni (e. g. Diaci in Perušek, 2004, Heilmann-Clausen in Christensen, 2003). Na slednj e vprašanj e se nanaša tudi iskanj e »ekološko- ekonomskega« ravnotežja ali optimuma. Gozdarska stroka se zaveda, da je zagotavljanje odmrlega lesa pogoj za enega ključnih procesov pri delovanju gozdnih ekosistemov. Ta proces nemoteno poteka v negospodarjenih sestojih, v gospodarjenih sestojih pa zaradi družbenih potreb po lesu pa ga bolj ali manj spreminjamo, omejujemo oziroma prekinjamo. Glede na to, da bo odmrl les treba zagotavljati na vsem spektru rastiščnih razmer in s takšno prostorsko strukturo, ki bo zagotavljala razvoj populacij (in cenoz) vseh skupin organizmov, vezanih na odmirajoč/odmrl les, je neizogibno dejstvo, da bo vsaj v zasebnih gozdovih treba poiskati način gospodarjenja, ki bo zagotavljal omenjene potrebe po odmrlem lesu z minimalnimi ekonomskimi izgubami (oportunitetni stroški) za lastnike. Minimalne ekonomske izgube lastnikov pomenijo minimalne zneske odškodnin, ki bremenij o (bodo bremenile) javne finance. Tudi v gozdovih, katerih lastnica je država, je smiselno gospodariti na način, ki ustvarja najmanj (oportunitetnih) stroškov ob potrebni količini in strukturi odmrlega lesa. Iskanje ekološko-ekonomskega ravnotežja je morda na prvi pogled preprosto, iskaže pa se, da imamo, kljub jasnim teoretičnim izhodiščem, pred seboj izredno zapleten primer. En del težav izvira iz dejstva, da vrste organizmov, vezanih na odmirajoč/ odmrl les, in njihove habitatne potrebe praviloma slabo poznamo. Še več nejasnosti je pri poznavanju cenoz organizmov in njihovih »suk- cesijskih« stadijev pri razgradnji lesa. Naslednja težava nastane pri vrednotenju organizmov; po domače rečeno, koliko nas stane, če izgubimo katero od saproksilnih vrst iz ekosistema. Lažje, vendar ne ravno lahko pa je vrednotenje denarne izgube zaradi lesa, ki ga nismo izkoristili in je namenjeno odmiranju oziroma razgradnji. Na ta del problematike se navezujemo v pri- čujočem prispevku. Poskušali bomo ugotoviti, koliko nas stane zagotavljanje odmrlega lesa na različno produktivnih rastiščih, v različno kako- vostnih sestojih in pri različni odprtosti gozdov. Nadalje bomo primerjali stroškovno učinkovitost dveh konceptov za zagotavljanje odmrlega lesa na primeru gospodarjenja z bukovimi sestoji; prvi je podaljševanje proizvodnih dob, drugi pa opusti- tev pridobivanja lesa. Slednji koncept marsikdaj površno poimenujemo opustitev gospodarjenja, kar praviloma ni korektno, saj lahko v takih sestojih še vedno izvajamo druge (gospodarske) dejavnosti, npr. lov. V raziskavi se omejujemo na bukove sestoje. 2 PREDMET RAZISKAVE IN METODE DELA 2 THE OBJECT OF RESEARCH AND METHODS Analize temeljijo na bazi podatkov o bukovih sestojih, ki je bila že predstavljena (Kadunc, 2006). Za izračunavanje vrednostnih prirastkov smo uporabili povprečje 11 cenikov (fco. kamionska cesta) različnih gospodarskih družb, ki se ukvar- jajo z odkupom lesa (preglednica 1). Pri izračunu stroškov smo upoštevali realne cene storitve sečnje in spravila ter negovalnih del. V primeru redče- nih sestojev smo upoštevali 2 % realno obrestno mero. Za optimalno odprte gozdove smo šteli tiste, kjer znaša povprečna razdalja zbiranja 20 m in povprečna razdalja vlačenja 400 m. V tem prispevku smo se v kalkulacijah omejili na naslednje elemente. V sestojih, kjer namera- vamo podaljševati proizvodne dobe prek kulmina- cije povprečnega vrednostnega prirastka sestoja, smo kot izgubo upoštevali manjši vrednostni prirastek v primerj avi z vrednostnim prirastkom v Preglednica 1: Uporabljen cenik gozdno-lesnih sortimentov bukve (€/m3) Table 1: Applied price list of beech assortment classes (€/m3) Kakovostni razred furnir luščenec hlodi za žago 1. razreda hlodi za žago 2. razreda hlodi za žago 3. razreda drva 115,60 74,10 56,90 40,10 38,10 38,10 času kulminacije. S pomočjo literature (e.g. Mon- serud in Sterba, 1999, Oheimb et al., 2005), tablic donosov (Halaj et al., 1987) in lastnih