GLAS NARODA
P
List slovenskiii _ delavcev v Ameriki.
Tha largest Slovenian Dally the United State*,
Iaaced every day except Sund&?s and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
Entered u Beoond 01am Xftttar. September 21, 1903. st the Post Office at Hew York; N. Y, under the Act of Congnee of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO 245 — ŠTEV 245.
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 18, 1923. — ČETRTEK, 18. OKTOBRA, 1923.
VOLUME XXXI,
LETNIK XXXI.
ANGLIJA PROTI NASILNEMU ZATIRANJU
Lloyd George je v svojem zadnjem govoru poudarjal, da mora pamet zmagovati. — Angleži so obvarovali Francijo že dvakrat pred sramoto in ponižanjem. — V zahvalo za to pa Francija sramoti in ponižuje nemški narod. — Nemčija mora toliko plačati, kolikor more.
Chicago, 111., 17. toktobra. — Danes je govoril bivši mitfl«->ki ministrski predsednik Lloyd George velikanski ljudski množici v Mednarodnem Amfiteatru. V splošno zadovoljstvo vm Ii iiavzoj-jji je izrekel naslednje besede: "Politika Velike Britanije je zmerna in njene zahteve so zmerne. Anglija je že dvakrat preprečila, da ni danes Franeija na takem stališču kot je današnja Neni-4 'ja. Franeija je pa vse to pozabila ter postopa z Nem-«*i baš tako kot bi ž njo Nemčija postopala, ee bi ne bilo Anglije.
**Nem/'ija mora povrniti škodo, ki jo je napravila svojim M»*cdom. Plačati pa niora le toliko, kolikor 1110-i-e. Zahteve, ki presegajo njene možnosti, so blazne. Naloga zaveznikov pa je določiti, koliko more Nemčija plakati. Franeija lahko dobi od Nemčije marsikaj. Ce bo i »a zahtevala več, kot ji more Nemčija dati, ne bo ničesar dobila. Franeija zahteva preveliko odškodirino. S temi -vojni,, zahtt vami neti in jxxliiga m-mško revolucijo. Potom revolucije pa ne 1k> dobila ničesar."
Lloyd George-ov govor je ]x»slu>alo deset tisoč oseb. R«*sttičfie so njegove naslednje besede: — "Ke nikdar ni Evropa tako krvavo potrebovala ame-i .-Lih izdelkov, kot jih potrebuje sedaj. Toda kaj ho-r*1 Evropa He more plačati zanje. Evropa je podobna revežu, ki stoji pre<l bogato izložl>o. Vse bi rad imel, toda nabaviti si ne nOK niti najmanjše-malenkosti. Evropa je izčrpana. V Evropi je. najmanj dvajset, mfli-j<»nov jKihabljencev, ki so padli na rame iavni dobrodelnosti.
"Vojna je požrla stoosemdeset tisoč milijonov dolarjev. Mašinerija trgovine je popolnoma uničena. Po Evropi divjajo bolezni in strašna lakota. Iz vseh strani pri-h-gajo poročila o lačnih, ki odloc 10 zahtevajo kruha. Nih-« e ne v<-, koliko tisoč otrok je umrlo vsled lakote. Nebeški knjigovodja vodi natančne račune o vsaki nedolžni glavi,
je omahnila vsled neusmiljenosti trdosrčnih diplomatov.	.	1
^Kečem pa, da so evropski narodi jako pridni in delovni. Sčasoma bodo popravili vse, kar je vojna pokvarila. To razdobje bi bilo pa veliko krajše, če bi ne bilo ljudi, ki motijo napredek. Najslabše pri tem je odškodninsko vprašanje. Od odškodninskega vprašanja u> odvisna bo«ločnf»st svetovnega miru.*11
MOSKVA ZAUPA V NEMŠKO REVOLUCIJO
če bi bila nemška revolucija poražena, bi bilo to jako slabo za boljševike. — Zborovanje prve delavske internacijonale.
MESTNA HIŠA V BERLINU.
Petrograd, Rusija, 17. oktobra. Predsi*dnik izvrševalnega odbora Tretje intenasij male. Zinovjev, je rekel <lanes na neki delavski skupščini, da bi bil poraz nemške revolucije usode polnega pomena za boljševiško Rusijo. Sosedje bi jo od vseh strani napadli tt*r jo skušali popaziti. Vsledtega je potrebno, da stopijo industrijalni delavci v temnejši stik. tla bo vsak napadalec zadel na zclružeuo fronto.
Komunisti si na vse načine prizadevajo, da bi pridobili *zase kmete vsega sveta. Tozadevna temeljita agitacija je že v ix>lnem teku. —
To je direktna posledica prve meti narod ne konference kmetov, ki je sprejela tozadevno odredbo kot prvo točka svojegra programa.
Geslo nove rdeče internacijonale kmetov bo: Kmetje in delavci vsega sveta združite se!
Zinovjev je zaključ i svoj govor z besedami:
Proz z imperijalističnimi vojnami! Živela velika proletarska revolucija v Nemčiji! Kliža se nam kot osvežujoča nevihta, ki bo očistila ozračje vse Evrope!
KOMUNISTIČNA ZAROTA V NEMČIJI
Oblasti so prišle na sled veliki komunistični zaroti. Tajni načrt berlinskega centralnega odbora pojasnen. — Nameravali so zatreti vse nekomunistično časopisje. Zapirati je nesmiselno. — Le mrtveci ne nasprotujejo več.
Pred kratkim se je zbrala pred berlinsko mestno hišo velikanska množica brezposelnih, ki so zahtevali kruha 1 mestnih oblasti. Brezposelni so se razkropili šefe tedaj, ko je stopila policija v akcijo.
NEMŠKA VLADA PROTI SAŠKIM BRAM30VGEM
TURKI BODO OJAČILI SVOJE BEODOVJE 8 KRIŽARKO "GOEBEN".
Carigrad, Turčija, 17. oktobra. Danes so privedli iz okolice Prin-kipo otoka v tukajšnje pristanišče bivšo nemško križarko <4"Goe-ben". Nadeli so ji novo ime namreč "Yavona Sultan Selim". Ko jo bodo popravili, bo postala del redne turške mornarice.
MEHIŠKI BAKDITI SO RANILI A MER. KONTEAKTORJA.
Mexico City, Mehika. 17. okt. j Ko k*- je vrnil znani armrl&ki kon-traktor Berrv v avtoniob hi po tukajšnji okolici. sta bili r.ddana nanj dva strela. Kontraktor j** bil ranjen na roki.
O napadalcih nimaj » d n sedaj še nobenega sledu. Perry je znan po svojih Lzbornih stavbah po vsej 1 Mehiki.
HERM1NA JE BAJE SREČNA S VILJEMOM
Berlin, X emeija, 17. oktobra. — Nemške oblasti so zaplenile tajni načrt nemškega centralnega odbora komunistične stranke.
Iz tega načrta je razvidno, zakaj so se zadnji nemiri v Berlinu in po drugih nemških mestih vršili.
- Soglasno z načrtom naj bi komunisti izdali proglas, naj izroče kmetje prostovoljno vso hrano mestnemu prebivalstvu. ('e bi tega ne hoteli storiti, bi obrožene delavske skupine začele pleniti po deželi.
Nadalje so nameravali komunisti zatreti vse protiko-nrmnistično Časopisje. Vse nekomunistične voditelje bi aretirali. ^ Vsak, ki bi se upiral, bi bil kaznovan s smrtjo.
V	načrtu je izrecno rečeno, da bi svojih nasprotnikov ne zapirali. Edinole tisti, ki je zakopan na pokopališču, se ne more več proti viti.
V	Berlinu je vladalo včeraj zvečer resnično obsedno stanje. Podnevi se je za vršil več vročih spopadov med demonstranti 111 ljudsko množico.
Brezposelni moški in razburjene ženske s svojimi o-troci so se pojavile na ulicah.
Vsi dohodi k vladnim poslopjem so bili močno zastraženi.
Na Wilhemstrasse, kjer stanuje obrambni minister Dr. Gessler, je smel le tisti, ki je imel pri sebi tozadevno vladno dovoljenje. Državna, hramba je bila pripravljena v košar na h, Če bi dospelo poročilo, da policija ne more ukrotiti demonstrantov.
Po cestah so vozili oklopni avtomobili. Na njih so se nahajali policisti, obroženi z revolverji, karabinkami in lahkimi strojnimi puškami.
Pred par (Jnevi je bilo mogoče dobiti hlebec kruha za trideset milijonov mark, danes je pa veljal 480 milijonov mark.
Brezposelni, ki so demonstrirali pred berlinsko mestno hišo, so zahtevali naslednje: —
"Vsi brezposelni naj dobe na roko deset tisoč milijonov mark; dva funta krulia, petsto funtov premoga, pol klaftre drv in pol funta masti. Po vsem mestu naj otvori mostna uprava kuhinje, v katerih se bo dobivalo brezplačno juho."
J Med demonstranti je bilo tudi dosti ljudi, ki niso govorili pravilne nemščine in so imeli na prstih, pripeto zvezdo.
To so bili najbrže ruski boljševiški agitatorji.
Nemški trgovci zahtevajo za svoje blago zlate marke, (štiri za en ameriški dolar), d oči m dobivajo delavci plačo v papirnatih markah. Ljudje ne razumejo novih de-j narnili določb in so strahovito zbegani.
Liter mleka stane sto milijonov mark. Navaden delavec zasluzi na dan tristo milijonov mark. Tri litre mleka lahko kupi s tem denarjem, dočim ne more kupiti štru-ce kruha.
VELIKA RUDNIŠKA NESREČA V BINGHAM, UTAH.
Bingham, Utah, 17. oktobra. — V Utah-Apex rudniku se je včeraj posul strop ter zakopal pod seboj šest pr*mogarjev. Štirinajst se jih je le s težavo rešilo. Rešilci so dosedaj od pal i samo dvoje trupel. namreč truplo formana Dan Edena in superintedenta Josepha Verd ena.
s
KAPITALIST STINNES JE ZOPET V RUHRSKEM OKRAJU.
Dneaseldorf, Nemčija, 17. ok. — IIupo Sitinnes, največji nemški industrijalec, je zopet dospel sem ter bo obnovil svoja podajanja s francoskimi oblastmi. Upa, da ga bo sprejel v avdienci vrhovni poveljnik okupacijske armade general Deguotte, kateremu bo predložil svoje predloge.
STINNESOV SIN PRIDE V AMERIKO.
London, Anglija, 17. oktobra. — Hugo Stinnes, sin nemškega ma-gnata istega imena se je danes vkrcal na pamik Resolute v Hamburgu. Prihodnji teden bo dospel v Ameriko. Na krovu je tudi nemški poslanik za Ameriko dr. Otto Wiedfeld, ki se je mudil na kratkem obisku v Nemčiji.
NEMŠKI POSLANIK PRI FRAN COSKEM MINISTRSKEM PREDSEDNIKU.
Paris, Francija, 17. oktobra. — Nemški poslanik von Hoesch je bil v avdienci pri francoskem ministrskem predsedniku. Prej je bil pri Poincareju .v avdienci predsednik Čeho-slovaške republike Masaryk.
POINOARE BO BOTER OSEMNAJSTEMU OTROKU.
Dmievflle, Francija, M. okt. — Nekemu tukajšnjemu zakonskemu paru se je te dni rodil osemnajsti otrok. Novorojencu bosta botrovala minifctrski predsednik Poin-care in njegova žena.
Druga žena nemškega kajzerja se je vrnila v Doorn. — Njeni o-trcci hodijo v nemško šolo. — Bivši kajzer je baje zelo inteligenten.
Doorn, Nemčija. 17. oktobra.— Princezinja Hermana je bila par tednov na svojih posestvih v Sle ziji in par dni na Bavarskem, pri- J četkom tega tedna se je pa zopet vrn/la sem k svojemu možu, bivšemu nemškemu kajzerju. S tem je zavezala jezik vsem onim, ki ko govorili, da se hoče ločiti od Viljema.
Že pred svojim odhodom je rekla :	-j — Prav bojim s odpotovati, ker . vem. da bo časopisje vse mogoče J pisalo in domnevalo. Moj odhod je pa potreben, kajti skrbeti moram za red na svojih posestvih in ; za svoje tri otroke, ki hodijo na ' Nemškem v šolo. Pol časa posvetim otrokom, pol pa možu. Moj I mož je visoko, izobražen in tako inteligenten, da moram napeti vse j svoje siile, če hočem slediti njego-govim izvajanjem. Z menoj je iz-tvaairedno dober. Na Holandskem 1 sem jako srečna, kajti tako dobrih ljudi, kot so tukaj, še nisem videla v svojem življenju.
{Osemindvajset bataljonov prodira proti Saški. — Njihova naloga je utreti proletarsko hrambo. Izzivanje berlinske vlade.
Berlin, Nemčija, 17. oktobra. — Neanški diktator Stresemann je danes napovedal komunistični Saški vojno.
j Zvečer je odpotovalo osemindvajset bataljonov državne armade proti Saški. Njihova naloga je zatreti proletarske brambovske organizacije, ki so bile sestavljene v svrho odpora proti nemškim fašistom.
To je odgovor nemškega diktatorja Stresemanna saškemu ministrskemu predsedniku Zeignerju. ker ni hotel prostovoljno razpustiti delavskih organizacij.
V izvanredni kabinetni seji, ki se je vršila včeraj popoldne, je t izjavil Stresemann. da bo napel vse sile. v namenu, da za dob i državna vlada potrebno avtoriteto po vsej deželi. / i Monakovo, Bavarska. 17. okt. — Bavarski diktator von Kahr ne bo miroval prej, dokler ne bo iztrebil iz Bavarske zadnjega komunista. Danes je s posebnim dekretom razpustil vse komunistične mladinske organizacije.
1
. Vsak učitelj, ki bo skušal v šoli L širiti komunistične ideje, bo stro-. go kaznovan.
85-LETNI VDOVEC SE JE POROČIL.
SLOVENSKA VEST.
Pr *i rojaku Resrriku v Xewbur-ghu, Cleveland, Ohio, se je zgladila štorklja ter mu pustila krep-lega lan t a. Čestitamo!
BELGIJA JE PLAČALA NEKAJ . OBRESTI ZDRUŽENIM DRŽAVAM.
WASHINGTON JE BAJE SUH.
Washington, D. C.. 17. okt. — Tekom zadnjih osemnjastih mesecev je washingtonska policija aretirala 5900 oseb, ker so kršile 18. amendment. Policisti so zaplenili v istem/ razdobju 34,000 galon o-pojnih pijač.
Washington, D. O., 17. okt. —;
Belgija je plačala danes Zdruze-, nim državam petsto tisoč dolar-j ijev obresti na dolg, ki znaša tri-i deset milijonov dolarjev.
NORVEŠKA BO KUPOVALA ŽITO IZ RUSIJE.
AVSTRALCI NOČEJO PROHI-I	BICUE.
85-letni Danel Batchelar, stanujoč na Liberty Ave v Jamaici se je včeraj poročil s 57-letno gospodično Ano Pentacost. Ženin je veteran državljanske vojne. Z očetom svoje neveste je bil nekoč velik prijatelj."
Možak je zdrav, čil in čvrst.
POGAJANJA MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI IN ANGORO.
Carigrad, Turčija. 17. oktobra. Danes se je začel pogajati turški zastopnik Adnam bej z zastopnikom Združenih držav glede obnovitve diplomatičnih zvez med Turčijo in Združenimi državami.
Združene države bodo najbrže v kratkem času priznale turško nacionalistično vlado.
TRGOVSKA POGODBA MED MOSKVO IN LONDONOM.
London, Anglija, 17. oktobra. Danes se je ustanovila tukaj ru-sko-angleška transportna družba, koje namen bo izvažati žito iz Rusije teh ga prodajati raznim evropskim deželam. Družba ima mi-ljon funtov šterlingov kapitala.
^ MAgf, NAROČAJTE S3 HA "GLAS NARODA" VAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV sne T SDE. OKUVa
Melbourne, Avstralija. 17. okt. Queensland je danes zavrnil pro-hibicijo z 22,000 glasovi večine. Suhači so na vsej fronti popolnoma pogoreli.
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENJS MATICE"
Za Štiri moške glaaova Uredil Matej Hubad * Knjiga ima 296 strani, ter vsebn je 103 najboljših in najnovejših pesmi s notami.
Cena s poštnino $3.00. "GLAS NARODA" 82 Cortlaadt 8L, New York. H. T
Moskva, Rusija, 17. oktobra. — Prihodnje leto bo kupila Norveška vse žito, ki ga potrebuje, od Rusije.
Sklenjena je bila pogodba za približno dvestotisoč ton pšenice.
IZŠEL JE SL0VENSK0-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1924.
Vsem tistim, ki so ga naročili, ga bomo odposlali te dni.
Koledar je znanstvene, poučne in zabavne vsebine, ter ga bi moral vsak imeti Naročite ga še danes!
CENA 40 CENTOV. Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.

NajveCji >lo»e—lri dnevnik
▼ Združenih drŽavah V«U»	leto . . . $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00 Za noxonatvo celo leto $7.00
MARTINEZ BO ZAPRISEŽEN
KOT PRED8EDNIK NICARAGUA
Washington, D. C., 17. r.tt — j Državni department je dobil poro-J Čilo. da j«* bil |M>«if>rt^lstN.liiik Rar-toloine Ma rtin»*z dane* zaprise-i žen kot predsednik republike Ni-t-arajrue.
Njegov prednik je bil Manuel ('hammoro, ki je pred par dnevi umrl. Medtem je opravljal predsednike posle notranji tajnik Iiosen d o Chammoro.	j
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IV XA8EDEHEM
OZEMLJU
•e potom naše banke tenia jejo aaaaaljtvo, kttro ta 90 idaklk
asfl^hs
m JageatortjIT* "hTl}l* aaapoAIUa aa aadaje po*• ta tapUtoja "Kt. poftai tekmi aratf" te "Jadnuuka banka" ? Ljubljani. Zafrata, Beogradu. Kranju. Celju, M*, rftooru. Dubrovniku, Splita. Sarajevu ali drueod. kjer Ja pa« aa hiti*
1000 Din.......$12.70
2000 Din. ...... $25.20
5000 Din. ...... $62.50
Prt (lakaslIHk. hI nuitj* manj kat mm «tao4 Ulnar*« rtfcwlai nuni M » «*»»tow sa M tulil« In arua* «r»«N.
aaapomja aa ■ft^P««^	banka" w TraM,
Opatiji la Seftra.
