GLASILO „5SVEaSE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V T^STU“. zlmja 1., 10. in 20. vsakega meseca. —'Uredništvo (slovenskega dela) in upravništvo v Trstu (15), Via Udine 35, lil. Hrvatski dopisi naj se pošiljajo na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu*, odgovorni urednik slovenskega in hrvafskega dela Jože Pahor. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 30. Tekoči pošt. račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
St. 16
V Trstu, 15. avgusta 1925.
Leto VI.
:. VII. delegacijsko zborovanje ;/. •' '. Zveze
Tudi letošnje Zvezino zborovanje se je vršilo v Gorici ter je bilo v marsičem slično šestemu. V 90-boto 1." avgusta so zborovali odseki in predložili svoje predloge upravnemu-odboru, ki jih je pretresal isti in naslednji dan pred delegacijo. V nedeljo 2. avgusta se je sestala delegacija. Delegatje so bili polnoštevilno zastopani, ker'so zadržani poslali namestnike,
D.elegacija je razpravljala le malo in je bilo zborovanje enolično. Redki delegatje so posegli v debato, predlogi' so se sprejemali, kakor jih je predložil upravni odbor. Tudi volitve vodstva in odsekov so se vršile gladko, nikjer ni bilo nikakšne opozicije. Vzrok vsemu gladkemu poteku deleg. zborovanja je dvojen: učiteljstvo je strnjeno vsled pritiska in borbe za obstanek, razen tega pa ni perečih in važnih organizačnih vprašanj, ki bi razburjala duhove. Vsa snov delegacijskega zborovanja je bila obravnavana že v društvih ter se je pretresla še v odsekih in upravnem .odboru. Tako niso mogli priti na svoj račun vsi oni delegatje, ki so bili vajeni burnim de-legačnim zborovanjem 'pred Teu ia Jef-Sre^SSftafgijo ozirajo nazaj.
Vse zborovanje se je vršilo racionalistično preprosto, brez nepotrebnih besed in obredov, ki običajno skrivaj-o notranjo praznoto. V tem bi mogli biti vzor društvenim zborovanjem, ki-niso vselej izraz izključno stanovskih potreb.
*
S pozdravom delegatov otvori predsednik Zvezino skupščino, spominjajoč se onih starih vo;akov-čctni-kov, ,ki so.šli letos od nas. Jedko pozdravlja tudi one, ki so tik pred zborovanjem- odšli na razvedrilo, ne da bi se bali nadlegovati prav v imenu organizacije in tovarištva.
Spominja se vseh1 tovarišev (ic) in prijateljev učiteljstva, umrlih tekom leta. (Delegatje vstanejo.]
Nato izvrši apel delegatov in da besedo tajniku.
Tajniško poročilo.
Lansko pomlad so Zvezina društva, ki so dotlej dve leti vegetirala v borbi za obstoj, povzela svoje de! oh a nje s t.em, da so -sklicala redna zborovanja, kr so večinoma lepo uspela. Zborovalo je osem družitev, izvzemši goiišlko in tolminsko. Bil je to korak naprej,,, vendar je čakalo še glavno1 delo: ono ntotran.je, podrobno organizalorično deilo, ki je prej zastalo- in ki se je kazajlo posebno- v finančnem neredu društev. Zakaj je; to1 podrobno delo zastalo? Ker smo morali dotlej-vse sile napenjati, da se ubranijo učiteljske vrste deir.or-alizacije. V kritičnih časih ostajajo' le redki na svojih mestih, taki, ki so močnejši! od' drugih'. Tako -so po sili nravnih zakonov v družbi 'poklicani., da . drže pokonci šibkejše, da jih združujejo okrog sebe in jim dajo' oporo. Ves položaj Zveze od -konca 1. 