neobjavljenih analiz smo ocenili odmrlost v času podaljška proizvodne dobe po desetletjih (proizvodne dobe smo podaljševali do 40 let). Tako smo izrazili, koliko znaša denarna izguba na m3 odmrlega lesa. Predviden odmiranje v naših kalkulacijah, ki nastaja v podaljšanem delu proizvodne dobe, je pogojena z neukrepanjem v tem podaljšku proiz- vodne dobe. V primeru izvajanja sanitarnih sečenj oziroma redčenj v podaljšku proizvodne dobe pa je odmiranje seveda znatno manjša oziroma lahko tudi ničelna. Ekonomsko izgubo v sestojih, kjer je bilo opuščeno pridobivanje lesa, smo izrazili kot razmerje med povprečnim vrednostnim pri- rastkom sestoja v času kulminacije in povprečno letno količino odmrle mase. Slednja je na dolgi rok enaka povprečnemu volumenskemu prirastku sestoja. Za sestoje, kjer opustimo pridobivanje lesa, v tej študiji predvidevamo opustitev v njihovi celotni življenski dobi. Dodati je treba, da tudi pred kulminacijo vred- nostnega prirastka sestoja drevje odmre. Ocene in meritve kažejo, da je tega kar precej (20 do 30 % skupne produkcije) v sestojih, kjer ne redčimo in opravimo le pomladitveno sečnjo. V redčenih sestojih je tega precej manj (do 10 % skupne produkcije do uvedbe sestoja v obnovo). Tega odmiranja nismo upoštevali iz naslednjih razlogov. Večina je odpade na drobnejši les (dbh < 25 cm), ki z vidika zagotavljanja habitatov praviloma ne pomeni »ozkega grla«, saj zadovoljivo količino takih debelin brez težav »pridelamo« praktično v vseh sestojih. In pa zato, ker se izračuni t. i. neredčenih sestoj ev nanašaj o na neredčene sestoj e pa tudi na tiste, kjer lastnik ne opravlja strokovno ustreznih izbiralnih redčenj s ciljem pospeševanja izbrancev, pač pa (po potrebi) odvzema večinoma propadajoče in drugo podstojno drevje večinoma na ekonomsko slabo učinkovit način. Zato takšne kvazi redčene sestoje obravnavamo kot neredčene, vendar je v takih količina odmiranja bistveno manjša kot v (dejansko) neredčenih sestojih, ekonomika vmesnih donosov pa je zanemarljiva. Večino naših sestojev, ki jih opisujemo kot nered- čene, pravzaprav sestavljajo kvazi redčeni sestoji (prispevek obravnava le bukove sestoje!). Za boljšo predstavo prikazujemo (preglednica 2) dolžine proizvodnih dob bukovih sestojev glede na matično podlago in produkcijsko sposobnost rastišč, ki sovpadajo s kulminacijo povprečnega vrednostnega prirastka sestojev (MAIvalue). Torej se srečujemo z optimalnimi dolžinami proizvodnih dob glede na lesnoproizvodno funkcijo (Kadunc, 2008), saj se pridevnik vrednostni ponavadi nanaša le na vrednost nadzemne neto debeljadi lesa. Preglednica 2: Dolžina proizvodnih dob bukovih sestojev glede na matično podlago in produkcijsko sposobnost rastišč Table 2: Production periods length of beech stands with regard to the bedrock type and site productivity S1:»» (m) Redčeni sestoji Neredčeni sestoji apnenec dolomit silikat 14-20 - 160+ 160+ 150 22-26 - 100 140 28-32 110 110 110 90 34-38 80 80 90 Pri tehtanju ekonomske učinkovitosti kon- ceptov zagotavljanja odmrlega lesa je smiselno primerjati tudi sestoje z različno gostoto viso- kokakovostnih dreves (izbrancev) in sestoje z različnimi stroški pridobivanja lesa. Pri sestojih, ki imajo zelo dolgo proizvodno dobo že ob upoš- tevanju samo lesnoproizvodne funkcije, smo imeli premalo zanesljive podatke za napovedi razvoja sestojev v visoke starosti (več kot 160 let), zato so izpuščeni iz analize (apnenec 14 < SI100 < 20, dolomit SI100 < 26, silikat SI100 < 26). V sedanjih tržnih okoliščinah je smiselno za visokokakovostne osebke šteti le drevje, pri katerem lahko pričakujemo vsaj en hlod kako- vosti F ali L. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili gostote t. i. izbrancev v najkakovostnejših sestojih (visokokakovostna drevesa z vsaj enim hlodom F ali L kakovosti) po rastiščnih stratu- mih (preglednica 3). Opozoriti je treba, da smo take gostote ugotovili v zelo kakovostnih, vendar večinoma nenegovanih sestojih. Za stratuma redčenih sestojev velja, da so to sestoji, negovani po starosti 40 let. Za ugotovljene gostote izbran- cev, dobljene v relativno kakovostnih sestojih, navajamo vrednosti povprečnega vrednostnega prirastka sestojev. Za majhno gostoto izbrancev Preglednica 3: MAIvalue glede na različne gostote izbrancev pri ustrezno odprtih gozdovih in pri istem volumenskem priraščanju Table 3: MAIvalue with regard to different crop tree densities in adequately opened forests with the same volume increment Stratum Gostota izbrancev v naj- kakovostnejših, nenegovanih sestojih Majhna gostota iz- brancev Izredno majhna gostota izbrancev F+L dr./ha maivalue (€/ha/leto) F+L dr./ha maivalue (€/ha/leto) F+L dr./ha maivalue (€/ha/leto) apn; 14 26 m) ceneje opuščati gospodarjenje (preglednica 4). Tudi če tehtamo med opustitvijo pridobivanja lesa v optimalno odprtih sestojih z veliko gostoto izbrancev in podaljšanjem proizvodne dobe v sestojih s 50 % večjimi stroški pridobivanja lesa ter izredno majhno gostoto izbrancev, je ceneje - približno štirikrat - opuščati pridobivanje lesa. V primeru neredčenih sestojev je na bonitetah, kjer je SI100 < 32 m, ekonomsko sprejemljivejše podaljševati proizvodne dobe vsaj 30 let (pregled- nici 5 in 6). To velja za vse tipe matičnih podlag. Na odličnih bonitetah (SI100 > 32 m) so sprejemljivejši krajši podaljški proizvodnih dob. Zelo umestno pa je tehtati med opuščanjem pridobivanja lesa v slabše odprtih sestojih s slabšo zasnovo in med podaljševanjem proizvodnih dob v ustrezno odprtih sestojih z dobro zasnovo. Tu se ekonomska tehtnica nagne v prid opuščanja gospodarjenja (SI100 > 32 m). Smiselna je tudi primerjava med podaljševa- njem proizvodnih dob na produktivnejših rastiščih in opustitvijo gospodarjenja na manj produktivnih rastiščih. Primerjali smo le neredčene sestoje na lahko štejemo (približno) polovično gostoto teh dreves iz (relativno) najkakovostnejših sestojev, za izredno majhno pa (približno) četrtinsko gostoto izbrancev iz najkakovostnejših sestojev. Za napoved vpliva višine stroškov pridobivanja lesa na ceno 1 m3 odmrlega lesa smo predvideli realne razmere zgledno odprtih gozdov (razdalja zbiranja 20 m, razdalja vlačenja 400 m) in manj ugodne razmere pridobivanja lesa, kjer so stroški sečnje in spravila večji za 50 %. Pri nespremenjenih stroških sečnje to pomeni zelo okvirno trikratno razdaljo vlačenja glede na »optimalne« razmere (torej približno 1200 m). 3 REZULTATI 3 RESULTS V primeru, če upoštevamo tudi odmiranje pred kulminacijo vrednostnega prirastka, se izkaže, da je ekonomsko racionalneje podaljševati pro- izvodne dobe (40 in več let) v vseh neredčenih sestojih ne glede na boniteto ali matično podlago. Podobno velja tudi za redčene sestoje z SI < 32m. V redčenih sestojih najvišje bonitete (SI > 32 m) je racionalno podaljšati proizvodno dobo le za 10 let, v primeru daljših podaljškov je ceneje opuščati gospodarjenje. Preglednica 4: Primerjava ekonomske učinkovitosti zagotavljanja odmrle mase (premer dreves več kot 25 cm) za različne sestojne razmere (redčeni sestoji; apnenec; SI > 26 m) Table 4: Comparison of economic efficiency of dead mass assurance (tree diameter is above 25 cm) with regard to the different stand conditions (thinned stands; limestone; SI > 26 m) Podaljševanje proizvodne dobe Opustitev pridobivanja lesa Ekonomsko sprejemljivejša možnost (manjši znesek v €/m3 odmrlih dreves) optimalna odprtost, velika gostota izbrancev optimalna odprtost, velika gostota izbrancev opustitev pridobivanja lesa optimalna odprtost, velika gostota izbrancev 50 % večji stroški prid. lesa, majhna gostota izbrancev opustitev pridobivanja lesa optimalna odprtost, majhna gostota izbrancev optimalna odprtost, velika gostota izbrancev opustitev pridobivanja lesa optimalna odprtost, majhna gostota izbrancev 50 % večji stroški prid. lesa, majhna gostota izbrancev opustitev pridobivanja lesa 50 % večji stroški prid. lesa, majhna gostota izbrancev optimalna