200 lir ................$10.20
300 lir ................$15.00
500 lir ................$24.50
^ 1000 lir ................$48.00
■a »HUJtu«. ki jii»aaj» BMMk »rt «M mmmUt aH pa MM Br iaaeUajM. pa amhitf ........I mat
▼radaaak aiaarji la Urna aadaj al atalna. menja aa Ta&rat la aaprt-Cakovaaa; la t^rukf* uua al MpA podati natantea eaaa napnt
X«k Baafc ^^ BAKBKB RATE BANK
BOattiiftJwil	New York. N. T.
^Hapaa ss^fcspH^l^ea Ja^fraariBa Baska
......" »
"GLAS NARODA"
twnM and PubhtneU by
liggi fiUkkiai Opmi
iA
II CwttaMl Him. ^^""'JtnMtU..	Yart!>'S»?<!i!'T
•t L Al NARODA" " __tVmkm e> PwW»)_,_
___i—u«< l»nr D»y Imtrt aune»y	Mlton.__
ta	M, ■■■■ »- iue	u hi late	»m — >>-**
Ke mi Ma m - — — HJO za iMimm »a nt m■ tata	WM
It MM Mb ..»whwwih»«.i«h	u M tata drth^nmmm ml
'"	____hiMcrlption Y«afly HM__~
A^v#rtIMm#nt do AQFMiviMitt_____
-^mtmrn Nrn«* Utfteje v—m dan Izvzemftl n—ail m w—mM»v _
PejM taaa paCataa ta m>«a«ci aa — prtoM«]«)^ Daw mmš m tagM« a»-mma m iS^ifjiji MraJIIUa	4m hitreje e»J«—e MAflta._
-« L A I NARODA-0 1	"i at UtnhctUB, Rpi VHh flk Wm
I Certteitat B7I	_____
D o p i s i.
• GLAg NARODA, 18. OKT. 1923.	_
bi prav gotovo pohajal visoko šolo, to pa stane denar.
Pozdravljam vse razsodne in pametne čitatelje ter čitateljiee tega lista, peelarje in peclarice, ee je pa kdo prizadet, naj gleda, da se poboljša.
Frances Šinkovec.
Peter Zgaga
m
NEMŠKE ZMEDE
I
-
17. Evtojh' so ,i<i vrnil v Ame riko peunsylvaiiski kon-; grarnik Porter.
Ktn*s<*maiina in ustavne nemške diktature nikakor, ne more prehvaliti.
Pravi, da je nemški državni kaneler mož r-udovitilij !^]iosobno^ti* ki ima cdinole t«> napako, <la ne vedno bolj nagiba na inonarhiti«*no stran.
<	Y• bi ostal Srcst-niaim nem&ki dikttator. bi bilo v Nemčiji kmalu uvedeno resarstvo.
Nemški veljaki so nanire«" prepričani, da je treba o<l-; praviti republiko ter čimprej niogoee uvesti monarliistieni; red. Kakorbitro bi s«* to zgodilo, l>i zavladala v Neni-j či ji mir in blagostanje.
To, kar j«* povedal kongresi lik Porter, .j«* povsem res-j ni«-u«>. » ve vsa Nemčija z izjemo nemških soeijalistov. ■ Kd<»r pa ><* vedno ni na jasnem. s<* lahko o tem uveri iz prvih uradnih dejanj novega kanclerja.
i diktatorjem se je proglasil vsledtoga, da bodo nemški fašisti jmkI njegovo uradno zaščito laliko počeli vse. kar, jim Ivo izljubilo ter da nni l)o mogoče zatreti napredni1 delavski element. '(
Iz v-eli delov Nemčije poročajo o aretaeijali razredno zavednih delavcev. Delavei ne sinejo zborovati, monarhiji in proti republikanci pa brez skrbi uganjajo, Jtar se! jim izljubi.
Na Saškem je nastavil vojaškega poveljnika, ki ima v» •* besede kot pa saški ministrski predsednik. Edinole državni vojaški diktator (iessler je njegov bos.
Saški ministrski predsednik je sestavil svoje ministrstvo p1 d pogojen^ da smel organizirati posebno de-; lavsko hraiuho, ki bo ščitila delavee pred fašistovskimi na-parii. Po dolgotrajnih pogajanjih mu je bilo to dovoljeno.
Sedaj pa pravi saški vojaški komandant, da je treba to hran ilto razpustiti, d očim se smejo fašisti organizirati in sieer na državne stroške.
Zeignerjeva vlada se nore pokoriti berlinskim po-^ Vel jem. < e !>i Sf jim pokorila, bi sama sebi podpisala smrtno obsodbo.
Pred kratkim je izšel v Stinnesovom listu "Zeit"j članek, kojeira n-t je naperjena proti Saški.
<	Ianek je pisal najbrže sam Stinnes. Stresemanno-i va diktatura je pa zavzela isto stališče kot je bilo v član-! ku priporočeno.
Iz te^a je jasno razvidno, iz katere plati piha veter.
<'e ne 1k> drugače, bo uvedel Stresemann vojaško kazensko ekspedieijo proti Saški in Turinški.
S tem bi bil dan signal za odločen nastop proti mo-narhistični Stresemannovi diktaturi.
To bi bil začetek splošne državljanske vojne, kajti borbe med delom in kapitalom ni v današnjih razmerah mogoče lokalizirati.
Veleindustrija hoče ta odpor čimprej izzvati ter ga zadušiti v delavski krvi.
Turčija zopet v Carigradu.
Xa temelju lozanske mirovane poodbe so zapustili vsi inozem-*ki uradi in vojaške čete Carigrad kakor tudi Durdanele; zdaj se je poslovil tudi visoki komisar Anglije, general Harrington, ki je Kil faktični gospodar mesta. Odšle so vse inozemske pošte in francoski policisti, ^izpraznjenih vojašnicah pa so namesti I. turški ar-madni zbor. Inozemske zastave so snete in nad mestom plapola zopet rdet i prapor s polumesecem.
S tem dejstvom so izsanjane sanje o ruskem Carigradu, o Carigradu kot prestolih i grškega imperija in o Carigradu kot drugem : ngleškem Gibraltarju. Ruski Carigrad ni postal, ker je Anglija tiho radostjo dočakala trenutek, ko je revolucija razbila v prah pravoslavno nacionalno carstvo in se odpovedala testamentu Petra Velikega, da naj bi na llagiji Sofiji zableščal sveti križ. Izid svetovne vo>ie je potem Angliji dal priložnost, da se na "furtimaški" način pod videzom internacionalizacije polasti mesta, ki ga je bila s težkim srcem priznala Nikolaju II., ko ta še sanjal ni o tem, da mu bo sledil Ljenin. Toda Anglija se te svoje osvojitve ni dolgo veselila in ko je Kemal paša potolkel Grke, je bil Carigrad izgubljen za Anglijo, oziroma za antanto.
Carigrad baje ne postane več glavno mesto Turčije, toda njegov političen pomen bo slejkoprej velik. Saj bo v njem nastanjena komisija za morske ožine pod predsedstvom Vazaf paše; to je pa ve-lepolitična korporacija. Tudi bo stacija za vojno mornarico, čeprav neznatno. Brez dvoma se bodo tudi niti balkanske politike pletle slejkoprej v Carigradu.
Turčija ima politične in trgovinske pogodbe z Rusijo, Anglijo, Ameriko, Francijo in Italijo. Ostale države skoro slede. Naša država bi tudi morala novi Turčiji posvetiti veliko pažnjo in skušati r njo navezati prijateljske stike. Turčija nam lahko veliko koristi in veliko škodi.	"Blovenee."
Kačji zdravnik.
Dunajski vseučilišeni profesor dr. Rud. Kraus. odličen baterlo-log, se je po desetih letih vrnil iz Brazilije domov. Vodil je bakteriološki zavod v Buenos Airesn in zadnji dve leti kačji institut v Butanantanu. Ta institut je leta 1898 ustanovil brazilski znanstvenik in pridobival iz kačjih zob serum proti kačjemu piku. V Braziliji je vsako leto okoli 1S.0000 iseb pičenih od kačah. Prej je večina umrla: odkar pa vzbrizga-vajo kačji serum, je pičeni človek v par urah zopet zdrav. Iz vse države dospeva po 1000 kač vsak mesec v institut. Pošiljajo žive strupene kače. ki jim jemljejo strup izpod zob. Serum razpošiljajo in vsak Brazilijanec nosi s seboj majhno injekcijsko brizgalko ter v cevi kačji .serum. Kadar ga kača piči, si napravi vsakdo sam injekcijo. Ker je v Braziliji tudi veda politikam, se je prof. dr. Kraus vrnil v Evropo. Ako prid»* v Braziliji po volitvah nov sistem na krmilo, odslove uradništv * in nastavijo drugr. in eelo znanstveni zavodi so žrtve — takih premeni!). Brazilske razmere .so torej
•isto — balkanske.
O brazilskih kačah je pravil dr. Kraus:
"Po dveletnem intimnem opazovanju teh ljubeznivih živalic lahko povem, da ne poznam neuin-nejših bitij od kač. Vse, kar se pripoveduje o inteligenci kač, je mravljično. Toda pogled nanje je očarljiv. Posetniki našega istitu-*a so jih včasih :3 do 4 ure stoje občudovali. Dvoboj med kačami je frrozen, sila zanimiv prizor. Oo-gnal sem. da so lisiee najbolj neustrašene sovražnice strupenih kač. Neka lisica je v našem zavodu razgrizla tri gade in jih požrla, brez škode. Delali smo tudi serum iz strupa škorpijonov in pajkov proti piku teh živali. Najopas-nejša kača je klopotača. Kemično kačji strup še ni analiziran. Kačji serum je izumil Psancoz Calmet-te, ki ga je najprej uporabljal v Indiji. Indijski kačji serum pa v Barziliji ni bil učinkovit; zato so morali dobivati serum iz domačih kač".
Prof. dr. Kraus je Čehoslovak in izda v kratkem knjigo o kačah v pravljici in umetnosti ter priredi o svojem predmetu predavanja s slikami in filmi.
Jugoslavia irredenta.
Nastopila je doba prešanja. Največ ga bo stisnil tisti, ki je naj-dalje stiskal denar.
Ljudje vedo bolj natančno, počeni je muškatel, zinfandel, raa-laga. tokajec itd., kot pa p očem so lire in dinarji.
Sodi so pripravljeni. Zima se Miža. Sveti Martin bo kmalu tukaj. In po svetem Martinu dolgi zimski večeri.
S kozarci vina se pa da ugnati vsako dolgočasje v kozji rog.
V kleti je vsepoluo popravil. Clovku se ne toži iti v klet niti podnevi niti ponoči.
Ko prideš v hišo rojaka, zavij po stopnjieah spodaj. Prej ga boš -.podaj dobil k^t pa zgoraj v kuhinji.
Mlado vino vre in se peni.
Suhači proklinjajo.
Toda s kletvijo in svojimi odredbami ne bodo nič opravili.
Zakon nature je močnejši kot \ m človeški zakoni.
Kougresnik Hill vabi smeje k <ebi zastopnike vlade in proliibi-cije rekoč:
Pridite k meni. boste videli, kako se mi je grozdni sok izpridil. Grozdje sem stiskal, pa je začelo nekaj motoviliti v sodu, in ko Je prenehalo motoviliti, sem pokusil. Božanska stvar. Pridite jx»knsit!
Pa nočejo priti.
Nočejo se na svojem lastnem jeziku prepričati.
Vretja pa tudi ne morejo spraviti pod ključ.
Kongresnik Hill se jim smeji. Brez dvoma bo vsako leto skrbel, da se mu l»o pijača na ta način
"izpridila" kot se mu je leto«?. * * *
Kako je treba odgovoriti tistemu. ki vas terja po krivici.
Knjigotržec je poslal svojemn odjemalcu račun za knjigo. Po štirih dneh je sprejel naslednji odgovor:
Naznanjam vam, da knjige nisem naročil. Če bi jo naročil, bi mi je pa gotovo ne poslali. C*e bi mi pa knjigo vseeno poslali, bi je ne dobil. t'e bi knjigo dobil, bi jo tudi plačal. (V je pa nisem plačal, je tudi nikdar plačal ne bom.
^^koTIČEK^v
M OSKRBA KAI^sm^
ff /f Q*rW m kraaferr Jo- R/ 1
II ,1 mam mM • iiil«i	OL. U
Članek '
Dovolj spanja zavaruje zdravje vaš»>-
Kii otroka.
lt.-ilna r:mU.l»ja nenuiienega spanja <o 2ivlj«'iisk<* vržiiosti jyi r:isfM<f^t «>-t roka. 11 rez potreluirsa i«,ritka, s-i v^i- (lolircTr skrtme lu-^t- in hrane l>r«v.-as|rf'>ne. Najbolj priporočljiv., je. e.* •>pi <»trok sam. Prostor naj t>o ^orak in • trffiro zratVu. M.«'.!-<.»■ siaj 1m. raven iz
lu.uilmža. žime ali film. Itlaziua iti IKitreFina. T.mIu r-e liiN-eti*. imi lahko ZKanete i»rti«T- jmhI ^lavo. Ha 1... otrok :.as;.al. mom I »I t i v —«»l ■ i mračno in mirno. Nikar ne zihajte otroka in 11111 ne »lajajte «-inaiul iivih snilsli-v. V.n-IKtuinite <i. <la j»' siianje naravna i tn-lia otroka i 11 tla je treha spanje priložiti na naraven naein. Ne »lajajte um iioiH-iieira zilravibi. ki je uametije-1 no -m spanje, kajti y*>m taka ztlr.Svila | so jako nevarna v rokah nei/ve/.ttanih 1'ravllna hrana in hranjenje i-niata «lo<ti opravka s -panjem. Ce je otrok siaiho prehranjen, ca In prehuilil
ghul. < '»> je |»revee prehranjen. s,» tiio-teni njegovi prebavni organi in utrtk ho nemiren. Zdravega otroka niktiar
ilrug!i«"e ne hiulite kot trtlaj, ko mu morate »lati ii~fi. To pravilo je tr. ha prekršiti in si«-er v slučaju, da je otrok moker. Veekmt prip«-ti. ila >>trok v tretjem me-..<-»i siii	eelo u« «"- in se
samo enkrat prehudi in sieer zvin'tr, ko ga treha nahraniti. V tej «1- lil naj otrok iHKtuevi «lvakr:it sj.i in sieer po dve m L to je dopoldne in p i poldne. Ko je otrok starejši, je s.iuin en »Incvni jKK-itek jM.trt-l.en. l'«>]M)Mne nuj pa si»i že \ ^aj «Io peteira alt s«'ste-
trn leta.
i	ste -t.iiili vse 7.a u.lul.en i».«-ltek
; otroka, iti <"-e je otrok ^e vhIiui nemi-
jreu. vprašajte za svet zdravnika. .Morda s*' razvija pri njem kaka hole® n, ki je vzrok nemirnemu ali (Himunjklive-
ga spanja.
STAH I'KOltLKM ZA MATERE.
Slatm prehrana je nnjviS'-ja s :vra?.nl-ea rast. .'-i- dekliee. \*<aka mati naj upošteva to nevarnost. Pred kratkim je neki slavni angleški zdravnik izjavil. .ta j«- Kil.» veliko ««1ra-Iili dekl. t
slabo preliranjetub. In najhujši del sla-
t..' pn-hrane, po njene p.»leili.-e. ki so oblikujejo v raznih holeznili. Posebno
jet tka ogroža dekleta.
Za zašeito vaše lie»»rke je pravilna hrana življenske važnosti, s tem. da •»riilenete Uordenovo Magle Mleko hrani vašega otroka, ste lahk i zagotovljeni. da dol dva hrano, ki je potrebna za Tvrsto zdravje. Sveži ^rak. dosti spanj;!. prijetna zal.ava v<«> to je tudi p -rrehno. Toda brez pravilne hrane n? bo noben otrok nšel slabi prelidani.
Strokovnjaški iH»skttsi. ki so -o xad-ujie vršili med šolskimi otroei. so p.i-kaza'i. da je Kagle Mleko izvanrrdno ns[>ešno pri zdravljenju slabe ptvlira-ne. <»tr<«-t. hranjeni z Kagle Mlek« m so dvakrat toliko prid« bili. ko tse je o<l njih normalno prieakovalo. Ve" pridobili kot pa otr.M-i. ki sn uživali isto množino navadnega mleka v steklenicah. Njihovi ueitelji |M»roFajo. da ne izgubljajo samo boljši in zdravejšl ampak s»» tudi uspešnejši pri m"-enjn.
ritajte te elanke vsak teden skrbno ter jih pridržite zjj Imm]<m"o uporabo.
Dvakrat krščen.
Marija Torker 17. Podbrda je letos meseca januarja q>urodila v Potlgori nezakonskega otroka in' ga se isti dan dala krstiti ua ime Florijan. Ker je hotela prikriti i svojemu zaročencu, tla je mati ne-zak' nskega otroka, je Tosrkarjeva izročila otmka v oskrbo kuhariei Avgusti Hvalič v Podguri in se je kmalu nato p( ročila z nekim Kar-lom Penvenut-i. Hvalič pa je zopet imela razmerje z nekim drugim moškim in da sti«ne iz njega denar za alimente. je razglasila svojim s sedet 11, tla je .-na pixrodila! otroka, ki ga ji je bila izročila v(
';rbo Marija .Tmkar. Dne 1:1 area je dala otroka vip v: - krstili ti.1 ime Kirel Hvalič. Onok je umrl v goriški bolnici dne 16. sep-« n. a. Lažni materi, ki - > ni več z glasil o v P od gori, še niso prišli na sled
Občni zbor goriškega političnega društva "Edinost".
