''; 'V'f--:'/ • - £''V^rM '' "* • '.'-7 .... v'-"' Mladinske knjižnice O nobeni panogi ljudsko prosvetnega veruje nikomur, lie staršem, ne uuito- del-i nismo v našem listu: le toliko pi- Ijem in ne dušnim pastirjem, in v takih saii kot ravno o knjižničarstvu. K tenui letih bo obdržala fanta na površju v javi nas sili na eni strani dejstvo, da se rav- vrsti dobra knjiga, no pri nas knjižničarstvo zadnja teta žal i Nima pa knjiga le tolik vzgojni po- tako zanemarja, na drugi »t ran i pa glo- men, temveč tudi poučnega. Ljudska šola boko prepričanje, da je knjiga bila, je in nudi otrokom razmeroma jako malo zna- hidi bo največje in najvažnejše vzgojno nja in še to izpuhti navadno že v par in poučno sredstvo. To pa ne velja samo letih po odhodu iz šole. Šola ustvarja le za odrasle, temveč še . v. mnogo večji nekako podlago, na katero pa mora zi- me.-r za mladino. v' . ? , . dati potem človek sam še naprej, če ho- , Majhnega otroka uče in vzgajajo star- če, da bo kos današnjemu trdemu boju si, cerkev in šola, ko pa zapusti šolo, za obstanek. Le kdor bo svoje znanje tedaj začenjajo vsi trije-ftnitelji v večji neprestano utrjeval in ga množil, bo te- ali manjša meri izgubljati vpiiv:nanj. Šol i m« današnjemu življenjskemu boju kos, odrasla mladina, zlasti fantje začenjajo sicer bo te tal zadaj, daleč zadaj. In kdo hoditi po svojih potih in rečemo lahko, naj zopet nudi mladeniču in mladenki da so ravno ta leta,, nekako od 14—20, to najpotrebnejše znanje, če ne knjiga? za mnoge najbolj odločilna, večkrat na- Eno najnujnejših, najpotrebnejših ln ravnost usodna. Ako je v tej dobi pre- najvažnejših ljuasko-prosvetmh del je puščena mladina sama sebi ali" pit čelo zato, da vzgojimo že v otroku ljubezen pogubnemu vplivu slabe" druščine, tedaj, do knjige in do branja in da posvečamo — gorje ji! Vsa naša skrh mora bitj:zato prav.temu zlasti veliko pozornost v le- posvečena brigi, da dobi mladina tudi v tih, ko postaja iz otroka fant, dekle. V leh letih dobrega in zanesljivega vodni- tem pogledu se je pri nas doslej grešilo ka in spremljevalca, ki ji ne bo nadležen silno veliko. Časih je mnogo tega dela in ki mu bo zaupala. Ta vodnik in prija- vršil »Orel«, danes sta pa prepuščena telj pa more biti v teh letih v prvi vrsti oba samemu sebi, zlasti tam, kjer še ni _ dobra knjiga. fantovskih in dekliških odsekov in k rož- [V/-. Književnost je kulturni zaklad, pa- kov. Prav bistvena dolžnost naših dru- kega naroda in v njej se izraža vse nje-, štev,je zato, da se resno pobrigajo tudi govo čuvstvovanje in stremljenje, 'zato za te, štirinajst- do dvajsetletne fantiče knjiga nikakor ni in ne more biti % last in deklice. Najbolj se bomo pobrigali za- nekaterih izbranih,-last maloštevilnih iz- nje, če jih pritegnemo v območje naše obražencev, temveč svojina prav vsega knjižnice. Ne čakajmo jih, kdaj bodo sa- naroda, vseh slojev in stanov, iz katere mi prišli po knjige. Tega navrdno sploh tudi črpajo vsi sloji iii st«Oovi. Dobra ne bodo storili, ker so preboječi, zate idh knjiga v srcih budi in vzgaja zm,isei za moramo poiskati sami, sami jim mora- vse dobro in lepo ter ga s tem nehote in mo knjigo ponuditi, v neprisiljeni obliki odvrača od vsega Pa niti do 14. leta ne smemo čakati, slabega. Ljubitelj dobrega čtiva ho zato temveč pritegnimo k društveni knjižnici le redko zašel na slaba pota. So leta v polagoma že ljudskošolske otroke, na življenju mladine, zlasti fantovske, ko ne kar bodo ostali potem stalni in redni L ' • - ; ../• ../T' § f .