odprtost, velika gostota izbrancev opustitev pridobivanja lesa 50 % večji stroški prid. lesa, majhna gostota izbrancev 50 % večji stroški prid. lesa, majhna gostota izbrancev opustitev pridobivanja lesa 50 % večji stroški prid. lesa, izredno majhna gostota izbrancev optimalna odprtost, velika gostota izbrancev opustitev pridobivanja lesa Preglednica 5: Primerjava ekonomske učinkovitosti zagotavljanja odmrle mase (premer dreves več kot 25 cm) za različne sestojne razmere (neredčeni sestoji; apnenec) Table 5: Comparison of economic efficiency of dead mass assurance (tree diameter is above 25 cm) with regard to the different stand conditions (unthinned stands; limestone) Podaljševanje proizvodne dobe Opustitev pridobivanja lesa Ekonomsko sprejemljivejša možnost (manjši znesek v €/m3 odmrlih dreves) 22 32 m je ceneje puščati visoke panje. 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION Danes ni več dilema odmrl les da ali ne, pač pa dilema, koliko ga je potrebno in v kakšni prostor- sko-časovni razporeditvi. Glede na to, da je odmrl les naravna komponenta gozdnih ekosistemov (e.g. Korpel, 1995), je jasno, da je (glavni) vzrok težavam z odmrlim lesom zmanjšana (vrednostna) proizvodnja lesa. Pričakovati je, da bo usklajevanje potreb po odmrlem lesu in potreb po lesu čedalje zahtevnejše. To je posledica vzporednih procesov, ko se povečuje pomen naravnih habitatov ob hkratnem povečevanju povpraševanja po lesu (e. g. Nabuurs et. al., 2007). Kljub vsemu smo lahko optimisti, saj tudi gorečnejše naravovarstvene skupine spoznavajo, da javnega denarja za varo- vanje »vsega« preprosto ni dovolj. Poleg tega smo pri enakem povpraševanju po lesu ob povečani površini rezervatov prisiljeni razliko uvažati, kar je problem le prostorsko in ne etično. Tudi EU ob vsem spoštovanju okolja vse težje zmore jav- nofinančne obremenitve, ki jih nalaga ohranjanje okolja. Tako izgublja na svoji globalni konkurenč- nosti oziroma naložbeni privlačnosti. To nikakor ne pomeni, da je treba ukrepe ohranjanja okolja opustiti, zagotovo pa jih je treba (tudi) ekonomsko pretehtati. Kot primer naj navedemo raziskavo, ki je pokazala, da je mogoče prihraniti 9 do 19 % stroškov ohranjanja habitatov, če poleg biodiverzitete upoštevamo tudi ekonomske značilnosti (Juutinen et al., 2004). Poti zagotavljanja odmrlega lesa so različne, večinoma se navaja podaljševanje proizvodnih dob prek kulminacije vrednostnega prirastka, opustitev pridobivanja lesa na večjih ali manjših površinah (tudi samo skupine drevja) ter puščanje visokih panjev. V naši raziskavi se je za bukove sestoje, ki so bili redčeni, izkazala za ekonomsko najsprejemljivejša varianta opuščanje pridobivanja lesa. Podobno velja tudi za najproduktivnejše neredčene sestoje. Sicer pa podaljševanje proizvodnih dob prinaša manj stroškov v neredčenih sestojih. Poleg kon- ceptov podaljševanja proizvodnih dob in opustitev pridobivanja lesa se marsikje odločajo tudi za puščanje višjih panjev (3 do 5 m), kar je aktualno zlasti v primeru strojne sečnje. Slednji pristop je smiselno izvajati le pri drevju z nizko kakovostjo (prvih 3 do 5 m) debla. Na Švedskem so višji panji v primeru smrekovih sestojev najcenejši način, sledi puščanje dreves, za najdražji način pa se je izkazalo podaljševanje obhodenj (Ranius et al., 2005). Raziskava je zajela južni, srednji in severni del Švedske. Puščanje visokih panjev pri bukvi je nekoliko bolj vprašljivo. Prvo dejstvo je, da je to smiselno kvečjemu pri drevju z majhno ali zelo majhno kakovostjo spodnjega dela debla (drva, trohneč les), drugo pa je, da v bukovih sestojih (zaenkrat) strojna sekamo bolj izjemoma. Pri klasični sečnji sekač sicer lahko poseka drevo in ga skroji, pri čemer se prvega kosa ne odpelje, vendar pri tem vseeno nastanejo celotni stroški sečnje. V naših razmerah bi utegnilo biti smiselno puščati zgornji (manj vreden) del debel pri bukvi, saj pri obdelavi in spravilu sortimentov iz krošnje nastajajo relativno visoki stroški