Dne 27 septembra se je vršil v tj'.-iei občni zbor g»<risškega jK>li-tičnegn društva *"Edinost "*. Od n -hlaneev sta bila navzoča Sček 11 dr. Wilfan. tržaško politično diustvo **Edinost * sta zastopjUa Jr. C't.k iii dr. S! a vik. Društveni predsednik Križman je otvoril .d>čni zbor. prečital opravičilu i pisuii odsotnih juislaneev dr. P<rd-tromika in Lovrenčiča ter se s,p.>-jiiinjal (dieli zaslužnih 111111 lih mož dr. Kobala in dr. Gnuitarja. Nato jo društveni tajnik dr. Bitežmk podal poročilo o ilruštvenem delu v tnimilem lun. Na prvem mestu 1 poreča o krnslvib dogodkih Dru-:*:t v o je vse sttdilo, da se dotzeiu*
.' sniej ter se je končno res tudi , dradno usoto'ilo, da je spomenik poškodovala strela. Tu se je veli-: L:o trudil zlasti dr. Gaiber^eek. Ljudsko 01 jjaiiizjTvijo je društvo zve.llo v kmetsko-delav-.kih zve-t zah. Potem fx^roea tajnik o prlza-) 'b vanjill društva, da bi se kiaično I iPtanovil Narodni svet. Pogajanja se pa razbila, .kea- tržaško p<»li-_ 1 lično društvo odklanja vse pred-; loge. ki iinaj ► namen 'jirepreeiti I ližaško hegemonijo v bodočem r. sV''tu. — Na šolskem polju .i" doseglo društvo pred izpre-memlio režima otvoritev 111. raz-reJa slovenske ljuvlske šob- v Go-' :iei in nekaj drugih uspehov, a ko je zavladal fašizem, je postal 1 ves napor brezuspešen. Tudi .slo-i venski oddelek na deželni ghrho-uenmiei je zopet v nevarnosti. Društvo je šlo prebivalstvu ua roko v opcijskem vprašanju (d GO vloženih rekurz »v sta bila dekimaj, tginiitO rešena le 2), potem v Ln-/alidskili zadevah 111 v zadevah ojne odškodnine. Ko je prišel 11a 1 /lado sedanji režim, je društvo j poiskalo stik z vladajočo stranko. ] Za tajnikom dr. Bitežnikom je ' >oda! svoje poročilo blagajnik V Kozman. -- Nato je ob zelo nape-1 fem lazpoloženju govoril dr. Sla- ; vik. ki je pozdravil zbor v imenu rža.škega ipclitičnega društva.:' Sledila je razprava. Kot prvi je,5 »ranil tržaško stališče v stvari ' \'ar. sveta dr. Wilfan. Njegova /vajanja so bila vse prej nego!, ■pravljiva ter je drišlo večkrat dol' v iharja. Goričani so krepko bi a- j ili svoje stališče. Nazadnje se je le bat a končala s sklepom, da .se zvoli posel>en otlsek. ki naj pre-'če vsa sporna vprašanja in po-•oča potem ua prihodnjem obč-lem zboru. Položaj je bil pa že ako napet, da so pristaši liberal- i iega mišljenja, videč se v neznat-i manjšini, zborovanje zapustili. Ostali so zborovali dalje m prešli f na volitev novega odbora. V <«žji ulbor S!> bili izvoljeni: odvetnik lr. Str jan Tlrajša. novinar dr. E11-/elhert I*ese«]n jak, dr. Josip Bi-j iež»tik. zas«'bni uradnik Fran Bi-j režnik, vsi v Gorici, in zasebni J ravnatelj A)iton Vuk v Mirnu. V širši odbor so >>-li izvoljeni zastopniki iz vseh krajev Goriške
"Hrvatu" je odvzeta pravica do kolportaže.
Zagrebški "Hrvat" priobčil je na čelu lista odlok policijskega ravnateljstva, s katerim se zabra-njuje kolportaža "Hrvata" iz razloga, "ker s svojim neresničnim in tendeneijoznim načinom pisanja ogrožava javni mir in red". Z ozirom na ta odlok poziva uredništvo "Hrvata" ves hrvatski narod, naj pridno naroča list.
FlumU, Fa.
Slovenci in Slovenke v Farrell. Pa.! Vsak naj čita ta do<pLs in vsak naj se razveseli, ker se bo priredilo igro "Kakršen gospod, tak sluga". Igra se bo vršila dne 20. oktobra. Sedaj je napočil zopet čas. ki smo ga tako težko pričakovali. namreč sezona predstav in ijrer. Dramatični klub bo priredil nekaj lepih iger, in želeti je le. dr ; bi bila velika udeležba. Pojdmo si na roke; vsi za enega, eden za vse' Naš "Dramatični klub potrebuje preeej denarja za obleke in kulise in za različne druge stvari, ki so potrebne. Vsak pa ve. da zastonj ^e ničesar lie dobi. zato tudi prosim, da »e v največjem številu udeležujete naših predstav.
Igra "Kakršen gospod, tak sluga", je smešna burka enodejanka. Igral bo Dramatični klub Prešeren iz Girard, Ohio. Predstava se prične ob polosmih zvečer: po pred-| »-tavi ples in prosta zaibava. Vstop nina za moške ."»0 centov, za ženske 25. za otroke 10 centov.
Veselica se vrši v Hrvatski dvo-1 rani. zato vabim rojake iz Far-rella. da se je udeleže, in istotakn rojaki iz Sharona in AVheatlahda ("Mm večja bo udeležba, tem boljša bo zabava. Zato nasvidenje 20 oktobra 1923.. v Farrell. Pa.!
John C i gole
Breezy Hill, Kana
1 Pred kratkim sem čitala dopis
ali l»olje rečeno prismodarijo is
liarbertona, Ohio, ill sieer od do
pisnika, ki je prisostvoval sejan
tereijalk na Bolivar Roadu, s ku
halnico v roki mesto kladiva. —
Zakaj ni prinesel seboj krampi
ali lopate, ker bi vseeno bolje pri
j stojalo, kakftr pa kuhalniea ^ Pl
mora v Barbertonu že biti V mod
kaj sličnega. 111 tako se tudi terci
1 jalke poslužifjejo kuhalnie. Kakoi
vse kaže, mora biti mož zelo rado 1	*
veden, da se udeležuje njihovrt sej, ali pa pripada v njihovo or ganizacijo. Morda si je u aba v i , nalašč zato poseben radio aparat t ki ga obvešča o najnovejših ukre pih tereijalk? Malo se tudi liudu je. ker ga niso jiovabile srkat k a ve iz velike skodele. Pa naj le po trpi; mogoče ga ob prvi prilik sprejmejo v svojo sredo. Tedaj p« naj zope-t sporoči, kaj se bo na se ji sklepalo in sklenilo, in kakšne ga okusa je tercijalska kava. — C'e bi bila jaz tercijalka ali pa so cijalistka — kar pa nisem ne en< j ne drugo — bi mu priporočila naj si natakne primerna očala, d; bo videl dobro, kako tako pisanj« izgleda. Prepričal se bo. da ka takega in sličnega ne spada v jav j nos t, da čitajo pametni in razsod ni ljudje. Kuhalnica na seji mest* j kladiva, no, kaj takega še nisen slišcla, čeravno sem že od svojegi i petnajstega leta |>o svetu. Pame [ten mož ne bi tega dal v javnos za nobeno ceno. Ce nima drugegi j pasla, nego pisariti take reči, ji I bolje, da to, opusti in molči! Mai li rojak ne ve, da lepa beseda lep« 1 mesto najde? Ono poročilo bi bib \ primerjati, da ga je pisal nekdo ki je bil močno v rožcah. Ako j< zaveden mož in delavec, naj rajš sporoča javnosti, kako stoji v Bar bertonu z delavsko stranko, ne pi da se vedno ukvarja s tereijali 11 verskimi blazneži. Beseda napre dek jim je le na jeziku, ne vedi pa, kaj pomeni, tako tudi pisat ne morejo o tem. Tudi jaz ne bon zagovarjala te ali one stranke, ta ko tudi ne soeijalistov, ker so m znani tudi ti in enake sorte možje Če pogledamo malo nazaj v pre teklost. vidimo, da tudi ti pošte njaki kaj radi presedlavajo. ka . korhitro se jim drugod boljše o beta. Mnogokrat sem že čitala ta ke in enake reci, toda vedno sen domnevala, da bo že enkrat tak« pisari je konec, zato 6e tudi nisen oglasila. Dopisnik nadalje y»ise da ima predsednica Urša dobn namazan jezik. To mu priznam kajti po mojih mislih sta oba ena ka; menda ni treba nogenega ma-zati z oljem, kajti obema prav gladko teče. Tako je treba zapira- h ti duri in hram. da ni prepiha v hišo tudi k nam. Pustimo pobožnim njihovo veselje; naj ga imajo, saj nas nič ne stane, zato ne bodimo jim nevoščljivi. Če bi bil kdo izmed nas na njihovem mestu
DOMAČA ZDRAVILA
V salofll imam jedilna dišava, K naj po. vo Ječmenovo kavo in import!rana domača zdravita, katera priporoča mor. Knajp v knlifji
DOMAČI ZDBAVNIK
»iilta po brezplačni cenik, v kateren |e na kratko popiaana vsaka rastlin sa kal ee rabi.
PRISTNI STAROKRAJ SKI RIBCŽEN ZA REPO
z dvema notama.....-..........11.10
MOTIKA, domačega kranjskega izdelka ........ M
Na, zalogi imam suho grozdje, fige in brinjeve jagtde. FiSft* za ceno.
Blag«	yilMlMH prti« v
MATH. PEZDIB
Box 772, Oity Hall Sta. Hew York, H. T.
V New York je daspela slavna, italijanska igralka Eleonora Duše.
To je tista, katero je bil pred nekaj leti D'Annunzio osvinjal nred vsem svetom.
Kot je pokazala zadnja zgodovina, je storil D'Annunzio se dosti drugih svinjarij.
# * *
Vojne med Italijo in Jugoslavijo torej vseeno ne bo.
Belgrajska vlada je pametna in ljubi Slovence.
Zaenkrat še noče, da bi prodrl
Mussolini do Ljubljane.
* * *
General Majster je penzijoniran.
Slovenskega četnika, kaprala in četovodjo pa zlepa ne pošiljajo v zaslužen pokoj.
Njegovo mesto je kje v kaki
zakotni maeedonski vasi.
* * *
Velika povodenj v Oklahomi.
Bog ve. ee bo ta voda kaj ohladila vročo kri tamošnjih Knklus-klancev ?
* * *
Pravijo, da ima Trocki raka.
To ni še tako hudo, če se pomisli, da je bil Lenin že najmanj dvajsetkrat ubit.
Sedanja kajzerjeva žena pravi, da je s svojim možem popolnoma zadovoljna.
Ženska hoče biti po svoji natu-ri drugačna kot so drugi ljudje.
Kajezerja ni marala živa duša na svetu, samo ona ga ima rada.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupu-I jete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljili, da oglašujejo v listu " Glaa Naroda". S tem boste | ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
[HOVA ZANIMIVA PTJIQA
NA KRVAVIH
PMJANAH ——
HP RPLENJE. in strahote z bojnih pohodov bivšega A slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galici je, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
- Knjiga je trdo Tesana, vsebuje 270* strani in 25 alik is vojne.
'GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, Hew York, H. T.

New York, N. Y.
T#*m notixii s** p.«ziva vs<' Man«* in «*l..»ut-«' društva "Ord" št. IK) •IKKJ., da 7.O. gtrtiovo udeležijo prihodnje tr*VtnU*tne seje V ko-inito 20 oktobra ob 8. uri zvečer v društveni dvorani. Neopraviče-
IIU odsotnost te -s»-je <>g1<*l>i ]>o druKtvt nih pravilih. Op-«zarjam tudi '»tie, kat<»ri dolgujejo na »sesjnentit, naj pri prihodnji seji p »ravnajo, drugače Ixxlo susp^n-diiani.
Z brjit sk^ui jKiwlravom vam
vdan i
Valentin Orehek, tajnik.
Braddock, Pa.
Teiu {kotom ae naznanja vsem elanoui druitvu sv. Alojzija št. 31 JSKJ. da priredi Izobraževalno društvo prvo zabavno veselico v
1 -»riM Slovenskega IJ mia dne 27. oktcbra zvečer. IV.«Vt«k tb G. uri. Vstopnina j<« tiutjhna.	za
iiHtcI." in 2r>»* za dame. Torvj vas vljudno vabimo, da s-* udeležite v polnem številu, da pora<»rete Slov. Domu, <!a se prej pla»"a dvorana, .at«*ra je /.e kupljena. Druga veselica /a' v doinaveau IXmiu. Ot>-■ Meni vabimo ti*H stranska društva, nanuee iz Tn-stle, Delmoiit, Kxjwut in Pittabtirgh, kakor tudi \ v ostale rojake in rojakinje ter Kruti- Hrvate. T'»rej vsi na vese-li<-» v soboto 27. oktobra v lit vinsko dvorano na Wiixhinglon Ave. m<'(l s, in 9. uiieo. Na ve**4o svi-d*tije!	i i
Z bral sivim pozdravom
J. A. Germ.
Cleveland. Ohio.
Naznanjam elanoni in Vdanieam društva sv. Janeza Krs'fuka Ktev. :»T JSK.T., da se gotovo vsi wlele-i itt* prihodnje rrdne ineaaT-ne seje. ki se bo vršila dne 21. oktobra. Na dnevnem redu imamo volitev blagajnika in *** vef drugih varnih at vari je za r«*ti.
Nadalje naznanjam, da je društvo na svoji redni meseoni seji dne 16. septembra t. 1 osvojilo sUIep. da društvo plava zdravnika iz društvene blagajne vsem nmim rlanom, kateri pristopajo nn^eea oktobru, novembra in deewirbra. Društvo ima tudi prosto pristopnino. tako da vsak lahko postane <"lan društva sv, Janeza Krstnika in JSKJ. z malim d emirjem. Društvo je *sio največjih in najboljših društev v Clevelandu.
Seiiaj bratje in sestre, na delo za pridobitev novih članov in da pomnožimo nave društvo na 500 i latifflv in članic do konea tekočega leta
Jednota ie tudi razpisala lepe nagrade za vaa društva ali posameznik*. tako da bcrte šli lahko j. veseljem na delo za emu najboljši'h onranizacij.
P rat je in sestre, na delo, čas je »ratek, to traja samo do 1. januarja 1924.
Z bratskim poadravom
Prank Kaear, tajnik in organizator.
Lorain, Ohio.
1/. nrada društva sv. Alojzija
it. 6 JSKJ Ker imamo več važnih reel za refciti na prihodnji seji dne 21.
Joseph Fishier, gl. tajnik.
Račun mladinskega
oddelka
med Društvi in Jednoto. Za mesec september 1923.
Jos. Fishier, gl. tajnik.
Stv. Društ. Dohodki
izdatki
.•ktobra, vljudno prosi članstvo i^ii -tiji-n-sfri društva, da s*1 polno-s t-vilno udeleži seje. Z I rats', i m -pozdravom
John Kumše.
Yungstown, Ohio.
I'laiLom društva s.v. Antona^ št.
lus JSKJ. se naznanja, da^e društvo sklenilo na zadnji redni seji. i!;i se člane opozori, da ib se pri-! odnie seje vsi udeležili, ker ima-i.io več važnih točk za rešiti v ko--•'■s? društva.
Tudi imamo nekaj članov, ki iiiiojo š>- stare certifikate. ()p mi-pjiim jih, <ia bi to na prihodnji -:*ji prenaredili in naredili prave ■ jmroke, ker me že iz jrlavnega rada opominjajo. Tudi vsak dru-i naj bi pogledal svojo opor«»ko.
•	ima. kaj za prenareiditi, naj to -tori takoj. To je zadnji opomin /a t isle, kateri nimate oporok in
mate še stare certifikate.
Naznanjam a aru tudi, da se je kleuilo. da b<slo popoldne in ne več dopoldne v navadnih pro-•*<»ri!i. iiiimree ob 2. uri.
Alton Na gode, tajnik.
Priporočilo
Pittsburgh, Pa.
Pri Na nub i i Hrvatski Zajednici e vrši ,s«-daj Hplošaio glaf*ivajije a novega glavnega tajnika.
Za trliivinga tajnika omenjene rganizacije kandidira tudi Mr. vLFKSANDEK J. MITKER. ki ♦ hI« elan Jugoslovanske Kato-e Jeflnote, in sieer društvu sv. Štefana št. 26 v Pittsburghu. Sokrat Mueker j«1 tudi zlKtrovodja ukujšujcfra slovanskega tanrbu-;rškega kluba "Ilirija", ki p.»d jetrovim spretnim vodstvom iz-rxtno napnsJuje. S-.brata Muekerja poznamo Slo-enei v Piltsburghu že več let. On je po poklica brivec in lastuje v«.jo lastno brivuieo v Shanps-•urgu. obenem je pa tudi praktičen knjigi.vodja in kores^xnident ter je popolnoma zmožen oprav-j.tti posle glavnega tajnika pri a';ih wganizaeijah, kakonanje so iaše in hrvatske podporne oi-ga-lizaeije.
Z ozimni na dejstvo, da je Mr. Mucker tudi elan naše Jed note, in "Prištevajo"* obenem njegove sf>o-obnosti, skušnje in energijo, ga a tem mestu teplo priporočam
•	sem onim si»bratom in sonestram. :i tudi člani Narodne Ilrvat-
'ke Zajedr.iee.
Z bra t sk im p< zdra vom
Anton Zbašnik.
Smrt slovenskega častnika.
V vojaški bolnici v »SkopJju v Srbiji za logarjem umrl pešadij--ki kapitan F^odr Ravbar, eden znieil prvoV.ritelj.n- za Jugoeda-vijo. Leta >15 je prešel Ravtar ; svojim vodom v Rusijo, -vstopil * jugoslovanski dobrovoljski korpus in se bojeval v Dobrudži ter na solunski fronti. Rodom je bil Kraševee. Ni mu bila sreča mila, da bi doživel, o čemer je vedno an jal: *-eše«o in svobodno rodno ■nn zemljo. Zapnšča soprogo. Bil i" priljubljen kakor pri Un-ariših, tako tudi pri moštvu.