1922. pa do’ lanske delegacijo lahko opredelimo kot dobo, v 'kateri sp se vse sile porabile v obrambo pred1 moralnim propa-
danjem, stanu. Oiportutniizem, 'ki je -bil padeL.na znamenitem! meijlnik v razvoju organizacije. predj-stavljajočem k-ongresn v Vipavi,, je spet pričel dvigati glavo.v novi, a dovolj nevarni obliki, v odpadu iz društev. Ta 'krat pa ni trčil le ob kako frakcijo v organizaciji, ieimveč ob vso organizacijo, ker je trčil ob načela, ki si jih je1 organizacija^ prisvojila . K sreči je bil vladajoči kurz tako oster, da ni ostalo oportunizmu dovolj — kisika, da bi uspeval. Vendar .je bilo treba ponekod oseb, ki so. na, stavile svoj vrline, pogum in neustrašeno®!, nesebičnost in živo prepričanje, žilavost in požrtvovalnost, da so preprečile razkroj, ki je bil na- pohodu. Okrog teh osebnosti so se grupirala jedra, brez katerih bi ne bilo več organizacije.	';'
Na lanskem delegecijskem zborovanju smo mogli uigotoviti,. da nas pritisk ni demoralizira!.. Bila je to razveseljiva ugotovitev,ki jel pokazala, da ni' izgubiti vere tudi tedaj, ko j e do tal zagrnjeno obzorje. Bila je obenem- jamstvo, da napore in žrtve težkih let niso zavržene, da niso sovražne sape. uničile vol;P stanu in njegovih ustanov, zgrajenih z ljubeznijo in vzdrževanih vkljub najtršim oviram. .
Vzlic temu se nismo smeli varati, da šo društva potrebna notranjega dela, onega drobnega dela, ki je brez njega vsaka organizacija sam:-o' na papirju. Zato .je vodstvo opozorilo -ob početku novega šob slkega leta vsa predsedstva na nujnost org£n''začnega dela ter je v velikih črtah zaiisaio delovni program. Okrožnica je bila optimistična in se ji je to tudi očitalo. Tudi je kazalo tedaj, da -se bodo razvijale stvari drugače, kakor so se pozneje v resnici. Kakor vsi, smo tudi mi odvisni od splošnega položaja., k; sicer takrat ni bil ugodnejši kot je danes, , a je kazal devo-lj dobrih razvojnih možnosti. Vsekakor ni šlo pri okrožnici za optimizem, ampak za- delo, ki se ga je b.ilo treba 'lotiti. In za notranje organi-začno delo.je1 precej isto, kakšen je splošni položaj.
Prva naloga je bila- torej, -organizačna .restavracija društev. To nalogo so- imeli izvršiti odbori. -Okrožnica j,e poudarjala pomen- odborove aktivnost':, in pozivala, naj. se prične s praktičnim delom proti indiferentnosti' nekaterih članov ;'n pa da sc popravi vse zamujeno, da se torej vzpostavi red,.