na m3, pridobiva pa se praktično le drva. Je pa treba dodati, da s tem ne zagotavljamo(zelo) debelega odmrlega lesa, pač pa predvsem drobnejši les. Pri ohranjanju habitatov velja biti prožen. Posledica dopuščanja prilagodljive/prožne pro- izvodnje lesa v javnih gozdovih je zmanjšanje oportunitetnih stroškov varstva biodiverzitete (Lichtenstein in Montgomery, 2003). Za ugotavljanje zadostnih količin odmrlega lesa se pogosto poslužujemo indikatorskih vrst (npr. ptiči, saproksilni hrošči ipd.). Biti pa moramo previdni, če želimo zagotoviti učinkovito struk- turo odmrlega lesa (e.g. Juutinen in Mönkkönen, 2004). Različne indikatorske skupine imajo raz- lične potrebe po habitatih (odmrlem lesu) in jih težje ali lažje inventariziramo/zaznavamo (npr. glive nasproti vaskularnim rastlinam). Če dobro zadostimo potrebe določene indikatorske skupine po odmrlem lesu, ne pomeni, da smo- »dobro poskrbeli« za vse organizme, ki so vezani na odmrl les. Nadalje si je treba naliti čistega vina, da so gozdovi, ki so zelo donosni, pogosto tudi izredno dragoceni za ohranjanje biodiverzitete, kot se je to, na primer, izkazalo na Norveškem (Sto- kland, 1997). Iz tega sledi, da v večini primerov ni primerno opuščati gospodarjenja le na manj produktivnih oziroma donosnih rastiščih. Da je do določene mere ekonomsko upravičeno zago- tavljati odmrl les na manj produktivnih rastiščih z opuščanjem gospodarjenja kot s podaljševanjem proizvodnih dob na produktivnejših rastiščih, je pokazala tudi naša raziskava. Opozoriti velja, da so z vidika ohranjanja vrst včasih tudi predolge komercialne proizvodne dobe (Marshall et al., 2000). Tudi pristop varovanja »vročih točk« lahko povzroči sistematične napake pri ohranjanju habitatov/vrst (e. g. Reid, 1998). Pri ugotavljanju potrebne količine in struk- ture odmrlega lesa je treba poleg števila vrst, ki jih »zadovoljimo« na tak način, upoštevati tudi njihovo številčnost. Sicer ni nujno, da smo na dolgi rok zagotovili pogoje za preživetje obra- vnavanim vrstam oziroma njihovim populacijam (e. g. Virolainen et al., 1999, cit. po Juutinen et al., 2004). V povezavi z odmrlim lesom se postavlja tudi vprašanje njegove debelinske strukture. Niso redke študije, ki so pokazale na vsaj enakovreden pomen drobnega lesa v primerjavi z debelejšim odmrlim lesom (e.g. Schiegg, 2001, Norden et al., 2004, Heilmann - Clausen in Christensen, 2004). Droben les (veje, sečni ostanki, drobno drevje) je lažje zagotavljati oziroma ostaja v gozdu nenamerno, vsaj dokler ne bi množičneje uvajali tehnologij »popolne« izrabe dreves. V naši raz- iskavi smo že na samem začetku opozorili, da se omejujemo na »ceno« debelejšega lesa (drevje s prsnim premerom več kot 25 cm). Prednosti koncepta podaljševanja proizvodnih dob glede na opuščanje gospodarjenja so večji volumenski donosi (v rezervatih so življenjske dobe sestojev precej daljše od dobe, pri kateri kulminira povprečni volumenski prirastek sestoja), odmirajoče drevje je lahko zelo malopovršin- sko razpršeno (to je lahko po eni strani tudi neugodno), več delovnih mest ter zahtevnejše strokovno delo (slednje lahko razumemo tudi kot slabost). Prednosti opustitve gospodarjenja so več odmirajočega lesa večjih mer, infrastruktura ni potrebna (vlak, poti), lažja kontrola zagotavljanja habitatov ter precejšnja verjetnost za (skorajda) povsem naraven potek različnih procesov razgrad- nje. Prednost ali slabost opustitve gospodarjenja je tudi večja dolgoročnost odločitve. Glede na dejstvo, da noben pristop zagotav- ljanja odmrlega lesa nima zgolj prednosti ali zgolj slabosti, je smiselno/potrebno pristope kombinirati oziroma uporabljati podaljševanje proizvodnih dob, opustitev pridobivanja lesa pa tudi višje panje (Ranius et al., 2005). Zaradi raz- ličnih ekonomskih sprejemljivosti posameznih pristopov je treba določiti ekološko-ekonomske optimalne deleže v o dmrlem lesu, ki ga zagotavlj aj o posamezni postopki. Zavedati se je tudi treba, da ponavadi nastanek