25	414.04	120.00	1	$ 36.25 22.00
20	275.86	26.00	n	
27	308.19	15.00		
2S	104.80	87.00	3	3.90
19	215.15	29.00	4	3.30
30		145.33	5	4.70
:il	v 227 29	393.00	6	20.10
32	170.65	98.00^	9	3.90
M	251.80	158.00	11	1.90
33	251. NO	158.00	12	
3 r»	175.04	47.00	J3	11.35
36	607.91	333.00	15	1.65
:i7	934.68	342.67	16	12.15
39	348.74	335.66	18	14.80
40	271.56	16.00	20	14.05
41	87.23	1,009.00	21	
42	247.11	85.00	22	
43	113.89	53.00	25	4.30
44	239.95	29.00	26	20.60
45	443.90	133.00	27	2.10
47	150.85		28	.90
49	267.41	48.00	29	21.85
50	-136.99	30.00	30	
51	54.48	122.00	31	5.30
52	159.82		32	3.00
53	290.47	48.00	33	S.85
54	79.11	1.082.00	35	6.55
55	159.05	258.00	36	25.45
57	164.46	161.67	37	25.65
58	176.37		39	15.75
60		31.00	40	9.90
61	160.16	33.00	41	5.55
64	36.23	53.00	42	3.15
66		174.00	43	2.55
68	131.80	90.00	44	3.15
69	73.45	40.00	45	26.35
70		44.00	49	7.90
71	340.67	556.01	50	1.05
72	43.45		51	.90
75	170.44	180.6G	52	2.55
76	97.34		53	7.00
77	155.00	57.00	55	10.30
78	191.10	41.00	57	8.70
79	40.89		58	5.55
81	87.00	426.00	60	
82		333.00	61	11.10
83	41.05	21.00	66	
84	101.50		68	9.30
85	249.94		69	3.00
86	91.74	24.00	^ 70	
87	109.40		71	7.55
88	136.45	207.00	75	6.15
89	180.42	94.00	76	4.05
90			77	1.95
92		39.00	78	4.65
94	317.48	88.00	79	1.65
99	131.38		81	3.15
100	34.44		82	
101	95.65	68.00	83	.30
103	213.63	52.00	84	.75
104	144.63	25.00	85 *	6.00
105	149.92	1,076.33	86	4.65
106	117.77		87	2.10
108	137.62	15.00	88	1.95
109	91.45	21.00	89	3.00
110	266.20	322.33	90	
111	118.32	30.00	92	
112	62.40	500.00	94	14.25
114	294.87	237.00	99	9.75
116	128.67	575.00	101	.30
117	55.35		103	4.00
118	70.66	33.00	104	5.90
119	53.23	15.00	105	2.55
120		222.00	106	3.45
121	47.10	28.00	107	.75
122	317.65	380.67	106	9.35
123	37.29	42.00	109	2.55
124	79.78		111	2.55
125	109.00	38.00	112	
126	52.77		114	14.10
127	34.67		116	7.35
12S	299.48	210.00	117	1.95
129	144.04	15.00	118	3.25
130	48.50		119	2.10
131	84.33		120	
132		15.00	121 •	3.75
133	131.78	120.00	122	12.35
134	59.60	15.00	123	1.65
135	106.87	104.00	124	5.15
Euh Ivana Groznega.
Večerni varšavski i'Kurjer"| je priobčil nastopno senzaeijonal-no brzojavko iz Moskve:
V Moskvi se mnogo govori o dogodkih, ki so se ml igral i te dni v-Kremlju. V palačah Kremlja je razmeščeno več višjih sovjetskih uradov in stanovanj nekaterih uradnikov. Po dnevi in ponoči stoji na dvorišču straža. In «?lej! Nedavno so našli na nekem hodniku truplo vojaka, ki je imel z nožem prebodeno srce. Preiskava ni mogla ničesar dognati. Drugo noč je stražar na Istem hodpiku strašno zakričal in se zgrudil onesveščen na tla. Ko je prišel znova k zavesti, je pripovedoval čudovite stvari. Kakor hitro je na Kremlju odbilo polnoči, se je pojavil na hodniku starec. Videl ga je dobro. ker je skozi okno padala luč svetilke. Starec se je bližal s strašnim, okrvavljenim obrazom in s palico v rokah polagoma vojaku. Spoznal sem ga po njegovih portretih. je dejal ves pres-trašen vojak. To je bil car Ivan Grozni. Lahko prisežem, da sem ga videl. Ko se mi je nekoliko približal, je starec dvignil svojo strašno palico. Takrat se«n se zgrudil na tla in izgubil zavest. V zagonetnem dvorcu stoji sedaj vedno podvojena straža.
Nov žeparski trik.
Na berlinskih podzemskih železnicah so se pojavile nove vr->te žeparice. Pri izstopu iz voza pade nenadoma kaka dama v nezavest in pade ponavadi kakemnu gospodu, ki baš istočasno izstopa, okoli vratu. Slednji je seveda pripravljen pomagati "nezavestni", ki se kmalu, ko se je "osvestila", zopet vsede na voz. Nazadnje ugotovijo gospodje v svoje največje presenečenje, da jim manjka ura ali pa denarnica. Baje je bilo že več žrtev tega najnovejšega trika.
Himen.
Pri sv. J al: ob u v Ljubljani je v nedeljo 2:1. septembra župnik liarle z\ezal življenski usinli Fra-' na Kovača iv. Ljubljane in Maui-
ec Kolarjeve. rodom iz Celja.
-
Glasbena Matica v Št. Bju.
Prvič po prevratu je pohitela v nedeljo 2M. sept. v Št. llj v Slov. goricah mariborska (ihisbena Matica. Na kolodvoru so jo pričako-! val; učitelji s « lako mladino ter; .'eilka množiva ljudstva. Postavljeni so bili tudi slavoloki. Popoldne se je razvila velika veselica. Matičarji so s svojimi pesmi vzbudili velikansko navdušenje med kmečkimi poslušale i. Vrsto napit-tiic je otvoril narodni župnik Bračko, nato vodja Glasbene Malice Aniuš, šentiljski župaji Thaler in odposlanec Ciril-Metodove • lri.žbe Škulj. Pri tej tprrliki je bi-
Ila ustanovljena tudi podružnica (.'iril-Metodove družbe, za katero s j i'ili zbrani takoj znatni prispevki. Škulj je imel obenem konferenco 7 obmejnimi učitdji glede podrobnega narodnega dela.
Slečena ženska v cerkvi.
V	nedeljo 2^1. sept. je pi-isla v frančiškansko cerkev v iMariboru 2f>letna Marija Potočnik iz Sv. Kriii, ki se je med maši pričela nenadoma slačiti. Odpeljali jo v. rešilnhn vozom nn mestni fizika! na opazovanje.
Poskusen samemor v Mariboru.
V	nedeljo 2:J. sept. zjutraj si je prerezal mariborski trgovec Sami-da z britvijo žile na obeh i;i>kah. Prepeljali so ga v bolnišnico. Kot vzrok' njegovega poskušenega sa-lni mora se smatra ločitev zakona, ki je biila izvedena v soboto 22. sept. preti sod-iščem.
Smrtna kosa.
Dne 26. septembra je umrl pri Sv. Antonu na Pohorju v 74. letu ovoje starosti Fran Mravlja k. veleposestnik in župan. Pokojnik je j bil skozi 40 let župan v svoji ob-čini. <lola:o vrsto let načelnik kraj-nega šolskega sveta in član okrajnega zastopa. J i 11 je neustrašen propovednik napredne in jugo»lo-vdiske ideje. Zvest svojim načelom, je vzgojil svojo veliko družino v strogo narodnem duhu. Zapušča ženo in f) otrok, med njimi Frana Mravljaka, profesorja v Celju, in IV?ra Mravljaka, velepo-, sestnika v Vuhredu.
Dne 26. sept. je umrl v Ljubljani Albert Derasmc, brivec, posestnik in meščan ljubljanski. P»>-kojnik je bil kot antrkvar znana osebnost tie samo v Ljubljani, ampak tudi daleč naokoli. Bil je samonikel človek, vseskozi odkrit značaj in vrl narodnjak. Njegovi otroci so odlični Sokoli.
Ko stariši ne pazijo na otroke.
V	vranskem okraju se je zgodila pri posestniku Remcu strašna ne-sre<*a. Nedolctni sinček se je igrali
/. lovsko puško, ne da bi slutil, da je nabasana. V trenutku, ko prestopi prag mlajši brat, se puška sproži in zadene nesrečneža v lic»\ Težko poškodovanega fanta so prepeljali takoj v celjsko bolnico. \ko sni bo posrečilo kirurgovi spretnosti rešiti dečku življenje, nin preti nevarnost, da oslepi na oboli cČAiih. Koliko nesreč se do-vsled nepazljivosti staršev.
Izpred okrožnega sodišča v Celju.
Iz zaktjenjciiegH skladišča južne železnice v Hrastniku je izginil v noči na 26. prosinca zaboj s 50 k g sladkorja. Kot krivca sta se i/sledila 1-iletna šolarja Karol Hojker in Stanko K*>škiU'. ki sta ukradeno h!a«ro prepeljala na na3i-kah k si^stri Mariji Hojker. Drugi dan so sladkor po »pekovskem učencu llajku Nusvsbaclierju ;zro-čili njegovemu mojstril Valentinu Alitučičvi in /t^ii Antoniji. Nade-bmlui Karol Hojker j«' vrliu tega ukradel meseca aprila v ILrastni-
ku i.L'.no l>2ago precejšnje vrednosti. Okrožno sodišče v Celju je prisodilo llojkcrju in Ročikarju radi prestopka nedorastlih 4, ozi-roi:ia :t tttlne samotnega ziiprtja, Ant'niji Ahačič 4 tedne. Valentinu Ahacu" tedne, Itiijku Nuas-baeher 14 dni, .Mariji Hojker pa il> dni p<>< strenega zapora.
Razne vesti iz Novega mesta-
V noči od 22. na sept. je bilo vlomljeno v hotel Koklič na Ljubljanski vesti. Tat*»vi so pokradli razno blago, kakor: namizne prte, cigarete, 6 kg sveže telet'ne, pet po rv i j mrzlih pečenk itd. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša okoli 5000 Din.
Umrl je znani cerkovnik Rakar. Ivo je ležal na mrtvaškem odru. je udarila strela v o0 korakov oddaljeno cerkev i:i je pritisk strele deloval ^ tako silo, da se je truplo mrtveca dvignilo in so se.čuvaji močno prestrašili. ■ K< lo jugoslovanskih sester je pri red M o 23. sept. javno tombolo v pri<l novomeških revežev, ki je dobro uspela.
Kap je zadela Cirila Pa panel a iz CJorice. ki je bil na (»bisku v Mokronogu. Prepeljali so v l>oliii-eo usmiljenih bratov v Kandiji.
Oro/jnki so aretirali na Potoku ]>!•': Novem mestu 231etnega Franca Rat-aja iz Št. Petra pri Novem mestu in Franca Turka i/. Dolenje vas . Slednji se je tik pred zapori okrožnega sodišča iztrgal orožnikom iz fcok in odnesel pete in verigo. Oba imata temeljito pred-izobrazbo zaporih. Franc ltataj ie že odsedel v mariborski kaznilnici skupno 7 let. Prišla sta šele pred nekaj meseci iz za]H>ra. Turka se niso izsledili. Gotovo se bo kmalu javil, pa ne orožnikom, temveč nepoklican pri kakem posestniku. Vnet je zlasti za obleko, ure in dragocenosti, ne brani pa ».e tudi denarja.
Splošno glasovanje.
t
Glasovnica posameznega člana (ice). (VOLITE SAMO ZA ENEGA.)
Za glavnega blagajnika Jngoslovanake Katoliške Jednote.	LOUIS CHAMPA, član društva Sv. Srca Jezusa št. 2, Ely, Minn...................	•
	JOSIP A. MERTEL, član društva Sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn...........	
	JOHN GrOUŽE, član društva Sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn.................	i 1
V meatu..............................dne
1923.

podpis člana (ice).
(Pečat društva.) POJASNILO.
V smisla ustave in pravil Imajo pravico v slučaju volitve odbornikov samo ENAKOPRAVNI člani (ice). Vsak enakopraven član voli lahko nn društveni seji ali i»a v svojem stanovanju. Splošno glasovanje je v veljavi Sest tednov, prif-ne se 30. oktobra In se konča 1. decembra 1933.
Dolžnost vsakega enakopravnega dana (ice) je. da glasuje po svojem prepričanju in da odda svoj glas r določenem časa. Voliti se sme samo za enega kandidata, sicer je glasovnica neveljavna. Za katerega kandidata želite voliti, naredite križec (X) v okvirju na desni strani kandidatovega imena. V slučaju, da kateri član <ica) ne prejme glasovnice od društvenega tajnika. naj jo izreie iz Glasila in glasuje. Glasovnico i*>tem ponljite tajniku (iei) društva.
Gasik Jigoskvaiske ® Katoliške Jediole
Vstanovljena leta 1898.	Glavni urad Ely, Minnesota.	•	Inkorporirana leta 1901._
GLAS NARODA, 18 OKT. 1923.
Glavni •dbomlkl.
T ^daadnlk: RUDOLP PERDAS. »U E. lUth Bt. ClevaUad. O
PodpradMdJuk. LOUIS bALAM, Box IN Psarl At«l. Lorala, O.
Tajnik: JOSEPH P18HLER. Ely. limn.
ZaAaanl LU«aJr.lk LOUIS CHAMPA, Box Ml. Ely. Minn. Bkfajnik neixpiA^mnUi amrUUn; JOH.N HOVEE.N. tl] — 131k ▲▼«. Baa«.
Lmlutk. Mian.
Vrhovni xdravnlk.
Dr. JOS v. CRAHEK,	Amnicu Sšt-ie Bunk BM(., 600 Gr»ot St. at
Sixth Ave.. PttUburgh. Pa.
Naasaml odbof:
ANTON EBASnTK, Room SM BakawaU WA*^ aor. Diamond aa« Oraa«
atraata, Plttaburah. Pa. MOHOR MLADIČ. 1SS4 W. 1« Straet. Chicago, m. FRANK SKLRABEC. 4823 Waahlnstoo Street. Denvar. Colo.
Parotnl ad bor.
LEONARD 8L> HODNIK. Box 4S0. Kir. Mlna
(SHEgor J. POREXTA. 310 Btev*-naon Bidg . Itiyallup. Wash. FRANK ZOR1CH. «21? SL Clair Ava. Cleveland. O.
Zdrulavilrl odbor. W
VALENTIN PTKC. TH London Kd . H. E.. Clev«l*ndL O.
PAULINE ERMENC. Park rftr., Milwaakce. Wis. JOB1P 8TERLE. 404 E. kleaa Avenue Pueblo. Colo. ANTON CELARC. Ut Market Street. Waukegan. 1U. *
__Jadnotlno uradno flwilo: "GLaa Naroda'*.	-
Vm stvari tikajo«« mm uradnik zadev kakor tudi den&ra« poHUatva naj aa poftiljajo na glavnega UJnlka. Vaa pri tot b« naj se podllja na predalnika porotnega odbora. Pro*nJ« aa »prejem novih Članov la bolnlOra apl£av%la naj aa podllja na vrhovtia*a »dravnika.
Jugoslovanska Katollika Jed nota aa prlporofta vaem Juaoalovanom aa obilen priatop. Kdor »eli poetatl fl«n te oreantuclja. naj aa sgUal tadnikil blltnJega druitva J. 8 K. J. Za u«tanočitev novlb drultev ae pa obrnit« n*	tajnika. Noto dmltvo mm Uhko vatanovl s t f lani ali članicami.
Naznanila.
Račun med društvi in Jednoto
Za mesec september 1923.
»Stv. lirust. Dohodki izdatki t		
1	f 627.81	$ 574.00
•i	473.21	291.00
3	162.07	53.00
4 .	132.85	57.00
5	204.63	|
6	504.40	198.00
9	469.00	322.00
11	109.01	292.00
12		144.00*
13	118.99	
14	93.56	71.00
15	287.57	107.00 j
16	265.29	41.00
18	449.08	221.67
20	303.85	38.00
21		53.00
22		
136	50.91	10.00
137	55.54	
138	63.92	%15.00
139	57.04	\o.00
140	94.15	\
12 Za Avg. 245.05		
52 "	159.82	
88	133.46	t
90 "	57.32	1
Skupaj	$18,547.78	$14,398.00
125 126 128		2 25 1.15 4.65
129		5.10
130		
131		1.95
132		
133		1.35
134		.75
135		2.25
136		2.40
137		3.35
138		1.20
140		4.35
12	Za a v g.	4.95
52		2.55
88	T J	1.95
90	J »	.15 —y—
Skupaj :		$612.85
IP :t	-3 TOM ,	j.-
:V i^. . ' ->;<- ■ , i1 - '
.....^ ' . , T-J
> - v ■ . ^ • .if". :


GLAS NARODA, 18. OKT. 1923.
Italija je hotela napasti Jugoslavijo.
Dopis u Pariza "SI. Narodu".)
TV dni je vsa francoska in angleška javnoHt trdno pričakovala, da izbr«hne vojna med Jugoslavijo in Italijo. Pariški listi ho i-mdi točna poročila ovojih iz\esti-teljev iz Italije, da koncentrira I-talija silno vojsko na jugoslovanski meji. Vedelo se je. da je italijanska vojna uprava zbrala na Krh>u in v Vipavski dolmi nad 70.000 vojakov vseh branž in da
je dala |>o-»amne, najbolj izpostavljen*' strat«'gi«"ne točke močno u-trditi in opremiti s težko artileri-rijo. Med <lrii*r.m s<> poročali ti izv***titelji, da je italijanska vojna uprava spravila na Snežnik težke topove in možna rje.
Ker s/) iz italijanwkiffa vira istočasno poročali, da se pripravlja na vojno tudi Jugoslavija, je bilo splošno mnenje, da j«- samo vpra-■anje n«-kaj dni. da prid»* med Jugoslavijo in Italijo do izbruha sovražnosti. Zato s» tudi i*>samni listi hiteli, da odpošljejo svoje posebne poročevalce v kraje, kjer »o mislili, da se najprej prično sovražnosti.
Pred kratkim so od t^b vojnih poročevalcev dospela prva brzo-javna poročila, ki so poročila nemalo senzaeijo. Vsa ta poročila so vedela pač povedati o veliki kon-eentraeiji italijanskih čet na črti Snežnik-Xanos. o utrjevanju po-edinih strategičnih točk, zatrjujejo pa obenem, da so Jugoslovani takorekoč goloroki in da nimajo na meji prav nobenega vojaštva. Jugoslovanska meja je dejansko brez vsake zaščite. O kakšnih jugoslovanskih pripravah za vojno akcijo sploh ne more biti govora.
Tudi razpoloženje meti jugoslovanskim prebivalstvom je vse preje kakor navdušeno za vojno. — Jugoslovani sicer čutijo veliko krivico, katero jim h< če zadati v reškem vprašanju Italija, vendar pa jim niti ne prihaja na misel, da bi v danih razmerah apelirali na orožje. Stiskajo sieer j>esti, — škripajo z zobmi in — molče. Zavedajo se, da so danes še preslabi, da bi z uspehom mogli računati na to, da bi krivico odpravili z apelom na orožje. Čakati hočejo na ugodnejši čas, ki prkle gotovo, morda že v bližnji bodočnosti. —• Takrat pa bodo pripravljeni že na vse slučaje in si vzamejo sami to, kar se jim je sedaj ugrabilo v protislovju s svečano sklenjenimi pogodbami.