V -teku, zadnjih let smo imeli priliko opazovati, da je oblrka društev kolikor tolika primerna za nc-rmalne čase, da je pa postala- anahronistična, kakor hitro so, -padle prejšnje administrativne formacije, okraji. Časi niso bilii taki, da bi obstoječa društva razpustili, ker jih je lažje razpustiti kot spet vzpostaviti. Tudi nismo imeli delegačnega sklepa, ki bi to odrejal. Dobili pa srna nova upravno razdelitev, didaktična okrožja,- ter smo hkrati stali pr,ed dejstvom, ki nri -brez pomena za stanovsko organizacijo. Z ozirom na to,-kakor ttuidi.z ozirom ha.&mo-tre-nejše delovanje, je vodstvo -pozvalo, .naj se. iz. društvenih odborov osnujejo'praktična okrožja .-(zone); ki naj bi -se vsaj nekoliko prilagodila novi upravni mreži. Vsaj nekoliko,. pravilni1, zakaj nekatera, didaktična ravnateljstva so še vedno večja. kot-, cela naša društva. T.aka okrožja so ~se pionckfod tudi osnovala in lepo poslovala. Če se niso osnovala
povsod, je' to krivdai društvenih odborov. Imamo namreč ne'kaj odborov, lci isploh niso zmožni izpeljati ,ene same resne inicijative. To so' odbori, 'ki tiče do grla notri v lepih! starih časih, ko- so se prirejala vsako lello nekatera redka paradna zborovanja, da smo si medsebojno nekoliko zavihteli kadivnico, da ismo pogreli nekaj obrabljenih fraz o napredku, o kulturi in o vzvišenosti poklica, združeni z vsakdanjo revščino, ter se proti večeri sladko ginjeni razšli. Teih odborov ni bilo mogoče prepričati, da so prišli drugi časi, ki zahtevajo drugačnega dela. Potreba je 'Kila namreč in je še vedno, da se odbori otresejo svoje reprezentančnosti ter skušam društvo utrditi s tern, da organizirajo v njem male skupine, ki jih osredotočijo na zaupnike rini ž njimi nekako povežejo. Če skuipina 20 oseb lahko živi, to se pravi, če se shaja, razpravlja, posvetuje, zbira članarino, daja iniciative itd., potem naj taka skupina ostane v svoji sestavi. Če pa je prevelika in zato preveč ovirana, naj se pa zmanjša, četudi le na malo oseb. Ne smemo petredaktičmo vztrajati prii nepraktičnem,, ampak sc prilagodimo, onemu kar je danes potrebno, da vsa naša društva poslujejo v redu. Tekom zadnjega leta smo namreč videli, da se da z okrožji ne le nadomestiti vse društveno delo, almpak tudi razširiti in poglobiti, seveda samo tam,, kjer je nekoliko1 prepričanja, da je vse to potrebno. Kjer je prevladovalo naiziranje, da soi driuKva nekaj prazničnega, nekaj, kar je treba držati za silo skupaj, da ne bo pri delegaciji zabavljanja, tam niso prišli dalje, ampak so se požvižgali na vse naloge, ne le požvižgali, marveč celo! sabotirali, če se je kje pokazala dobra volja. Vodstvo je rmelo priliko videti, da se njegovi ukrepi ne upoštevajo povsod, da nekaterim društvom absolutno manjka smisla za smotrenoi delo, da manjka oni po)‘.r.ebni čut podrejanja skupnim nalogam, brez katerega ni organizacije, in enotnosti sit ni uspehov v borbi za skupne koristi.
Število' učiteljstva se pri nas niža leto za letom, deloma radi zmanjšanja števila šolodolžnih otrok, deloma radi sistema. Organizacija radi tega še ni zrušena. Toda čim manj članov ima, tem bolj se morajo strniti, da predstavljajo eno samo voljo, eno edino težnjo, rešiti se v valovih. Če ni discipline, ni več organizacije,, nima nikakega pomena več. Dokler pa smo organizirani je dolžnost vseh, da stojimo na braniku. Društvo v Istri na pr. težko občuti, če ®e društvo! nai Goriškem umika, ko ono zahteva svojih pravic. V bistvu organizacije je, da vsi in na vsej črti terjamo, kar nam gre. Če tega ne delamo*, če n.i enotnosti, izdajamo eden druzelga, zakaj kdor se sam izpostavlja, mora biti poražen in vsakega posebe je tudi najlažje poraziti. Delegacija je Sklenila in vodstvo1 je zahtevalo, naj se dvakrat na leto v društvih zboruje, a kaj smo videli? Ponekod so zborovali po večkrat, drugod noben-krat. Učiteljstvo! mora biti v svesti svojega položaja in mora vedeti, da je organizacija tu v njegovo obrambo, ker ni nikogar, da bi naš stan ščitil, ker so paši resnični in iskreni prijatelji vsak dan redkejši, če jih je sploh 'kje še najti. Zveza ne sime' biti Abdera, kjer lahko vsaki nastopa' po svojem trenutnem razpoloženju, po migljajih in po' vremenu, ampak enota, ki ve, da mora braniti življenje stanu. Brez doslednega dela in brez discipline, brez umevanja teh dejstev ne vzdržimo v teh urah.