^'-'ti S'6/"; njeni obiskovalci. Seveda pa moremo io storiti le tedaj, ako jim moremo tudi res kaj nuditi In prav tu je menda najobčutljivejša Ahilova peta naših knjižnic, kajti celo tiste, ki so sicer še zado-ljivo preskrbljene s knjigami, pa mladinskih oddelko\ sploh nimajo ker -e za otroiie nikoli brigale niso, češ, >aj dobe knjige v šoli. Kdor pozna revščino naših šolskih knjižnic in za neprimerno šaro, ki jo kupujejo navadno dandanes učitelji za šolske knjižnice, bo vedel, da šolske knjižnice v otrokih veselje do branja prej zamore, kot pa razvijejo. Enako važno je pa seveda '.udi, da zna^o knjižničarji z mladino prav postopati in ravnati. Ne odrekajte mlad,ni knjig z izgovorom, da bi se z njo >p hujšala«. Slaba in pohujšljiva knjiga sploh nima mesta ne doma in ne v društveni knjižnici. Gre le za to, ali bo o;r.»K knjigo razumel al ne. Ze takoj prva leta po zapustitvi osnovne šole se začnejo v mladini odpirati pogledi v življenjske skrivnosti in prevažno je zato, da pride mladina vanje v lepi, plemeniti, umetniški obliki, ne pa za skednji potom kvantačev in klafačev. Ne odrekajte in Bole* za 9.5 in 16 mm filme. Prilika pa bo dana tudi ogledati se normalni kino aparat. Ker se tehnika vedno izpopolnuje in oderska režita rer 6cenerija zahteva napred-ka. zato bo ta tečaj zelo važen. Prijave za vse tečaje jt treba poslati do 15. januarja na Prosvetno zvezo Udeleženci, ki bi se morda udeležili vseh treh tečajev, naj navedejo tudi želje glede prehrane in stanovanja. Taksni zakon za društva je izšel v zadnji številki Vestnika Društveni funkcionarji naj se do dobra seznanijo z njim. da ne bodo imeli neprilike s kontrolnimi organi. Trije kralji se bodo vprizorili v božični dobi na premnogih naših odrih. Ta igra je, zelo priporočljiva ravno za božično dobo. Razposlali smo jo na vsa društva, katera prosimo, da jo obdrže kljub temu, da jo morda ne bi igrali letos, naj jo prihranijo za prihodnje leto. Za to 'gro je Prosvetna zveza založila več diapozitivov, ki se uspešno uporabljajo za scene in pozorišča v igri. Na mesto dragih zastorjev društva lahko uporabljajo te diapozitive. Naša hn iiwca Mohorjeva družba je ena naših največjih, najvažnejših in najzaslužnejših ljudsko - prosvetnih ustanov, ponos vsega naroda. Ves narod je zato dolžan skrbeti za njen napredek Že več let je število njenih članov stalno naraščalo, letos je nenadoma — padlo in celo za nad 5000. Res preživljamo hudo gospodarsko krizo, toda ta padec je neodpustljiv, zato je naša dolžnost, da ga takoj nadomestimo dvojno. Ti zimski tedni morajo biti posvečeni v prvi vrsti branju in širjenju dobrega tiska. Tudi naša društva bi morala zastaviti v tem pogledu vse svoje sile. Vsak član in vsak naš sosed mora biti Mohorjan in naročnik vsaj enega naših listov. Nove knjige. Vsako založništvo pošlje prav za praznike največ knjig med svoje odjemalce in tudi naša so nam to pot preskrbela prav lepo in bogato izbiro. Jugoslov. knjigarna je izdala v svoji mladinski zbirki prelepo življenje deklice iB i b i', znamenite dinske pisateljice K. Michaelis. To je gotovo ena najljubeznivejših mladinskih knjig, ki so zadnje čaee pri nas izšle in ker je dolžnost ljudskih knjižnic, da se ozirajo tudi na mladino, naj tega dela nikakor ne prez.ro. Okrašeno je tudi z mnogimi slikami. Tik pred Božičem je izšel tudi preza-nimiv Jakčev potopis jPo r d e č i z e m 1 j i«. Znani naš slikar Jakac se je namreč mudil dve leti v Ameriki, preromal vso od enega konca do drugega, obiskal zlasti mnogo kolonij naših