Tako se skoraj dobesedno glase vsa poročila posebnih poročevalcev. Ta poročila so napravila na politične kroge, posebno v Parizu. a tudi v Londonu, kakor Je razumljivo, nad vse mučen vtis. Izkazalo se je namreč, da je Italija pripravljala na Jugoslavijo nenaden napad in da bi bila ta napad brez dvoma tudi izvršila, ako bi se pravočasno ne pojavili na licu mesta izviti tel j i pariških in londonskih časopisov, ki so še o pravem času korigirali italijanske vesti, da j'1 Jugoslavija tista, ki noče mirne rešitve reškega vprašanja, marveč hoče spraviti reški problem z <*boroženo silo s aveta.
^im je italijanska diplomacija bvidela, da je njena igra pred javnostjo razkrinkana, je takoj jela trobiti na umik. Jela je zatrjevati, da ne more biti govora o kakšni koncentraciji čet na jugoslovanski meji. marveč, da so se docela slučajno vršili običajni vojaški manevri, ki pa a^olutno niso imel! nobenega namena, da bi bili kakršnakoli demonstracija proti sosedni državi. Predvsem bi naj bila popolnoma iz trte izvita trditev, da so bile posarane obmejne točke utrjene in opremljene s težko artilerijo. Z vsem: temi ugotovitvami pa so prišli italijanski diplomatic šele. ko so neprstranski francoski in angleški svedoki pred v*o javnostjo dokazali, da hoče Italija brez vsakega povoda napasti nepripravljeneg golorokega so-aeda in mu diktirati svojo voljo.
Docela naravno je. da machiave-lkt ični nastop ni ootal brez učinka na javno mnenje. £ato so jeli tudi franceski in zlasti londonski listi tnsati v zadnjem času o italijanski politiki v tonu, kakršnega doslej pri njih nismo bili navajeni.
^pisava riasti london-
f ilUl NEZADOVOLJSTVO NA FILIPINIH.
skih listov ni ostala neopažena rimskemu časopisju, zato je bil tudi tu znak za umik. In rimski. — prej tako bojeviti listi, so se kar naenktat začeli cediti same pomir-ljivrr>ti in popustijivosti. V tem ozirn sedaj prednjaeijo glasila, ki so bila preje naglasnejši klieatelji k boju.
Italijanski načrti so bili vsekakor izvrstno pripravljeni. Da jih niso mogli izvesti, je zahvaliti sairio f»nim listom, k: so verjeli 1-talijauskim hajkam ter poslali na *' bojišče * svoje poročevalce, ne zavedajoč se, da so jih s tem poslali razkrinkat italijanske spletke Za pariške in tudi londonske časopise je to prav dobra lekcija. Dosedaj so Italijanom verjeli vse in jim šli v vsakem ozirn na lima-nice, morda bodo v bodoče bolj previdni.
• - •
''Slovenski Narod" dostavlja k temu : — Po tem. ko smo prejeli ta dopis, smo imeli priliko govoriti z uglednim inozemcem, ki se je pravkar vrnil iz Italije in se je do zadnjega časa mudil v Trstu in na Krasu. Ta je v celem obsegu potrdil, da so se vršile velike vojaške priprave na jngoslovansk* meji. Že prej je italijanska vojaška uprava transportirala na posamezne obmejne točke težko artilerijo. Vsi ti transporti so se vršili ponoči. Obmejnemu prebivalstvu je bil > v začinjeni času pod naj-1 strožjo kaznijo prepovedan vsak vstop v gozdove. Na mejo je mar-širalo vojaštvo samo ponoči. — Zlasti močno zasedena je bila meja ob Snežniku in Nanosu. Skoro vsaka obmejna vas je dobila svojo posadko. Da bi se bili vršili ka ki vojaški manevri, je glupa trditev. V resnici je bilo vse pripravljeno za vojni pohod preko meje ".Demobilrzacija" se je pričela §ele pred par dnevi. To demobili-zacijo izvajajo sedaj docela odkrito. Prod kratkim so transportirali štiri topove največjega kalibra in Štiri možnarje. ki so bili že mont? rani na Snežniku. Tudi Nanos so zadnje dni — demobilizirali.
Kake stara je zemlja,
Geologi se trudijo na vse mogoče načine, da bi določili pravo starost zemlje. Njihove številke so o-gromne, a zelo neenake.
Najzanimivejši so podatki inženirja S. Welischa, ki je na podlagi geologičnih opazovanj v dolini Reuss izračunal, da je zemlja stara uad devet milijonov let. — Po njegovih opazovanjih je preteklo 1.150.000 let. odkar so se dvignile Alpe. Dalje meni liseh: Postavimo, da je treba za tvor jen je ene geologične kamene plasti eno platonično leto, ki šteje 25.000 navadnih let. Od začetka crganične zgodovine zemlje do mlajše tercijarne dobe. v kateri so nastale ravno Alpe, imamo oziroma štejemo 35 pododdelkov. — Torej je preteklo do srede terci-iarne dobe od začetka tvorbe kamenin x 25:000 kar znese — 903.000 let, in če vračunamo še gornjih 1.500.000 let, dobimo skupaj 2.053.000 let.
K temu moramo prišteti še čas od kozmičnega postanka zemlje do prve sedimentarne tvorbe na ■ nji. katerega računamo na 7.055. 000 let. Skupno dobimo na ta način število devet milijonov let.
Nasprotno je neki drugi geolog Jolv, po imenu, izračunal starost zemlje iz množine v morju naha-jajočega se natrija in je dobil o-promno število 90 milijonov let.
Dubois pa je izračunal na podlagi opazovanj raztapljanja apnenca v vodah zemlje 37.5 miijonov let. ki naj predstavljajo starost našega planeta. Kakor torej vidimo, velja tudi na poju raziskava-nja zemlje izrek: — Nič ne vemo gotovega!
Nesreča v kamenoIototl
V kamcnolonm Stimlje v okoiici TVštine ?e je nenadoma zrušil ve-Uk jAbv kamenja m prsti, ki je pokopal šest delavcev. Vse so mrtve izkopali iz ruševine.
Doklej je človek mlad?
' %
Kdaj nastopi pri človeku doba starosti? Ali je človek s 35. letom res že star? — Naziranje fran-voske Akademije. — Starost in mladost sta dva individualna pejma. — Mladi "starci" in stari "mladeniči."
—	Človek je toliko star. kolikor se čuti, — pravijo ljudje. Francoska akademija, ki izdaja, nanovo svoj slovar, pa se je odločila, da dostavi besedi "mladost*' sledečo razlajro: — Mladost je doba med dvajsetim in petintridesetim letom. — Francozi so nad to razlago ogorčeni. Torej s 36 letom se že začenja starost ? S 50. naj bi bil človek menda že starec! — Kaj je znak starosti? Nagubančena polt, sključena hrbtenica, omahljiva hoja ? Vse troje lahko opažamo na ljudeh, ki so po letih Še zelo mladi dočim vidimo "starčke" prožnih nogr, ravnega hrbta in ravnih lic. Duševna odrevenelost in iziena o-sl a bel ost * Marsikak "starx?" je v obeh ozirih svežejši in močnejši od "mladeniča". Sivi lasje? Mnogo starcev nima sivega lasu. a mar sika k mladenič je siv in plešast že s tridesetim letom. Starost in mladost sta torej zelo individualni: so starci mladeniči, in mladeniči starci. Mnogo je nesrečnih žen ob mladih možeh, a dosti srečnih ob možeh višje življenske dobe.
Karin Michaelis je napsala novelo "Opasna starost", ki obravnava žensko v dob od 40 do 50 leta. Pisateljica trdi. da je ta doba pri mnogih ženskah najbolj opas-na. Kritiki pa so trdili, da je ženska lahko "opasna" že od 14. leta pa tja do 60. ter so se sklieavali na Ninon de l'Euclos. In Faust pra-vi: — id* bin zu alt. um mir zu spielen, zu jung, um ohne Wunsch zu sein. — (Prestar sem. da bi se samo igral, premlad, da ne bi imel
svojih želj.) Goethe trdi: _ Ju-
gend ist Trunkenneit ohne Wei n, (mladost je pijanost brez vina), a Lessing: — Man spricht selten von der Jugend. die man hat, a-ber desto of eter von der, die uns fehlt. — (Malokdaj govorimo o mladosti, ki jo imamo, a temveč o mladosti, ki nam manjka.) Pariški Temps se zatorej jezi na Akademijo in piše :
—	Državljani, ki so starejši kakor 35 let, bodo odločno ugovarjali. da bi se ne smeli več smatrati za mlade. Akademija, ki je sama že v visoki starosti, in čije člani so večinoma zelo stari, mora vendar sama zase zahtevati večno mla dost, saj so njeni člani "nesmrtni"; drugače jo moramo smatrati za otročjo, zakaj otroci tudi smatrajo za starega vsakogar, ki se noče več igrati z lutkami. —
0 krinolini,
Brz »javke s Filipih naznanjajo, da se tam pojavlja vedno večje nezadovoljstvo napram ameriški nadvladi. Celo med četami, ki so bile dosedaj zveste Amerikaneem, je pričelo vreti. Zgornja slika nam kaže strategic ne cesle v filipinskem gorovju, kjer se bodo završili v slučaju vstaje prvi spopadi. Spodnji dve sliki nam kažeta razvoj filipinske civilizacije. Na levi je filipinski domačin, ki je pred petimi leti vstopil v ameriško službo. Na desni je njegova slika iz sedanjega časa.
Napredek v civilizaciji.
Počasni napredek civilizacije. — Namizno orodje je novejša iznajdba. — Začimbe in dišave za j edi sc veljale dolgo za luksus. — Mesta ao dobila svojo ponočn o razsvetljavo šele v novejši dobi. Žimnice so prišle v rabo šele v 14. in 15. veku. — Španski gran-di so smatrali celo srajce za nepotrebne.
Kultura je duševna omika, civilizacija telesna clika. Človeštvo napreduje neprestano v kulturi in civilizaciji. Nam se dozdeva nemogoče, da bi prednamci ne živeli prav tako kakor živimo mi sami. Naši otroci pa jemljejo telefon, telegraf. aeroplan. cestne železnice, elektr čne naprave i. dr. kot samo ob sebi razumljive stvari, ki so bile večno tu. [Marsikdo na primer ne ve. da so vilice, s katerimi jemo, izum novejšega datuma. — Prej so ljudje jedli le z žlico ali prsti. Nož je prastar izum. Toda Še v srednjem veku so prinašali na mizo meso na koščke razseka-no. t> jedli so ga z žlico, s krušnimi skorjami ali s prsti.
Tudi namizno posod je iz žgane ilovice ali cina je iz novejše dribe. Prej so imeli le lesene, zlate, srebrne ali bakrene sklede. Krožniki so nastali jako pozno, kajti v stari dobi je vsa družina zajemala iz Lste sklede, ki je stala sredi mize. Še sredi 18. veka so bile vsesplošno v rabi lesene sklede in lesene ?lice.
Začimbe in dišave, ki se uporabljajo za jedi, so bile dolgo nezaslišan luksus. £ladkor, žeran, poper, muškat i. dr. so poznali le bogataši.
Javna razsvetljava, luči po ulicah in trgih so novejši izum. Grki in Rimljani sa si ponoči svetili z bakljami. Toda samo m ovit i. — Drugim je morala zadoščati mese-"ina. kadar je bila. Drugače so se lovili po temi. &ele po-zni srednji vek je izumil lojevke in voščenke. Toda kdor je rabil svečo, je bil a-li zelo imeniten, ali zelo bogat. — Da bi mesta razsvetlila ulice, na to je bilo treba čakati še dolga stoletja. Najprej so imeli oljevke ali le redkokje, kasneje petrolejke; šele v minulem veku so uvedli plinove in komaj v zadnji dobi električne svetilke.
Seneca in Plinius sta grajala Rimljane, ki so si hladili pijačo na ledu. češ. da je to nečuvena po-tratnost; Ksenofon obsoja mehž kužne Perze. ki nosijo pozimi rokavice: Plinius je zmerjal Rimee. ker so spali na pernicah. Ko so bile uvedene žrmnice namesto slamnjač v 14. in 15. veku. se je to smatralo za grdo razneženost. Še v srednjem veku so smatrali vkuhanje sadja in kom potov ter njih uživanje pozimi za potrat-nost.
Perilo so smatrali celo v Španiji, kjer so grandi jedli le s sre-
brnih krožnikov, za luksus. Celo visoka gospoda je imela le po eno — srajco. Kadar je bila že neznosno umazana, so jo dali prat. — Medtem so bili brez nje ali pa so ostali doma. Seveda je bila srajca iz močnega platna. Zato se ni čuditi. da' so bogatini volili svoje košulje v oporokah, na pri mer pariški meščan Galerau de Bretom eno. a kanonik Jean de Hotemoslil (1379 leta( celo dve.
Krokanje in ponočnjaštvo je iz novejše dobe. Prej so krčmarji morali svoje krčme zapirati, ko je zašlo solnee. Popivalo se je le skrivaj in v strahu preti zaporom in glnbo.
Kdaj so se uvedle krtačke za zobe in za nohte. nL znano, gotovo pa je. da jih smatra marsikdo še danes za luksus. Celo inteligentne ljudi vidimo v družbi s črnimi nohti in neumitimi zobmi. Civilizacija napreduje!
Muzej za modG.
V pariškem modnem muzeju bodo razstavljeni vzorci vseh mod — od pričetka človeštva pa do sedanjega viška civilizacije. — Muzej bo dobra šola za umetnike, krojače in modistke.
V Parizu pripravljajo muzej, v katerem sč bo videla na lutkah
oblečenih v vse mode, ki so nam znane iz zgodovine, gotspa Moda bd začetka človeške civilizacije do danes. Muzej se bo dopolnjeval vsako leto. Za krojače in šivi-! Ijf, za garderobarje gledališč in najrazličnejših zabavišč, za slikarje. kiparje in pisatelje bo ta muzej prav zanimiva šola. Nobena moda ni nova, ker vse izvirajo iz prejšnjih ter se razvijajo iz kontrastov ali kombinacij. Zato morajo ustvarjači novih mod predvsem poznati mode minulih dob. ako hočejo podajati novosti, ki so ne samo lepe. okusne, ampak tudi praktične. Obleka ima namen človeško telo varovati mraza ali vročine ter prahu in blata. Moda pa hoče to obleko izpreminjati tako. da je človek navidez vedno nov in vedno lep. Ženska moda hoče še posebe povečati telesno lepoto. — nedostatke zakriti dn vse prednosti stopnjevati oziro.ma vse nedostatke umetno predstavljati. Kar je preveč, naj moda utaji, česar le premalo, naj moda fingira. — Toda tudi modni umetniki so že izčrpani. Novosti ne najdejo več dovolj in zato se ponavljajo v neznatnih varijacijah. Ker je Pariz že dolgo zibel vsakršne me.de, bo novi muzej gotovo oplojal modist-► ke vsa^ s starimi idejami.
Na Dunaju imajo v državnem osrednjem zavodu za žensko obrt Mollardgasse, stekleno omaro, v kateri je velika množina moških in ženskih figuric, po šest centimetrov visokih in oblečenih po starih portretih. Figurice so podarile zavodu dunajske aristokrat-ke. Obleka, perilo, obutev, frizura — vse je kopirano točno po historičnih osebah. Žal. da je barva oblek obledela. Vendar so te figurice izvrstno učilo. Na njih se vidi. • kako se človeški okus izpreminja. a da je vse ostalo končno večno isto. Lepa ženska ostaja v vsaki modi mična, ako ima poleg lepote vsaj nekaj duha in vsaj nekaj temperamenta.
Lep čuvar javne varnosti.
Beograjsko sodišče je spravilo v zapor orožnika Radi.^ava Ran-koviča, ki ie bil v službi v vračar-kem koinisarijatu in je na najdrznejši način pri belem dnevu jemal denar od delavcev. On je vsak dan pričakoval v svojem rajonu delavske akupine in zahteval od posameznih delavcev legitimacije. Vedno jih je nekaj zadržal in ko so drugi odšli, je rekel, da legitimacije niso v redu Ln da jih mora odvesti na policijo. Medpo-[(ma jim je pa v živih barvah slikal posledice, ki jih bodo nosili zaradi neveljavnih legitimacij. Seveda se je dal potem preprosti in ie za kakih 200 do 300 Din uboge delavce pmrtil. da so se vrnili na delo z ''napačnimi" legitimacijami. Sko-zi več mesecev je orožnik tako praktieiral svoj postranski poklic, dokler ga nwo prijeli. Seveda je bil takoj odpuščen iz službe in izročen sodišču.
Trgovina z nagrobnimi križi.
Na osiješrkem pokopališču se je dalj časa vršila zanimiva trgovina z nagrobnimi spomeniki. Tamkajšnji grobar je namroe prodajal spomenike, za katere se nikdo ni' K riga! ter zbrisal z njih napise in druge znake, tako da a> stari grobovi ostali brez spomenikov. Ugotovilo se je da so nekateri "preurejeni" spomeniki stali na. treh in celo na štirih grobovih. Sedaj se vrši sodna preiskava.
1
Preureditev selske službe pri pošti Leskovee pri
Due 1. oktobra je pričel selški pismenoša pri »poeti Leskovee dostavljati tudi v te-le vasd: Loke, Volovn-k, Selce, libej, Neariska j'ora, Brezovska gora, Sennie, Dre novec, Križe, Dolenje in Brezje. Dostavljal bo vsak pondeljek in petek. Dostava ▼ Drnovo. Bre&, Mrtvice in Zadovinek se je preložila na ponedeljek, sredo in petek, v ostale vam pa na torek, če-* trtek m sobote.
Pasje pečenka.
Okusi so različni. Marsikdo ne je polžev, ostrig ali žab. Slabo mu prihaja, če sliši samo govoriti o taki hrani. Pa so morda polži prav izvrstni. Baje so celo nekatere žu želke dobre na krožniku. Marši kdo niti konjskega mesa ne mara. V Parizu pa so leta ISTI. baje celo podgane uživali! Zdaj poročajo dunajski listi, da so mizarskega pomočnika EmerLka Hollowitza zaprli za teden dni, ker je lovil, pobijal ter pekel pse in jih jedel z najboljšim tekom. Neka ženska je čula skoraj vsak dan, kako v soseščini psi milo tulijo in hrope-jo. Opozorila je redarja, ki je šel v dotično hišo in našel napol zadavljenega napol z ubito lobanjo ječečega psa. Mizarski pomočnik je mirno priznal, da lovi, pobija, peče in je pse, ker je pasje meso naravnost izvrstno. Ker je pobijal pse brez dovoljenja posestnikov. je bil kaznovan. Poslej bo lovil le prodane ali divje pse. Pomočnik je trdil, da ima človeštvo neumen predsodek proti pasjemu me.su. kakor ga ima proti konjem, podganam, ostrigam, polžem in žužekam. Treba se sega privaditi, in potem tekne tudi ono, kar se po krivici studi.