večjih količin odmrlega lesa terja daljša časo- vna obdobja. Če na nekem predelu drastično primanjkuje odmrlega lesa, ga na kratki rok lahko zagotovimo le na umeten način, tako da povzročimo odmiranje dreves, ki jih bomo (vsaj deloma) pustili v gozdu. Stroški zavarovanja/opustitve gospodarjenja v primerljivih zasebnih in javnih gozdovih so nače- loma enaki (Hampicke, 2001), če dosegamo realno rento. Za naše gozdove (gospodarski gozdovi, vse drevesne vrste) lahko ocenjujemo, da bi ustrezna nadomestila lastnikom za opustitev gospodarjenja znašala okvirno 100 do 500 €/ha-1leto-1 (tudi manj in več). Če bi predvideli opustitev gospodarjenja na površini 50.000 ha gozdov in povprečno letno odškodnino 200 €/leto-1,je okvirno 10.000.000 €/leto-1 (200 €/ha-1leto-1 x 50.000 ha) potrebnih sredstev za odškodnino. Je to velik znesek za dosego tako argumentiranih ciljev, kot so ohra- njanje biodiverzitete in predvsem zagotavljanje naravnih procesov v tako kompleksnih ekosi- stemih kot so gozdovi? Ta znesek primerjajmo s kmetijskimi subvencijami. Po letnem poročilu Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja so leta 2006 izplačali za okoli 100 mio € ECO subvencij, skupno za vse programe pa kar 214 mio € (Letno poročilo ... 2007). 5 POVZETEK Že dolgo časa je nesporno, da je odmrl les neiz- ogibna komponenta tudi v gospodarskih (gospo- darjenih) gozdovih, ostaja pa še kopica nerešenih ali vsaj nezadovoljivo rešenih vprašanj. Izredno pomembno je vprašanje strukture in prostorsko- časovne razporeditve odmrlega lesa po različnih stratumih gozdov. S slednjim vprašanjem je povezano tudi iskanje »ekološko-ekonomskega« ravnotežja ali optimuma odmrlega lesa. V pričujočem prispevku poskušamo ugotoviti, koliko nas stane zagotavljanje odmrlega lesa na različno produktivnih rastiščih, v različno kako- vostnih sestojih in pri različni odprtosti gozdov. Nadalje smo primerjali stroškovno učinkovitost dveh konceptov za zagotavljanje odmrlega lesa: prvi je podaljševanje proizvodnih dob, drugi pa opustitev pridobivanja lesa. V raziskavi se ome- jujemo na bukove sestoje. Analize temeljijo na bazi podatkov o bukovih sestojih, ki je bila že predstavljena (Kadunc, 2006). Pri izračunu stroškov smo upoštevali realne cene storitve sečnje in spravila ter negovalnih del. V primeru redčenih sestojev smo upoštevali 2 % realno obrestno mero. V sestojih, kjer nameravamo podaljševati proizvodne dobe prek kulminacije povprečnega vrednostnega prirastka sestoja, smo kot izgubo upoštevali manjši vrednostni prirastek v primerjavi z vrednostnim prirastkom v času kulminacije. S pomočjo literature (e.g. Monserud in Sterba, 1999, Oheimb et al., 2005), tablic dono- sov (Halaj et al., 1987) in lastnih neobjavljenih analiz smo ocenili odmiranje v času podaljška proizvodne dobe po desetletjih (proizvodne dobe smo podaljševali do 40 let). Tako smo ugotovili, koliko znaša denarna izguba na m3 odmrlega lesa. Ekonomsko izgubo v sestojih, kjer opustimo pridobivanje lesa, smo izrazili kot razmerje med povprečnim vrednostnim prirastkom sestoja v času kulminacije in povprečno letno količino odmrle mase. Slednja je na dolgi rok enaka povprečnemu volumenskemu prirastku sestoja. Raziskava je pokazala, da je v redčenih sestojih stroškovno učinkoviteje opuščati pridobivanje lesa, v neredčenih sestojih pa - razen najproduk- tivnejših rastišč in ne glede na matično podlago - podaljševanje proizvodnih dob. Opustitev pri- dobivanja lesa na manj produktivnih rastiščih je v primerjavi s podaljševanjem proizvodnih dob na produktivnejših rastiščih smiselna le v pri- meru relativno slabih sestojnih zasnov in slabe dostopnosti. Po našem modelu 1 ha sestoja, kjer smo opustili pridobivanje lesa, odtehta glede »proizvodnje« odmrlih dreves 7 do 107 ha gozdov, kjer odmrl les zagotavljamo s podaljševanjem proizvodne dobe. Če bi v našo prakso uvedli puščanje visokih panjev (3 do 5 m) in bi bila kakovost puščenega lesa majhna (drva), se pokaže, da je vselej ceneje