slovenskih izseljencev in o teh svojih poteh nam kot nobena druga sličua nudi res jasno sliko o Ameriki in življenju tamošnjih naših izseljencev. Tudi naša podjetna Cirilova tiskarna v Mariboru točno izpolnjuje svoje obljube. Ta mesec je zaključila šesto knjigo divje-romantičnih K. Mayevih spisov »Ž u t te, ki nas je privedel preko vsega Balkana v Albanijo, te dni pa izide prvi snopič nove serije (10., 11. in 12. knjiga) z naslovom »Satan in Iškarijotc. Kdorkoli je dobil v roke katero izmed dosedanjih knjig, bo gotovo napeto pričakoval tudi to novo serijo. Opozarjamo Vse naše bravce, da se na Ma-yeyeve spise lahko tudi naroče. Plačajo 10 obrokov na leto po 13 Din, dobi pa potem vsak mesec redno po en snopič, ki obsega okroglo 150 strani. Cena je torej j ako nizka. Po naših odrih »Slehernik«, o katerem t smo poročali že parkra*, gre sedaj z nepričakovanim tišpe-hom preko naših podeželskih odrov. Igrajo ga po mestih in po skritih gorskih vaseh in povsod je uspeh izreden, zato vnovič opozarjamo nanj še ostale naše odre. Kjer ga niso igrali v adventu, naj se ga lotijo v postu, ža prvi božični čas bodo pa najprimernejši »Trije kralji«, o katerih smo tudi pisali že i! zadnji številki. Iz našega narodnega gledališča. V ljubljanskem narodnem gledališču so igrali zadnje čase dve važni stvari, na katere opozarjamo zlasti režiserje. Prva je znamenita tragedija velikega ruskega pisatelja Merežkav-skega »CarjeviČ Aleksej-, ki je za vprizoritev na naših podeželskih odrih pre- težak, toda režiserji bi pridobili gotovo izredno mnogo, če si ga ogledajo pri prvi priliki. Druga je pa Vombergerjeva ljudska veseloigra »Voda«. Vomberger je novinec, v našem slovstvu, Vendar je popolnoma zmagal že s tem svojim prvim delom, kajti ustvaril nam je novo, izvirno, domačo ljudsko igro, ki bo šla morda že letos preko vseh slovenskih podeželskih odrov, kakor pred leti Finž-garjev »Divji lovec«, aato bi bilo dobro, če si jo čim prej ogleda v ljubljanskem narodnem gledališču čim največ naših podeželskih igralcev, vsaj pa vsi režiserji, ki bodo igru režirali. Iz radijskega zvočnika Takse 2a radio znašajo pri nas, kakor znano po 25 Din od vsakega, aparata, pa naj bo to skromen detektor ali pa mnogocevni aparat. Pobira se taksa vsake tri mesece, torej po 75 Din. Zadnje mesece se je začelo gibanje, da se te takse uredijo na novo. Odpra viti jih je seveda nemogoče,' kajti taksa, in še ta ne vsa, je edini dohodek, iz katerega mora plačevati svoje ogromne stroške. Zaradi hude gospodarske stiske bi bilo pa gotovo prav, če bi se to vprašanje vnovič uredilo. Država aaj bi prepustila vso takso postaji, ta naj jo pa zato za detektorje nekoliko znižala, ža največje aparate, zlasti pa po , jamih' lokalih jo lahko še nekoliko zviša, a pobirala naj bi se mesečno, da ne pride prevelika dajatev naenkrat. Radijskih aparatov je bilo na vsem svetu konec lanskega leta' okroglo 38 milijonov. Podrobnejše podatke objavimo o prvi priliki, danes le omenimo, da jih ima od Jugoslavije za več kot polovico manjša Madjarska, kjer je pa gospodarska stiska še mnogo večja nego pri nas, okroglo 320.000, naša država pa niti 50.000.-Ta velika zaostalost nam res ni r čast. •; • FUm in skioptikon Nov slovenski lilm. »V trigalvskfh etrmi-nalu. so .predvajali pred kratkim v Ljubljani in sedaj ga kažejo že tudi po mnogih drugih krajih. Film spominja precej na »V kraljestvu Zlatorogr. . le da je še izrazitejše tiiriv stičnega značaja. Bistveni del tvori vratolomno plezanje po severni steni Triglava, vse-