ROJAKI, VABOČAJTB 8E V J
'GLAS 1AKODA', VAJVtta
SLOVENSKI DHIV11I T CDftUtaU OTtAVAM.
Angleški ženski svet obsoja kri-nolino, to je staromodno široko žensko krilo, ki ga hočejo zopet uvesti modni kralji. — Pravijo da je tako krilo v sedanji dobi nepraktično.
Krinolino, ki je po najnovejših modnih poročilih spet pričela siliti v ospredje in ki jo vsiljujejo modni kralji elegantnim damam, je večina žensk odklonila. V nekem ženskem časopisu so navedle žene na podlagi vprašanj vzroke proti noši krinoline. Najprvo navaja nepraktično obliko tega oblačila, kateregra nošnja napravi popolnoma nemogočo vsako moderno damo. Dandanes, ko ne sme nihče izgubljati časa, l>i bila noš-nja krinoline ne samo- mitka. ampak tudi nepotrebna potrata časa. Moderna žena, ki je zajKislena v kakem poklicu, sme porabiti za svojo toaleto največ dvajset minut, in ne toliko časa kakor zahteva oblačenje tega najnovejšega modnega oblačila. Tudi je potrebna za ta obsežno oblačilo postrež-nica. katero pa si morejo dovoliti samo z materijelnimi sredstvi obdarjene ženske. Krinolina je toaleta za hišo in je bia mogoča v tistem času. ko se je odigravalo življenje žene meti štirimi stenami. Žena sedanjosti pa se kreta mnogo na ulici in sploh na prostem. Krinolina bi jo v svobodnem kretanju ovirala. Kot tovarišiea moža bi se dandanes samo osmešila če bi se odela s takim maskerad-nim krilom, ki se ž njenim današnjim življenjem popolnoma nič ne strinja
Ubeglih mariborskih kaznjencev
še niso ujeli nobenega. Najnevarnejši, Vid Krištofič, je bil kmalu po begu najprej doma. kjer se je preoblekel In se nato podal na pot, menda k svoji obrti: vlomom.
ZDRAVNICA JE OPERIRALA ROMUNSKO KRALJICO.
Bukarešet, Romunska, 17. okt. Danes se je podvrgla romunska kraljica Marija preeej težki operaciji, katero je pa srečno prestala. Operirala jo je slavna romunska zdravnica dr Martha Trsnca Reiner.
Po par dneh bo že lah k 3 zapustila posteljo.
Največja cvetlica.
V angleškem botaničnem vrtu v Ke\vu pri Londonu se nahaja rastlina z imenom Amorphophal-lus. ki nosi največje cvetove kar jih sploh poznamo na svetu. Največji mož doseže komaj s konci svojih prstov krono in s svojimi rokami objame samo polovico cveta. Duh cvetlice #e zelo neprijeten, nekaka mešanica., smrdljivih rib in sežganega sladkorja. Steblo cvetlice zraste do višine 12 čevljev. Akoravno napravi ta velikanska rastlina, katere domovina je slikoviti otok Sumatra, vtis mladega drevesa, spada vendar k rastlinam, ki jih prištevamo v botaniki k nižjim vrstam, in je sorodna aronovi palici, ki raste tndi pri nas po močvirjih.
Spanje žuželk.
Splošno je znano, da večji del živali ravno tako potrebuje spanja kakor človek. Te neobhodne potrebe ne opazujemo samo pri višjih vrstah živali; še celo pri ri-bah^mamo tipične spalne pojave. Predvsem pa je pred kratkim u-spelo odkritje, da morajo spati tudi žuželke.
Po poročilu v Južni Ameriki živečega nemškega učenjaka Fieb-riga spijo žuželke izključno ponoči ali ob medlih, deževnih dnevih, in vseh teh, izvzemši ponočne vrste. niso nikoli zalotili v spanju ob solnčnih in jasnih dnevih. Najbolj interesantne so številne in včasih celo čudne spalne poziture, ki jih zavzemajo posamezne žu-želčne vrste. Navadno se zagrize-jo živalice v rastlinsko steblo, tako da visi telo prosto v zraku, v enem slučaju pritisnejo noge v krila k telesu, v drugem pa jih zopet stegnejo od sebe. Po<sebno tipično spalno lego zavzame vr ta os, ki se zagrizejo v steblo s hrbtom navzdol. Zadnji del telesa o-brnejo peavokotno na hrbet, tako da tvori telo s steblom kot 60 stopinj. Druge vrste se pa primejo z nogami. Kot spa.lnico si izvolijo žuželke najrajši suha stebla rastlin brez listja. Pravijo, da je zelo težko zbuditi živalice iz njihovega spanja, medtem ko jih vzhajajoče jutranje solnee kaj hitro s]>ravi pokonci. S poskusi so dognali, da se da žuželke in sploh živali nižjih vrst uspavati tudi z umetnim zasenčenjem.
Seveda nima njihovo spanje nič skupnega s pojavom, da se nekatere žuželke napravijo kot mrtve, če se jih dotaknemo, ki je zopet pojav čisto zase.
Novo prerokovanje o koncu sveta.
Neki angleki učenjak je te dni izustil grozno prerokovanje, ki mora navdati vse ljudi, ki mu verujejo, s strahom. On ne trdi nič drugega nejro to, da bo nastopil konec sveta dne 4. februarja leta 1929. Tega dne-bo prihrumel na zemljo strašen ciklon, ki bo s hitrostjo treh do štirih tisoč milj na uro opustošil celo zemeljsko oblo. Razdejana bodo vse znamenite stavbe in zgradbe, ki so ponos človeškega uma. Sredozem. morje se bo strnilo z Atlantikom. Sedanje reke in gore bodo izginile a mesto njih se bodo pojavile druge. Le malo ljudi se bo rešilo, in tem bo dana prilika, da oonorijo ljudski rod.
"...ii--.
___________________________•____
GLAS NARODA. 18. OKT. 1923.
Morski razbojnik.
Spisal kapitan Frederick M&rryit.
5EVERGVA ZCRAVILA VZQRZliJUO
ZSRAVjt V QRUZIHAH
Tfudis
^evaiafične h i fro da i safe. " če rabite
S E V E R A S C.OTHAODQL
2an«lj*vi lin'nrot
btofako vporabe* je za iz vinjen je. obline, za ofrpnelost hi ofjronelesf Unih mišic fer udov.
ČEM* JO /AT GO CCHTDV
Vprat^c v lekarnah,.
W. F. SEVERA CO. x
CEDAR R API OS. IOWA
Šclski zakon pod mizo.

DR. LORENZ
6§2 Pran Ava„ PITTSBURGH, PA.
matfft «lovkn«k? movm«it idaavmi«
IMcijalict BoIKIM BOLE2NI.
Maja arM« Ja tdravtjanja akutalft tn kronUsi* »»»m!. Im
nad 23 M Ur mmip ikuxiji v uiti bot«*nl*i ,
J"*«* *-Si» itevmi^tk TMto *as muaiB ooaelAome rwnttl In mposntu' waft* btMtui, ta way ozdravim in vn«m moč in zdravje- (koti u i«t *r aabti poaabfte akuinj* pri exdravf.'enju moikih blazni Zato aa MMiRomn xanaati na xtn«, moja »krt pa >*. «a vae pepelnoma »»•n. Na o^lalajfea. ampak prMSta £h»pr«je, *•» ^4-avtrn zastrupljen« kn, Mj»(.ie la Itaa po tstosu, boissnl v grl H. laa paianja laa. riole»lw v tutat*, efcas« rana; netatnf r>t.Hvtna la boi«oii « me**. «aa>ca*i, letrafi, tricdcu, rmenico r>vT.itiZMi. «stsr; »»at« tU«, nttufii ttt ur«: V	sraO* ki pMk •« «o*oUb* to ». popoMaei
v tcret, ftetrtak tn sobota od 1 d rollus to t, rrUv: v »«d«Uafc la
*>il veter le slab. gotovo ne dospe pred Yeeert*m v j>rie*tajis*V.
"Znl m: jr'\ j> rekel admiral, ""zakaj :n ishi ntzbojiiiki prkU*j"» pred s^h? **L-e. (i'lovo jili
ima Š** nekaj na kroVu/'
"I'nv'in T<nla sodna razprava ** te;*.ko koiu-a žr danes. Smlnika i ho v soJiiče najmanj preti eno jro. "
*"Ni». !iuii<> tepa. zakaj toliko jih jf, da jih ix> tn*l»a obesrti v oddelkih. K*-r j<» pa še v toliki dalji, ila Jim j»* mogoče signalizirati, o]>-v»--tit** <j-a. da stoj.* i azbojn:ki rav-l no pr»-d «WKli*tiii. Iwtliko prid** v čolnu na suho, A mu ljubi.'' Hilo je nekako okoli poldne, ko i jjnali razbojnike, med njimi tudi Fran« • va. 7. močno straž > v </dno	kj»*r jih posta-
vili pred sodišče. V si »dni dv«rran: »• j»* kar tri«* <>Ih" inst va, zaJ-iaj za-:iimanj** je bilo velikansko.
Mnogo izmet} onih razl^ojnikov. ki bili ranjeni pri napadu na <*um:inosrf/va ip«»loj>ja in pose*»tva :er pozneje uj»*ti, je bilo umrlo v 'uporu. Vendar jih je ]»a prišlo »>
I1 jietinštirideset pred .sodišče. Njih 'jvitn obleka, njih bradati obrazi, kakor tudi spomin na njih trn-zovitosti, vse to je /-bujaJo pri ! nav/očncnu « in'mstvu strah, igrozoj :n nejevoljo.	j
Dvema izin»"l najmlajših so do-! volili, da sta bila (rlavni priei pro-! ti (stalim. l?i!a sta na ^Avenger-' ju samo «ekol?ko mesecev. Toda j že iz te kratke doln* sta mog'la' jiriraii o umoru mornarjev treh' ladij, namenjenih v Zapadno In-' d?jo. iii pa o napadu na t'urnano-J »vo posestvo; to je zaidoato-' v ado za obsodbo.
Muugc "a«.a je bilo seseda tre-' ' '»a, predno je bilo zadoščeno sod-•rii'n foT malnostim. Hiizljojniki so i :n<»»-ali odgovarjata na različna ' vprašanja 'n omenjani »priči sta naposled p<-d;di obširno izjavo. ! 7>ozno je že 1 iio. ko so p reči t al i, jias^ojnikom obvožnieo ter jih' j vpraSaH. ali iinajo šr kaj pripom- j ] 'liti v wojo olneuiibo. StKlnik je ' \-pi;i^anje ponovil «e en]<rat. j Prvi je oarlasil Hawkhirrst.! Da l»i se rc"?il, skoro ni mogel u]>a-1 li. Kdini nje^rrv mtmen je bil pre-' orečiti. da s«* ne lii Franeiseo1 uspešno zi»jTOvai-ja' ter utekel ne-1 • *a>tni in sramotni smrti.
Hawkhnrst je izjavil da je bil , /a dokaj čas«i na ra<zbojni£ki li.dji |
>	"Avenger", da s> <>fa pa šiloma i,'ujrrabni na neki drugi ladji ter ■! pj-i^-ilili, tla je prot.i svoji volji
! žil, ! ar more potrditi tudi kapita-ij nov sin. ki stoji tam-le — pri tem je pokazal na Franoisea — ki je bil na razbojniški ladji, odkar je 7a"ela pleniti. Hawkhnrst se je vedno protivi! in nasprotoval ka-pitanu, ki pa pa ni pustil z ladje, , ker je bil edini na kix>vu, ki jo je k mogel voditi. Poizkušal se je ka-j pitami upreti in mu vzeti pov^ij-. ništA-o ladje ter je k temu d<»sti-krat nagovarjal mornarje. Ravno v onem ča.su, ki je razbojniška j ladja plula v preliv med otoki j fvarko*, je bil zaradi »ličnega pu-izkusa zajet in zaprt in to potrdijo lahko vsi možje, kaJtor tudi I kapitanov sin, a ko le hočejo. Dalje. tla so ga izpustili samo zaradi-tega, ker je edini poznal pot skoai a preliv in ker ko mu grt-zili, da ga _ v rž i jo morje, ako prav ne vodi ladjo, mi pa je potem namenoma a zavoril na skalovje. Ker je vedel, da ga hoče kapitan umoriti, je ustrelil Kajna, ko je plaval k o-brežju. kakor more izpričati kapitanov sin ; ta ga je namreč obdol-K žil umora in se boril ž njim iLa življenje in smrt, dokler ju niso ločili častniki in mornarji t«r ujeli
>	ob^h. Sevetla nikakor ne pričatu-n je, da bi Francisco, ki je kapitanov srn, govoril resnieo, da reši
e njega, ker ga je zelo sovražil že od nekdaj. To sovraštvo «e je posebno pokazalo pri napadu ob Mag-da'lenski reki; za ta napad so bili ^ že davno prej naredili načrte. Rri tem so poslali FVanoisca naprej, ^ da bi se izdal *a ti entree neg-a člo-t_ veka z raabWe ladje, ki je pa v j, »-eaniei irne! namen ogledati, kj« u je plen, da tako mnogo pomore razbojnikom pri napadu. Princi«-j co pa je pri tej priliki pognal iK>gnal kri^glo v njegovo ramo, ^ kar dobro vedo vni ostali razboj-0 niki in česar Franeiseo ne mor« tajiti. Nadeja se, da sodi&ee proti u Franei.scu uporabi nmčilniao, da a izve resnico. Na vsak način naj « j. nn: pa ukaže, da govori sedaj.
je	(Dalje prfto&gHL)
Neki Francoz je pred kratkim iz luSei novo sredstvo reklame. Svoj zrakoplov je opremil s poseb :im aparatom, ki spušča iz drobne cevi močan curek debelega dima. !S pomčjo tega dima .je mogoče pi>ati razne reklame na nebesni obok. Aeroplan leti v linijah črk ter ima pri tem odprto cev za dim. V zraku se nato pojavijo črke kot beli oblae ki. Neka tobačna firma je izdala že milijone in milijone dolarjev za *odazevno reklamo. Slika nam kaže JIrs. Cirilo Turner, edino žensko, ki izvršuje ta posel.
V albanski prestolici.
Vi'?« vr?a s Iska - blast v Julij-; -ikl K vajini — kralj, naučn » s';rb-tvo v Tivtu — jr> izdalo odloik. v katerem izjavlja, da se "odpove-' tuje" k< misijonc'lnim poizvedbam, ki jih prepisuje št»Iski za-( 'ji urez nadaljnjega izpr.-mi-nja d»fbi.njo hrvatsko s ►lo v Lu-H nicah v it^ilijansiko. Na ta način si b< d • Italijani v bodoče prihranili trud, da zlepa in zarda "pri-Ifhe" neitalijan^ko prebivalstvo ^a p:»:talijančenje p<»sameznih š<»l. Iznajdljivi so in sram jih ni nič.
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite aa moj kotel, kjer dobite naj boljša prenočišča in boste najbolj postreženi
Ciste sobe a eno ali dvema po? tel j ima. Prortor n 290 oseb. Domača kuhinja. Najnilj« cena.
AUGUST BACH, 63 Greenwich St., New York
Westinghouse išče fante.
k-;
(Nadaljevanje.)
Klar« j«' oeitajo.V, toda Ijuber-
niM> p< ck>cla!* Edvarda, ko .jo > od pel .i«.! v.^lja Mina. Temu e«4n® *».' ie Veda j pridružil eden i ladje "O nmif»** in nioStvo je s svojimi č»Tniki stm»ah» prr»ti obrržju. Prvi čoln je rak a I, dokler niso iz-r« e li Hawkhur~ta iii FVan« wn« rtKfalim i»»mar]ini, nato pa so k KLaro t drmiH pri>?i ladjama. Edvard Templemorc se je «»zrl na č< In, ki je peljal s setK»j Klaro, in tika/al, <Im vzamejo Hawkhnrsta in F i aneiiM a v drug čoln ter ju * t m/i jo. Sam pa se j<- z »Irugimi tiioi na rji na]>otil zasb-d^.vat ostale rr/bojnike.
\1eJ ravno Of^vLan m prizorom s i prišli d«» breira tmli ostali čolni bojnih lad j in ni'«itv< '" Aveuger-,, o" jt>. brez v«>ditelje>v, raz kropilo na \ sit rani. lluogo jih
bilo ubitih in ranjenih. V dveh irab s«> ujeli vse razbojnike. Ker jih je b !o /< o inno^o, so sklenili, da -v povrnejo č* ini z ujetniki h'Tomuvu", kjer j.in da kapitan /jtpo v«• d u j "či častnik narla! j-j nja p^ivelja.
Ko v , na krevm "f'miusa*' pre-ebvlal v»xte ujetih razlH»jnikov, v.,) ili n.t>T«-|i s^ioro K">tdeset, iz-m«sl katerih so biLi polo vie o if ujeli ranjene m ki »r* se podah brez upor«. Hiitih so našteli pet-uaj ;t in sodili da jih je prav toliko utonil", ko je krogla zadela /aduji dH poslednjega razbojni-bli»*ga čolaa. Nii.jsi ujeti raz-L' jniki zatrjevali, je večina njih uj»^a, je bik> vendarle še do-
vi 1 j vzroka misliti, da se jih je nekaj poskrilo na otoku po podzemeljskih jamah.
Ker je imel kapitan ''Comnsa' lialog, da <»{• vrne kolikor le mu-goče hitro, s*1 je odločil, da nemu-iloma odpluje z ujetniki v Port Koval ter pns, i	da
po lovi še one razl»ojnike, ki so se morebiti po«krJi po otoicih. in da etiue, ako mogoče, kar je vrednostnega na 4' Avenurerju in ladjo iuip^»sled uni'"i. Ta povelja so izAtirli i navadno naglieo. Razbojnike, m^d kater'mi je bil seveda tudi Franeiseo, «t > spravili na varne prodore in dvignili čolne.
ure jHitem j.» "1'omus" razvil svojo zastavo tu svoja jadra ter pustil FUvarda Tenrj>lemora z ' Knterpriso" zadaj za kločevjem, la izvrš- povelje, ki unu je bilo naivM-eno. Prav tako je za«ista!a,' tudi Klara, ki je imela se<laj do-j volj čase. da prežene neouuipnostl :n ljuboMimn<akt iz srea svojega; ljubimca IZdvarda.