puščati visoke panje v primerjavi z opustitvijo gospodarjenja (okvirno 1,3- do 2,2-krat). Poda- ljševanje proizvodnih dob pa je v primerjavi z visokimi panji ekonomsko sprejemljivejši način zagotavljanja odmrle mase le v neredčenih sestojih na rastiščih s SI < 32 m. 6 SUMMARY It has been indisputable for a long time that dead wood represents an indispensable component in the economic (managed) forests, nevertheless there are still many non-answered or insufficiently answered questions regarding the dead wood role. The question of structure and spatio-temporal distribution of dead wood on different forest strata is of exceptional importance. The ecolo- gical-economic balance for dead wood relates to this question. In this paper we tried to establish the price of dead wood assurance on sites of diverse productivity, in various stands regarding stem quality and considering different harvesting costs. Furthermore, the cost-efficiency of the two approaches for dead wood assurance was compared. The first one is the production periods prolongation and the second one is the wood harvest abandoning. The research was carried out in beech stands only. Analyses are based on the already presented database of beech stands (Kadunc 2006). Market prices for felling, skidding and tending were applied in the cost calculation. Regarding the thinned stands (real) interest rate of 2 % was used. In the stands, where production periods prolongation is applied, means value increment lower than the means value increment at the culmination stage was considered as a financial loss. On the basis of the literature (e.g. Monserud and Sterba 1999, Oheimb et al. 2005), yield tables (Halaj et al. 1987) and on our own unpublished analyses the mortality rates for the prolongation of production periods was modeled by decades. Production periods were prolonged up to 40 years. That enabled us to estimate the financial loss per m3 of dead wood. Economic loss in stands with abandonment of wood harvesting was expressed as a ratio between means value stand increment at the culmination and annual quantity of dead wood. This quantity equals to the means volume increment of the stand on the long run. The research pointed out that wood harvest abandoning is the more cost-efficient approach in thinned stands than the production periods prolongation. On the contrary, in the unthinned stands - with the exception of the most produc- tive sites - it is economically more acceptable to postpone the production periods irrespective of the bedrock type. Wood harvest abandoning on the less productive sites is, in comparison with production periods prolongation on more productive sites, reasonable only in the case of relatively bad stem quality and worse conditions for wood harvesting operations. According to our model 1 hectare of stand with abandoned wood harvesting compensates for dead wood »production« of 7-107 hectares of forests assuring dead wood quantities via production periods prolongation. Introduction of leaving higher stumps (3- 5 m) was into our management practice and assumption of the low quality of the stump wood (fuel wood) would prove leaving higher stumps is always more cost-efficient than wood harvest abandoning (approximately 1.3-2.2 times). Pro- duction periods prolongation was established as a more cost-efficient approach than leaving higher stumps only in unthinned stands on sites with SI100 < 32 m. 7 VIRI 7 REFERENCES BONČINA, A., 2008. Načrtovanje donosov pri mnogonamenskem gospodarjenju z gozdovi. Gozdarski vestnik, 66, 1, s. 15-27 DIACI, J., PERUŠEK, M., 2004. Možnosti ohranjanja starega in odmrlega drevja pri gospodarjenju z gozdovi. V: Staro in debelo drevje (Brus R., (ur.)), XXII. gozdarski študijski dnevi, Zbornik referatov, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 2004, s. 227-240 HALAJ, J., et al., 1987. Rastove tabulky hlavnych drevin ČSSR. Priroda, Bratislava, 361 s. HAMPICKE, U., 2001. Remunerating