Danes, ko ste se sestali tukaj, da sodite vodstvo, čutimo potrebo brez ovinkuv povedati resnico.
Ker živimo v trdih razmerah in ker je naše število vedno nižje, morama toliko bolj skrbeti, da je vsakdo, na mestu in da' se kvalitativno, dvigne. V minulem letu smo stremeli za tem s samoizobraže-valno akcijo.
Glede samoizobraževalnegai dela je poudariti, da ga je treba prav razumeti, S sistemota (ali 'bolje: z ono predvojno anarhijo), ko se- je predavalo v učiteljskih društvih! o vsem- mogočem in nemogočem, ne pridemo nikamor. To je treba zavreči. Kdor se hočpr'v čem temelljdto izobraziti, se bo vrgel v eno amer in ne bo1 niti hotel poslušati predavanj o stvareh, ki niso med seboj v nikaki zvezi. Za informacije o tem in onem imamo leksikon im polihistor ne more nihče postati, ker je človeško življenje žal prekratko, da bi sc vsaj z nekaterimi vedami po-bliže seznanili. Čim več stvari kdo požira, tem večji' in zmedenejši diletant postaja. Take talmi-izo-brazbe učiteljstvo ne sme iskati. Potrebno pa je učitelju vse ono, kar je potrebno višjim poklicem sploh: učitelj mora itn e ti jasen pogled v svet, mora se orientirati v dTužbi, mora se osvoboditi od vpliva dnevnega časnikarstva, mora si znati napraviti samostojno sodbo v vseh večjih in važnejših stvareh. Vse to pa ni mogoče brez družboslovnega študijai. Slišali smo že večkrat, da je vse to neumnost in slišali bomo še, iz učiteljskih vrst. Če kaj, so taka mnenja najboljši dokaz, kako nam1 je potreben onrj duševni kapital, ki nas spreminja v vidce; nujno potreben, ker je učitelj pogosto 'hodil okoli z zavezanimi očmi. Z nilkakim delom ne bomo bolj zagozdili svojega vpliva in pomena v zgodovino stanu in njegovega kulturnega prizadevanja kot s silo smotreno organiziranega samoizobraže-valnega dela. vzdrž«va:e z vso voljo družboslovni študiji v učiteljskih vrstah. Let.os smo študirali Kreka. Nadaljevati bo z ekonomsko vede. Vse to delo nam ne bo prinašalo Je zadoščenja, ampak bo obrodilo sčasoma bogatih sadov. Če nas je tuid:J le peščica, komaj pol tisoča, imamo možnost, da se prav v tem, v svojem intelektualnem življenju dvignemo nad učiteljstvo drugih dežel. Danes je naše duševno pri zadevam c že plemenita traetoja- Neposredna korist letnega samoizoibražcvalnega dela je, da se zbijajo naši stanovski organizatorji, da se medsebojno zbližajo, sporazumejo in bodrijo.
Tudi glede metode sc predavanja po društvih ne morejo meriti z izobraževalnim delom po 'krožkih. Tu imamo diskusijo, ki se je vsi udeleže neprisiljeno in ki edina omogoči, da se kdo temeljto seznani z obravnavano snovjo. Tako obravnavanje da pobuda za lastnil študiji za vztrajno delo. Obenem pa razjasni marsikateri problem, ki ga sicer nikdar ne bi preiskali v vsej njegovi globini. Če delo krožkov ne gre povsod1 gladko, nas ne sme motiti. Tudi Galileo GaliJei se je boril za resnico, ki je naposled uničila temo.