17. poglavje, v. Sodba.
Cez teden dni je dospela ladja "('< mns" v I*ort Royal. Kapitan je odšel takoj v Peun, da sporoči admiralu o usp«-šnem izidu ekspe-
dieije.
"Hvala llogu!" je dejal ailmi-ral, "da smo vendar enkrat ujeli te lopove! Malo viseti jim ne bo prav nič škodilo. Razbojniški kapitan, pravite, je utonil t"
"Tako se poroča", je odgovoril kapitan .Maulv. "Bil je v zadnjem čolnu, ki je zapustil razbojniško lati jo in ki ga je zadela Krogla iz našega t<»pa ter se potopil."
**2elo žal mi je. Smrt je bila zanj predobra. Zaraditega pa mora mo druge kaznovati prav ob-eutno. Prhi morajo pred admiralsko s d išee, k i inia v rokah ipravo-sod>tvo po ud prtom morju. Pošljite jih n* suho, Manly, da si poleni n m i je« no roke."
"Jako dobro. Sodimo pa lahko, da jih jc Še nekaj na otokih, in "Enterprise" jih s^daj isee."
"Povejte mi vendar, ali je Temple more našel svojo gospodično?"
"O, da. MMim, da je vae v redu. najsi nisem mogel mnogo govoriti ž njim o tej stvari."
"No", je odgovorni kapitan, "zelo me veseli, da, t» slišani. Dobro. pošljite torej morske razbojnike na *uho. Manly, k pristojnim oblastvom seveda Ako jih najdejo še kaj več, jih obesimo potean, ko jih Teroplemore prižene. Bolj me veseli, da amo uničili te lupež-nH-:e, kakor če bi bili ujeli kako francosko fregato."
Kake tri tedne -po tem pogovora je naxnanil tajnik admiralu, da ae je prikazala '4 Bnterpriae'' zunaj aa odprtem morju. Ker pa je
Tirana, meseca septembra.? | Tirana, današnja prestoliea j ! mlade Albanije, ni niti največje,! niti najlepše mesto te balkanske
republike. Njena važnost izvira; od ugodne centralne lege in je tu- • <li z morske strani lažje dostopna kakor obe večji mesti v notra-J ( njohti: Elbahan in Ber&t. ! Vendar j)a potovanje od obale; ^ v glavno mesto ni niti prijetno, | niti poceni. V pristaniškem mestu j Draču pač pričakuje tujce ob pri-1 hodu parnika par avtomobilov, ki 'za 40 italijanskih lir prepreljejo [ potnika v 37 kilometrov oddaljeno Tirano. Po razorani cesti pri-! 1 spemo v mraku na cilj. Po odse-! vu negotove svetlobe smemo skle-| pati, da se bližamo mestu. Še do-i bre pol ure in končno spoznamo po obrisih ilovnatih zidov, da se nahajamo na periferiji ".mesta". ! Pri prvi cestni svetiljki se avto ustavi in policist v modri uniformi zahteva neizprosno potni list, katerega dobi ubogi potnik naslednjega dne nazaj na policijski ' direkciji.
| SSe nekoliko minut vožnje pu ' glavni cesti mimo nizke turške
Ivojašniee, ki se imenuje .sedaj "Skanderbegova vojašnica", potem pa zavijemo na glavni trg Tirane — na Skanderbegov trg. Pe-trolejska svetiljka razsvetljuje borno fasado enonadstropnega hotela 4'International*', v čegar obzidju se je v novejši dobi odigrala marsikatera pomembna epizoda zgodovine nove Albanije. Dnevno se zbira tukaj pri kosilu vsaj polovica ministrskega sveta in tudi "ugledni" tujci obstajajo v tem hotelu. Tukaj ostajajo podjetniki, trgovci in politični pustolov-, ci. V prvem nadstropju se nalia-. jajo sobe za tujce, ki pa nudijo • le malo ugodnosti. Kakor po vseh albanskih hotelih stoje v majhni \ sobici, ki bi komaj zadoščala za > enega potnika, po dve ali tri po-i stelje. Primitiven umivalnik in stol — to je vse pohištvo. Neko-" liko korakov dalje, v neki stran-1 ski ulici, je hotel 'Adriatik*, kjer ^ se navadno zbirajo poslanci iz severne Albanije.
Ko zjutraj vstane solnce izza j gor, pride do veljave lepa pokrajinska lega Tirane. Na vzhodni strani se dviga strmo pobočje Taj-7 tira skoraj 1700 metrov visoko.
Vrhovi so skoraj do pasjih dni » pokriti s snegom, katerega gorski p prebivalci v poletni dobi prinaša-l jo v Tirano, kjer služi za pripravo , raznih osvežujočih pijač. Na se-
-	veru vidimo kraško pogorje Kru-
-	ja, na čegar vznožju se med re-1 kama Išmi in Mati razprostira tja 1 do morske obale močvirnato o-B zemlje. V daljavi se pojavljajo
stolpi gorskega mesteca Krula, ki 1 leži približno 600 metrov visako.
T-. ntje. kc jih stariši ne morejo vrč skrbet; za njihovo nadailjno -zjrr j *, in ki sri d( se^rli šestnajsto leto. naj izkoristijo priliko, ki jim nudi WestT*gh''tise Electric & Mantifaeturiiig Company. East Pittsburgh Pa
^autj * te rtam^t". ki žive v • jitt-huiškem okraju, in ki se lah-vr.zijo z doma na delo ter nazaj. naj dobro premislijo to West-"ni?hf u.- • ponudbo.
Napreika željni fantje in ki) prinesejo na Employment Depart-j n«: nt i> -trdil i <) s -<iji Ktaarosti, če o sposobni za službo, ki jo nudimo, bodo sprejet:. Fantje bodo »pravijali delo slov, pisarniških strežnikov ter druga dela v ura-- i ili in trsrovinah. Napredka željne !ante bedo poučevali preddeiavei in drugi inštruktorji ter bodo i mrli priliko, da se nadalje izobrazijo v Weftting-house večerni' šoli.
\V<vt'n«<Iiouse pomaga svojim fantom, da sami sebi pomagajo.
('e hočete o tej ponudbi kaj več izvedeti, pridite na EmplovTnent Department. We?.tinghf.*use Elec-ti c & Manufacturing Company, East Pittsburgh. Pa.
—Adv't.
Tam je zbiral nekoč svoje čete Jurij Kasriota. sloviti Skander-berg. ki je vodil junaške boje proti turškim navalom. Daleč na severu se vidi črnogorsko gorovje. Ob jasnih dnevih ^e razloči tudi vrh Lovčena. Na zapadu in jugo-zapa<lu se razprostira z grmovjem obraščeno hribovje z redkimi naselbinami. Na jugu se dviga nek-lanja Skamlerbergova trdnjava Pe+rela-. v ozadju pa se nahaja go rovje Krabe z mnogimi soteskami. ki so bile nekdaj zatočišče roparskih tolp.
Tirana sama je tipična podoba malega orijeirtalskega mesta. Kljub preobili ra>ežnosti mesta se »digrava življenje izključno v središču prestolice pri velikem pazarju s številnimi jtrodajalna-mi. Le malokateri tujec prehodi kako neznansko dolgo stransko ulico med enoličnimi ilovnatimi zidovi, za katerimi se skrivajo vrtovi in hišice. Tu in tam se na levo ali desno odcepi kaka gluha ulica Brez uspeha se išče kaka zveza 7. bližnjo sporedno cesto. Le i Glavna ulica, nadaljevanje ceste iz Drača. vodi skozi mesto. Na koncu Glavne ulice se nahaja 'Vladni trg" s slikovitim parkom cipres, kjer se opravljajo mo-'itve prvega bajramskega dneva. Ta park pa se ne more meriti z lepimi nasadi v Elba-sanu niti gle-le lepote, niti glede velikosti. Od-| "od vodi cesta dalje v smeri na Elbasan.
Nasproti Vladnemu trgu se nahaja močan štirioglat stolp, posebna znamenitost Tirane. V bližini stolpa je prva džamija z najvišjim minaretom, ki oživlja sicer precej enolično mesto. Nedaleč od tod se nahaja Stara džamija, v kateri kričavi derviši vsak teden opravljajo svoje duhovne vaje.
Središče glavnega mesta je se-aaj že nekoliko modernizirano. Običajno tlakovanje z okroglimi kamni se nadomešča s hodniki iz cementa. Ostale cestne oprave in naprave pa nikakor ne odgovarjajo našemu pojmovanju o lepoti in prikladnosti. Priznati pa se mora dobra volja. četudi čakajo mlajšo generacijo Še velike in tež-ge naloge, da se vsaj nekoliko "evropsko" uredi prestoliea mlade Albanije.
Šivalke
možkih slamnikov Box raašine
Dolfa sezija. — Dobra plača.
EKsMz & Sans lac.
48 Wnt 4tt stmt, i Y.
Harmonike.
Predno se odločite kupiti (harmoniko) piSite po cenik najstarejši slov. trgovini in izdclovalnici harmonik v Združenih državah in sotovo boste zadovoljni.
I>obiv&m pisma na&ih rojakov, kateri so kupili harmoniko pri raznih agentih in niso dobili kar so želeli, proseč me, naj jim popravim iste. Agent ni zmožen popravila in večkrat ne ve sam kaj pošlje r^iročniku. Dolgoletna moja izkušnja v tej stroki Vam t>o prihranila nepotrebne stroSke in skrbi; v dokaz imam zahvalna pi_ sma iz vseh krajev Amerike.
Velika zaloga harmonik vseh sistemov kakor vseh drugih muzikalič-nlh instrumentov. Pišite po cenik.
ANTON MERVAK,
6921 at. Clair Ave., Cleveland, O.
Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe.
Brezplačna poskuftnja metode, katar« mo-re vsak rabiti brez neprillkeln izgube časa
Tmawo način, kako kontrolirati naduho b Mino, da poakualte na nai račun. Nič je de, ako je to to- dolfa. bolezen, alt pa se je pojavila ie-le pred kratkkn^ko ja senena mrzlica aU pa kronična aaduka. naročiti morate brezplačno poakuiojo natega naftna. Na to ee ne gleda, v kaki ktanl flfrrlte. ne gleda mm na taio staroet ali opravilo, ako vas muči naduha ali mraica. nai nsHn tu bo takoj pomagal.
Poeebno talimo poolatl onim; ki aa nahajajo navidez ▼ obupnem stanju, kjer niso pomagata -vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija. dimi. "patentirano kajenje** Itd., telimo pokazati vsakomur, je ta novi n»ain določen, da vstavi vsako tetko dihanj«, vse hroparj« In vse strmine napade takoj.
Ta braspla/na ponuCba J« prevatna. da bi jo zanemarili. PUlte eedaj ter jo takoj pričnite. It« poOJlte denarja. PoUjit« kupon Canee. Niti podtnln« n« plačate-
■SEZPtA&M PUKKUINI KUPON.
FRO
MI POZNAMO
potreba svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in najsolidnejše ustreči.
ZA TOČNO IN REDNO IZVRŠEVANJE DENARNIH NAKAZIL,
SA UGODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO,
ZA D0PREM0 OSEB IZ STARE DOMOVINE,
kakor tudi za vsa druga brezplačna navodila glede gornjih zadev, se zamorete s popolnim zaupanjem obrniti na znano
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : : : : New York, N. Y.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, (1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov razniii slovenskih stanov, ima 263 strani,	.70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn alika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in telivami ter nam predotVaje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	.Si
Juan Miseria. Spisal P. L, Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	.M
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	M
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebnje 149 strani,	.4S
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter t>e zlasti odlikuje po živo in resnično slik?mih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,	M
Znamenje štirih. Spisal Oonan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista 8herIock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebnje 144 strani	JO
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenj«. Vsebnje 123 strani,	AM
fcadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki pun t in kako so ae nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in dragi kmečki junaki borili zoper prevzetne grašc&ke in juna-iko umirali mučeniške smrti.
Vsebuje 878 strani,	,TS
POŠTNINA PROSTA	^
fGLAS NARODA"
82 Cortlandt St^ New York
"Črna knji&i".
Dr. X.
'-f-i-i-S':: ■*■!*iC-i ■■■
1
25	(Nadaljevane.)
N kdar ni bil boljše volje, nikdar še ni bil boljše razpoložen. 1'verjen je bil, da se mu bodo -sanje uresničile.
—	Ne boj se, Melanija, kakorhitro bom izvoljen, boš irnelfc prost vstop v očetovo hišo. Melanija Aubier, se ne sliši posebno le |k». Veliko lepše «*e sliši "gospa poslancev*
—	Ali res misliš, da bo tako?
-- Ne mislim samo, ampak prepričan se mo tem. Kakorhitro bf
znan uspeh volitev, bom prišel k tebi. Potem te bom vtopil v svo jih poljubih.
—	Le l*ojdi, moj dragi Pascal in glej. da boš izvoljen — j« rekla in obraz ji je žarel brezmejne sreče. Nič in dan bom molib zate in /a par maš bom dala. Če je Bog v nebesih, boš izvoljen.
je.	m HB mm II i
Z balkona je še dolgo časa zrla za njim.
Zatem je nestrpno čakala njegovega pisma. Vsako jutro je sta la na pragu ter pozila na pismonošo.
Pascal je j.isal jako neredno. Sprva so bila pisma polna navdu šenja, pozneje >e je pa v njih jezil nad volilci.
—	Splošna volilna pravica — je lepa stvar — je pisal. — Samr preurediti bi jo bilo treba tako, da bi tudi živina glasovala. Vsi osi in voli bi morali na volišče. Volilci se ne brigajo za blagor domo vine Brigajo se samo za cene vina. In vprašujejo me, če sem z< vojno ali proti vojni. Nasprotnikovi pristaši mi očitajo: Seveda j< za tojuo, saj je vendar polkovnikov sin.
Ko jm Melanija čitala taka pisma, je j>ostajala vedno bolj ža lostna. Vedela ee, da se Pascalu ne bodo uresničili lepi načrti.
Enkrat mu je pisala Melanija: — Kaj pa sestriena ? Ali si j< videl *
I>, s*>trična. to je tista črpa točka — je priznal Pascal -svoji ni o«tg«.vi.ru. Obiskal sem jo, pa nisem napravil dobrega \t a B -ljše l,i bilo. če bi ostal njen prijatelj, kajti njeno sorodstvo ima dosti vpliva.
Medtem je čas naglo potekal.
Pascal je priporočil svoji ženi, naj kupi lepo obleko s širokim" rokavi.
—	V»ni da niso take obleke sedaj moderne, toda moj oče je ves neumen zanje.
Mela nija je ra.zu.mela ta migljaj ter takoj naročila pri šivilj: zahtevano obleko.
—	To obleko bom nosila pri naših zaupnih političnih sestankih — je m idila sama pri sebi.
Zatem ji je natančno pisal, katerega dne naj pride- v Libourne Ze osem dni vnaprej je napolnila kovčeg ter spravila na dno lepe srebrno dozo za cigarete.
To je namenila za darilo svojemu tastu.
V soboto je imela odpotovati. Toda sobote zlepa ni hotelo biti
Slednjič je pa vseeno napoči težko pričakovani dan. Bilo je krasno jutro. Melanija je vstala navsezgodaj ter šla na balkon. Zdeb se ji je kot da bi jo pozdravljal Pariz v vsej svoji lepoti.
Najela je voz ter se odpeljala na orleansko postajo.
Čudovito mirni smo, nebrižni do otopelosti, dočim naše brate ljubi sosedje tam za mejo na zapadu s cinično brutalnostjo potiskajo ob tla v imenu "svete italijanske eivilzacije". Sola, cerkev, sod-nijžh, društveno življenje, gospodarske institucije — vse naše naj bo uničeno, vse naj dobi izrazito italijanski pečat. Odredba za odredbo, ena hujša in brezobzimejša od druge, vsaka brutalnejša v svojih namenih in metodah, samo da bi slovensko čuteče in govoreče ljudstvo v kali zatrli. Jezika, svete materine govorice, kmalu Slovenec ne bo smel rabiti niti v lastni hiši, v lastni družini, v intimnem razgovoru s svojo krvno deco. Barbarski fašizem pošilja dekrete — in dekret je volja svete italijanske nacije. je dokument "'novih kulturnih vrednosti" zaničevalcev Mazziuijevih idej. Zakaj, kdor si bo še upal iz^reči slovensko besedo v krogu svojcev, bo nezanesljiv podanik svet matere Italije,sumljiv nepatrijot hi nevaren veleizdajnik. ki mu treba dobro porcijo fašistovskega mazila.
Čudovita je nebrižnost in klasična malomarnost nas, ki smo v svoji državi, v svoji kolikor toliko, recimo, še dokaj prosti v izražanju misli in želja. Čudovito miren, potrpežljiv — realen narod!
Čul sem opombo nekoč: Paupertas meretrix. .. Morda! Toda velja li to tudi za naše razumiške kroge? Za naše časopisje, ki naj bi bilo javni klicar in glasnik, buditelj javne vesti in ljudske zavesti ob uri eklatantnih soeijalnih in narodnih krivic?
Kaj naj stori mali narod vspričo brutalnosti vladajoče kaste 40 milijonskega naroda ? Če ničesar drugega ne, vsaj protestirati mora, vsaj stalno opozarjati na krivico pred vsem svetom, vsaj dokumen-tarično razglašati, kaj počenja moderni barbarizem v imenu vzvišene nacionalne ideje!
Kar je doslej storila slovenska publistika in za njo stoječi "narodni budit el ji", je bilo le jadikovanje ali pa nerodno žuganje, včasih pa napad na političnega nasprotnika — med nami! Tudi znana naša kopija italijanskega fašizma do danes ni ukrenila Še prav nič pozitivnega, trajnega in resnega, kar bi mogel vsak pošten in razso-len človek odobravati. Brez vztrajnosti, resnega in sistematičnega lela, obrnjenega v prid rojakov dela, obrnjenega v prid rojakov in ae nem samim v škodo, ne dožive rojaki rešitve. Predvsem nam *reba velikopotezne propagande v tujini. Kdo skrbi za to? — Vi hče!
Sprožila se je zadnje dni hvale vredna misel, da naj bi naša 'Slovenska Straža" prevzela zbiranje gradiva iz Julijske Krajine. Obralo naj bi se vse, kcrkoli priča o brezpravnosti in barbarizmu ;istih, ki predstavljajo italijanski narod in italijansko kulturo v slovenskih krajih. Svet naj izve iz fotografij, uradnih dokumen. ov, odlokov in razsodb o vsem dejanskem stanju do podrobnosti o orekulturnili činih v taki meri. da bo že en sam površen pogled v 'Črno knjigo" Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini vplival cd-očilno na moralno zavest vsakega poštenega tujca.