nature conservation in central European forests: scope and limits of the Faustmann-Hartman approach. Forest Policy and Economics 2: 117-131 HEILMANN-CLAUSEN, J., CHRISTENSEN, M., 2003. Fungal diversity on decaying beech logs - implications for sustainable forestry. Biodiversity and Conservation, 12, s. 953-973 HEILMANN-CLAUSEN, J., CHRISTENSEN, M., 2004. Does size matter? On the importance of various dead wood fractions for fungal diversity in Danish beech forests. Forest Ecology and Management, 201, s. 105-117 HOČEVAR, M., MAVSAR, R., KOVAČ, M., 2002. Zdravstveno stanje gozdov v Sloveniji v letu 2000. Zbornik gozdarstva in lesarstva 67, s. 119-157 JUUTINEN, A., MÖNKKÖNEN, M., 2004. Testing alternative indicators for biodiversity conservation in old-growth boreal forests: ecology end economics. Ecological Economics, 50, s. 35-48 JUUTINEN A., MÄNTYMAA, E., MÖNKKÖNEN, M., SALMI, J., 2004. A Cost-Efficient Approach to Selecting Forest Stands for Conserving Species: A Case Study from Northern Fennoscandia. Forest Science, 50(4), s. 527-539 JUUTINEN, A., 2007. Old-growth boreal forests: Worth protecting for biodiversity? Journal of Forest Economics, doi: 10.1016/j.jfe.2007.10.003 KADUNC, A., 2006. Kakovost in vrednost okroglega lesa bukve (Fagus sylvatica L.) s posebnim ozirom na pojav rdečega srca. Gozdarski vestnik, 64, 9: 355-376 KADUNC, A., 2008. Prirastoslovni vidiki načrtovanja donosov. Gozdarski vestnik, 66, 1: 3-14 KORPEL, Š., 1995. Die Urwälder der Westkarpaten. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, Jena, New York, 312 s. KOSKELA, E., OLLIKAINEN, M., PUKKALA, T., 2007. Biodiversity Conservation in Commercial Boreal Forestry: The Optimal Rotation Age and Retention Tree Volume. Forest Science, 53(3), s. 443-452 KUUSELA, K., 1994. Forest resources in Europe 1950- 90. Cambridge University Press. 154 s. Letno poročilo o delu Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja 2006. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Ljubljana, 2007, 53 s. LICHTENSTEIN, M. E., MONTGOMERY, C. A., 2003. Biodiversity and Timber in the Coast Range of Oregon: Inside the Production Possibility Frontier. Land Economics, 79(1), s. 56-73 MARSHALL, E. / HOMANS, F. / HAIGHT, R., 2000. Exporing strategies for improving the cost effectiveness of endangered species management: the Kirtland's Warbler as a case study. Land Economics 76: 462-473 MONSERUD, R. A. / STERBA, H., 1999. Modeling individual tree mortality for Austrian forest species. Forest Ecology and Management 113: 109-123 NABUURS, G. J., PUSSINEN, A., BRUSSELEN van J., SCHELHAAS, M. J., 2007. Future harvesting pressure on European forests. European Journal of Forest Research, 126, s. 391-400 NORDEN, B., RYBERG, M., GÖTMARK, F., OLAUSSON, B., 2004. Relative importance of coarse and fine woody debris for the diversity of wood-inhabitating fungi in temperate broadleaf forests. Biological Conservation, 117, s. 1-10 OHEIMB, von G., WESTPHAL, C., TEMPEL, H., HÄRDTLE, W., 2005. Structural pattern of a near- natural beech forest (Fagus sylvatica) (Serahn, North- east Germany). Forest Ecology and Management 212: 253-263 RANIUS, T., EKVALL, H., JONSSON, M., BOSTEDT, G., 2005. Cost-efficiency of measures to increase the amount of coarse woody debris in managed Norway spruce forests. Forest Ecology and Management, 206, s. 119-133 REID, W., 1998. Biodiversity hotspots. Tree 13: 275- 280 SCHIEGG, K., 2001. Saproxylic insect diversity of beech: limbs are richer than trunks. Forest Ecology and Management, 149, s. 295-304 STOKLAND, J. N., 1997. Representativeness and efficiency of bird and insect conservation in Norwegian boreal forest reserves. Conserv. Biol. 11: 101-111 TEUFFEL, von K., 1999. Consequences of Increased Tree Growth on Forest Management Planning and Silviculture. V: Causes and Consequences of accelerating tree growth in Europe (Karjalainen T., Spiecker H., Laroussinie O. (eds.)), EFI Proceedings, 27, s. 229-236