Kdor molči, je sokriv greha. Kdor ne razkrinkava grdobij, ni •reden, da se imenuje pošten človek. Tudi narod ne!
Zato na delo tisoč rok in glav in zbirajmo lističe, izpisujmo »olitične liste, fotografirajmo in shranimo vse, da bo naša "Črna \njiga" debel folijant nekulture in krivic od dne, ko je italijanska ojska z belimi zastavami zasedla našo narodno posest onkraj črte ondonskega pakta.
Pripravljajmo s tem pot osvoboditvi mučenih, brezpravnih ro-akov tam "preko"! Tam preko, kjer se niti braniti vcq ne sme n ne more v svojem jeziku v dvorani justice! Tam preko, kjer po-neni umor naših ljudi in požig posesti na naši zemlji kulturno de-anje^izraz najplemenitejšega naeijonalnega čustvovanja. . .
"Slovenec"
ROYAL MAIL
Pooblaičana parobrodna črta od
jugoslovanske vlad«
Neposredna služba med New Yorkom in Hamburgom Ckerbourgom in Southaanptonom "OHIO"	"0RCA"
"OftDUNA"	■ 'ORBITA"
Ti parniki so v vseh ozirih novi in moderni. Priljubljeni so prekooleanskim potnikom ter so slavni vsled svojih privlačnih naprav, ixborne službe, in kar je najvažnejše vsled udobnosti.
Uljudni strežniki nosijo na bele pogrnjene mize dobre, okusne in radostne obede. Posebna pozornost je posvečena ženskam in otrokom.
Za podrobnosti vprašajte agenta v va-fem mestu ali pa pri:
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
26 BROADWAY	NEW YORK. N. Y.
B
Kretanje parnikov - Shipping News
a
KJE JE?
Mati Jožefa M isle j iz Orehoviee št. 10. občina in pošta St. Vid pri Vipavi, Julijska Benečija (Vene-zia Grulia. Italia) išče svojega sina FRANCETA MISLEJ. Naj se tak "j oglasi svoji materi ter naznani svoj sedanji naslov, ali pa meni. da sporočim materi. — Rafael Rosse. 90.} E. 141. St., Cleveland, Ohio.	(15-17—10)
20. oktobra:
La Savole, ti a vre; Olympic, Cherbourg; Ohio. Cherbourg, Hun burs: New Amsterdam, Boulogne; Leviathan, Cher, hours.
23.	oktobra:
Aqult&nia, Cherbourg; Pros. Roooovtlt
Cherbourg, Bremen.
24.	oktobra:
Paris, Havre; Pres. Monroe, Cherbourg.
25.	oktrhra:
ThurUijjia, Hamburg; Colombo, Qenoa. TT. oktobra:
Homeric, Cherbourg; Orbita, Cherbourg) Hamburg: Pre*. Hardin*. Cherbourg. Bremen; Vendam, Boulogne.
>0. oktobra: Resolute Cherbourg. Hamburg. Mauretanla, Cherbourg.
31. oktobra:
Pittsburgh. Cherbourg, Premen: Bremen. Bremen; America. Genoa; lievede re. Trst.
1, novembra:
Hansa, Hamburg, . novembra.
Majestic. Cherhaurg; Rotterdam, Boulogne; Pres. Fillmore. Bremen.
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Glas Naroda", so: Joseph černe, Anton Simčič in Joseph SmalzeL
Upravništvo.
POTREBUJEM
10 drvarjev. Plačani po $2.70 od klaftre. Pišite na: Ludw'tg Shine, 27 East Main St., Bradford. Pa.
Rad bi izvedel za naslov svojih prijateljev FRANKA MATKO in JOHNA Ž A VB I. Ce kdo ve. naj mi javi, ali naj se pa sama oirlasita. — Lomiš Metelko, R. D. 2, Homer City, Pa.
(17-18—10)
, novembra:
Bt-rengaria,
Cherbourg.
^7. novembra:
Belgenland. Cherbourg; Sufrren. ITav-e; Pres. Polk. Cherbourg; Seydlltz, Bremen; Conte Rosso, Genoa.
. novembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg; Pltts-urgh. Cherbourg, Hamburg.
10. novembra:
I-eviathan, Cherbourg: Martha Wash-
Ki> se je Mižala z vlakom postaji Libourne, je viitela na vsel drevesih in na vseh hišah velike rdeče plakate in n* njih im« Terra de.
To je bil Pasealov protikandidat.
Povsod, kjerkoli ji je obtičalo oko — Terrade _ Terrade.
1 bojfil Pascal. Gotovo mu je manjkalo denarja, da bi napravi malo večjo reklamo zase. Lotil se je velik nemir. Slednjič je ekle nila, da ne bo več gledala skozi okno.
Vlak je zažvižgal ter se ustavil. Melanija je izstopila. Z očm je iskala Paseala, pa pa ni mogla najti.
Na vsak način bi me moral čakati. Tudi pri izhodu ga ni bilo
I zvonček je zaklieal: 'Hotel de Paris". Pogledala je v voz, p? tudi v vozu ga ni bilo.
Nt vedoč, kaj bi storila, je nekoliko postala. Izza vogala se j. pojavil mali angleški voziček. Na njem je bil zaželjeni.
—	Pascal! — je vzkliknila. — Da, on je bil. in ona je bila ne izmeruo srečna.
—	Nekoliko sem se zakasnil — se je opravičeval. — Ti ne veš koiko imam dela. No, pozdravljen«! Kako je kaj?
Objela ga je in poljubila. Ustnic kar odtrgati ni mogla od nje goveji a fibraza. On jm* ji je komaj iztrgal.
Mimo je prišel človek, in Pascal je zašepetal svoji ženi: _ Po
zdravi ga. On je davkar.
Melanija je pozdravila, toda ne posebno prijazno.
On je začel znova pripovedovati:
—	Ljubica, nisem mogel prej priti. Ob petih je bila Se seja. Sama dobro veš, da mora pred bojem človek zbirati svojo armado. Vsak glas je dragocen. Čimveč volilcev bo na moji strani, tembolj Higurne b<i rai.ja zmaga. Izvosček te bo odpeljal v hotel. Ali je to tvoja prtljaga ?
—	.Mi ne pozna« mojega kovčega ?
—	l)a. saj re.s. Vidiš, kako sem raztresen.
Ženo je pustil čakati, on se je pa pogovarjal z izvoščkom.
—	Dober večer. Albert — mu je rekel. —— Saj boste odpeljali to damo in kovčeg v hotel, kaj ne? Kaj pa vas mali? Ali je že kaj boljši ?
—	Popolnoma je zdrav.
—	O, to je lepo. to me jako veseli.
Zatem se je obrnil ter prijazno pozdravil pismonošo. Prena-šalcu prtljage je nasvetoval, naj se ne muči preveč in naj preoble-če mokro srajco, da bi se ne prehladil. Nato je plačal kočijažu, ki ga je pripeljal v angleškem vozičku, ter sedel poleg žene.
—	Pozd ravi — ji je zašpetal ter se globoko priklonil. — Tam gre mestni svetovalec.
Melanija ga je milo pogledala rekoč:
—	Ali bo t q še do^ro časa trajalo?
—	Jutri zvečer do aestih.
—	Moj Beg, to je pa res težava. Pa vse bi še bilo, če bi si bil »nest uspeha. Ali-ve«, da pride r.a vsakih petdeset Terradovih plakatov en sam tvoj t
—	Plakati so brez pomena. Glavna stvar je glasovnica. Jaz sem jih dal natiskati dvesto petdeset tisoč. Pozdravi, tam gresta dva
učitelja.
—	Ja* sem mislila, da si ti proti učiteljem.
----^ T
(Daljo prihodnjih)
izšle sa
sledeče
LISJAKOVE SKLADBE:
NA JADRANSKI OBALI, —
valček; rola 75e. MIRAMAR, mazurka; rola 75c. OHIJSKA KRASOTICA, — koračnica ; rola ali plošča 75c. VZEMI ME SEBOJ. — polka;
rola 75c. Dobijo se tudi note za piano.
NaroCa se pri:
ADDISON MUSIC HOUSE
1306 Addison Rd. near Superior Awe CLEVELAND, O.
Pišite po naš popolni cenik!
Arheološke i z kopni ne v Dalmaciji. |
Delavci, ki v Trščetiici po*i Spli-u preurejujejo zemljo za novo KvkopalSee. s onašsli v nekem vod-ljaku krasen kip boginje -Oibele.!
Borba med orožniki in zločinci.
V bližini železniške postaje Vi-roč v Bosni so naleteli orožniki la tolpo 7 olHuroženih ljudi, ki so lameravaH napa-sti vlak. Razvil ** je sni it boj, vendar se je r • »arjem posrečilo ^pobegniti v gozd. -i so ga orožniki obkolili.
Eksplozija v vojnem arzenalu.
Glasom vesti iz Beograda se je zopet pripetila eksiplozaja v vojnem pirotehničnem zavodu v Kra-gujeveu in sicesr v kemičnem labo-•atviiju pri odpiranju neke nemške mine. Žrtev eksplozije je po-tal nt*ki kapdtan-kemisk Berhin; ?n delavec je težko ranjen, šest oa je lahko poškodovanih. Škoda je jako velika. Vsled razstrelbe je ves laboratorij uničen.
Izgon železničarjev, ki niso jugoslovanski državljani.'
Iz Novegra Sada (poročajo: Vlada je pozvala vse železničarje in vpokojenee iz Vojvodine, ki so madžarske narodnosti, a niso mogli dokazati »veje pripadnost v Jngoslaviji, da v najkrajšem času zapuste -Jugoslavijo, ker bi bili ae-ter s silo izgnani.
Aretacija zagrebškega odvetnika.
Zagrebška kriminalna policija je aretirala odvetnika dr. Pavla Petka, ki je osumljen, da je raznim strankam na goljusv način iz-mamil večje denarne zneske. Dr. Petek je izjavil, da bo poravnal škodo, čim l>o mogel prodati svoje iiepmničnosti v Srenm. Icročen je bil sodnemu stolu v Zagrebu.
ToČa v jeseni.
Kakor poročajo dalmatinski listi, je v občini Crohote divjala te dni silna nevihta, kakor je tameš-nji prebivalci že dolgo let ne pomnijo. Debela toča je uničila ee ne-
spravljene pMjske pridelke, tako da se je bati težkega pomanjkanja. Občina se je obrnila do vlade za nujno pomoč.
I/
Voda vdrla v premogovnik.
V premogovniku v Mostaru v Hercegovini je poplava napravila veliko škodo. Strokovnjaki, ki so preiskovali vzrok katastrofe, so ugotovili, da je v premogovnik vdrla podzemska reka. &koda znaša nad 300,000 Din
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj knpuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —■
mali oglasi
v "Glas Naroda".«
bin	- >,
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE*
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUB AD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Ni dan; 2. res oženil bi ne; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem ; S. Vasovalec; 6. Ka trga; 7. Pesem o beli blfilcl; 8. ProSuja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	Se ena; 12. Povejte, ve planiae; 13. Sijaj, ?olnCice; 14. Lab-ko noč; 15. Deklica mila; 10. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček ; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. ProSnja; 22. Imel nem ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 28. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad ; 29. Roiica i sla vul j ; 30. Nafia zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te prasal; 31. Bože pravde; 35. N« grobih: 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. Uslifil nas; 30. Ne morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42- BarCica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo-vu; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jas bi rad ro-dečlh rož: SO. Zdravica: 51. V mraku: 52. Lepa naSa domovina; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj a tak Žalostna; 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam ▼ rut«; SO. Slovenac, Srb. Hrvat; GO. NaSa zvezda; 61. V slovo; 62. Is-gubi jen i cvet; 63. Sana k spava: 64. Glejte, kako mnirm pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hey Sloven!. 71. Do* movinl; 72. Sokolska ; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikoma pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto čatlA. Srblne tnXni? ; 81. Pohratimlja; 82. Pomlad ln jeaen; 84. V tihi no«. 85. Milica: 86. Njej; 87. Njega nI: 88. Pod oknom; 89. Prva ijobezea; 90. I^obko noč; 91, Pri okno ara
molče slonela : 92. Strunam ; 93. Slovo; 94; Strunam; 96. Pro-inja: 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom: 96. Ljo-beien bi pomlad; 99. Lahko noč; 100. Bastanek; 101. 8vračanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino 13.
WGLAS NARODA"
82 Cortlandt Street	New York
ington. Trst: OIjTnplc. Cherbourg: D«rf-
flinper. Bremen; Or ca. Cherbourg, Hamburg; Albania. Cherbourg.
13.	novembra:
Aquitaziia, Cherbourg; Reliance. Cher, bourg, Hamburg.	.
14.	novembra:
Paris. Havre; Zeeland, Cherbourg; Pres. Adams. Cherbourg; Yorcb, Bremen.
15.	novembra:
Westphalia, Hamburg.
17. novembra:
America, Cherbourg, Bremen; Orduna. Cherbourg. Hamburg: Chicago. Havre; Ryndam, Boulogne. Muenchen. Bremen.
20.	novembra:
Duilio, Genoa.
21.	novembra:
Canpoic, Chtrbourg, Bremen; Trei. Van Buren. Cherbourg.
22.	novembra:
Mount Clay. Hamburg.
24. novembra:
Majestic, Cherbourg: Roehnmbeau. Havre: Ohio. Cherbourg, Hamburg; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen; New Amsterdam, Bourogrie; Tyrrhenia, Cher_ baurg.
27.	novembra:
Berengaria. Cherbourg.
28.	novembra:
Pres. Garfield, Cherbourg.
29.	novembra:
Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg; Mongolia, Hamburg.
C. novembra:^
President Wilson, Trst. 1. decembra:
leviathan. Cherbourg; I.a Savoie. Havre: Olympic. Cherbourg; Veendam. Boulogne.
CHW^f * 13
ALI NAMERAVATE DOBITI ROJA-KE V AMERIKO?
6426 JUGOSLOVANOV BO LETOS PRIŠLO V DEŽELO.
Naj Cunard proga pomaga VaSšm rejjakom, da dobijo liste, vlzlranja ter 1im da potrebna navodila, ki so potrebna za potovanje v Ameriko.
V«e potnike spremljajo do parnika druiblnl uradniki brez kakega posebnega doplačila. Potnikom, ki Imajo Cunardove vozne listke, nikdar nI treba Čakati, ker odpluje Iz Evrope večkrat v tednu kak parnik te črte.
Vozni listki Cunard proge so veljavni za najhitrejše parnike na svetu.
V Jugoslavijo u 9 dneh.
V»k torek odpluje edes Morskih velikmno-
AQUITANIA............. 45,874 ton
™^ETAN,A..........30.704 ton,
BERENGARIA .......... 52.022 ton
Razkošne kabine 3. razreda z 2-4-« posteljami. Prekrasne jedilnice, kadil nice in počivališča. Pokrit krov za fie-tanje. Domača kuhinja. Domača udobnost. rirez3krbnost. Nakaznice denarja potom Cunard lz-plačljive v Jugoslaviji hitro, olgui no zaupno. Za karte in nasvete vprašajte pri najbližjem agentu v svojem kraju.
CUNARD ANCHOR LINE
Za nadaljna pojasnila se obrnite na nafiega mestnega agenta.

CDSUUCHUNF
"sara.vnost ▼ J u* oalayjJO* N
Edino direktno (Pomladno odpiutj*
OtwritwM voini« znanega
MARTHA WASHINGTON —
m 10. nov.; 23. dec.
PRES1DENTE WILSON ____ 30. nov.
v Dubrovnik ali Trat.
Zelezn na v notranjost zmerni. Nobenih vi-ze-~v VoraJijte pri bližnjem pgmtu ali pr|
PHELPS BROS. CO.. 2 Wert St.. N. Y.
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista ln ne več kot protivrednost od 3,OOu. — frankov, to Je približno $200.— sa enega potnika.
V slučaja, da naslovljenec trn. Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi poSiljat ilj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje ie nnm zdi umestno pri* pomniti, da nikakor ne moremo priporočati poBiljatl čeke t Jugoslavijo.
Splofino mnenje vlada, da se čeki, ki se glaea na dolarje, tudi v dolarjih izpli.?ajo. kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi požlljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene ln Izplačajo take čeke v dinarjih 8ele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so Jim bill odobreni.
Onim. ki stannjejo na deželi ln ne potujejo f Ameriko, Je najbolje po-filljati denar navadnim potem v di-
narjlli, kateri m Jim izplačajo na zadnji poet* jrez neprillk.
Tudi za nabavo potnega lista (posa) je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške a razne listine ln potni list se pa Lahko plača tudi a dinarji.
V	Italiji in zasedenem
ozemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko Izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Ce Je pa namenjen denar le sa potovanje.
Je na nakaznici označiti vidno: Is-plačatl le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraSčujoBh stroSkov oso se morali odločiti p« e v rediti pristojbino m dolarska Izplačila kakor sledi: Za izplačila do f2S. računamo po 75 centov; od $28. naprej
po 8%. to j* po S eents od vsakega dolarja.
Ta pristojbina Je valJaVM sa
doliraka tapUCDi t JocoateftJl ta
ItaliJL
FRANK SAKSER] STATE BANK 82 Cartkadt St, New TorkCty
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
DOU je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, du Je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled uaše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike. ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki še niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na oi>isk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so pripuščeni brez vsake neprillke v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša C426 novih prišeljeroev.
Za potne stroške Izplačuje po našem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser Stote Bank
82 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranska banke.
iBAftflflMAMAM
U7HOXU JI XKftUk
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejia ilnstrovaaa ladajq Vsebuje 808 strast SJT1 Osna s poštnina >
SLOVZHIO FOTuram Ofg 88 Oartlaadt fttraat, Wew York Otty, *. T.
Prave pristne glasna YICTOB In COLUMBIA C3BAM0F0HX 8 rogom ali bres roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia ploš6e dobite le pri
IYAN PAJS
Victor Dular
34 Main St, Oonemaagk, Fa. Cenike aaatonj, pilita p«J.

i^-.^-iiiŠViiiri.'
/

/
ČAROVNICA.
'--» fc r'
Spisal JSAH &AMEAU. Za "Glas Naroda" poslovenil J. T.
GT.AS NAROPA, 18. OKT. 1923.
Iz Jugoslavije*