Očitalo se bo tajniškemu porOčilu, da gre preko svojega okvirja. Nosem našteval vodstvenih seji in stvari, ki bi se razpravljale pri njih, nisem imenoval števila dopisov, k.:! so šli ali prispeli, ker so vse to samo formalnosti. Mislim, da ima tajniško poročilo podati predvsem sintetično sliko vsega snovanjla v organizaciji ter razviti nekoliko proračuna, nekoliko programa za prihodnje delo. Glede prvega ne more škodovati pregled v širokih obrisih, dasi bodo odseki podali še podrobna poročila; glede druzega, glede programa je tu delegacija, ki naj da smernice, v kolikor je vizija tajniškega poročila zgrešena.
Vodstvo je nadzorovalo delo društev in skušalo vplivati na njih delavnost. Imeli srno društva, ki so razvijala svoje delo brez vsakršnih osrednjih pobud, imeli srno taka, kjer je bila vsaka beseda zastonj. Na Tolminskem na pr. ni imela Zveza avtoritete; ko je vodstvo v marcu pozvalo pazinsko, volosko-opatijsko in tolminsko društvo, naj se spet postavijo ramo ob ramo k drugim), sta se istrski društvi odzvali, tolminsko pa ni naloga upravnega odbora takoj 'Izpeljalo, najl se reorganizirajo, Le
odgovor nekega odbornika je prišel, v smislu, da Zveza vihti bič nad društvi. Ta- odgovor naj bi se bil objavil, -po želji pisca, v stanovskem (glasilu! Vsekakor bi se varali, če bi iz javnih zborovanj sklepali na moralno trdnost in -na re.d v društvih. To so nam- pokazala različna znamenja, posebno pa revizija članstva. Ko smo namreč videli podjetnost o priliki siklicevnja Izobraževalnih sestankov in obenem indolenco- gotovih «organiziranih», smo pozvali, naj se vrste izčistijo. Morda bi bilo to že prej na mestu. Gotovo je nastopil že skrajni čas, da se revizija izvrši. Odbori so imeli priložnost spoznati posledice; ki so jih društva v zadnjih časih utrpela, obenem pa je članstvo videlo odločno življenjsko voljo organizacije.
Revizija je v splošnem dobro uspela. Zanimivo jp, da so ohranila svoje članstvo najtrdnejše prav ona društva, ki so imela najtežji bo; za obstanek in so ta boj odločno sprejela. Evo vam zakona; ki iznenadja, ki pa ga ne smemo pozabiti. Pazinsko društvo je imelo trdo življenje. Na vodstveni) poziv, naj že zboruje, — po enem letu —, se je izkazalo, da je na znotraj popolnoma urejeno: finančno stanje vzorno, članstvo polnoštevilno in neskvarjeno! Kras je prestal hude napade, članstvo pa se ni bistveno znižalo. Tudi slov. društvo* za Istro, ki je neprestano pod kladivom, je ohranilo svojo zveznost in tudi red. Obe društvi, sežansko in koprsko, sta tudi gmotno popravili v minulem letu -skoro vse, kar je bilo prej zamujenega.
Tržaško učiteljstvo živi morda najbolj nestalno; odslovi tv e so znane in če so prej padale po mladih, so zadele letos tudi najstarejše. Tudi zborovanja društva so bila slabo obiskana. Vendar smisel za organizacijo ni propadel. Izvzemši petorico, je vse v Zviezi in še vedno finančna hrbtenica našega udruženja.
Manj ugoden odstotek neorganiziranih izkazujejo društva, ki so na lažje živela ali pa niso takoj sprejela boja, če so bila napadena. Volosko-opatijsko društvo se je zganilo še le zadnje čase, postojnsko in goriško pa imata -tudi danies še preveč odsotnih. V pbeh poslednjih smo videli svoj čas dovolj oportunizma in omalovaževanja Zvezinih navodil, 'kar se še danes maščuje. Resnico gornjih izvajan), da je treba namreč borbo za varstvo stanovskih koristi odločno sprejeti, kaže š>e posebno tudi rezultat revizije	na	Tolminskem, kjer se je	dvignilo število
članov	do	%, kar je percentuelno	več kot	v go-
riškem	in	postojnskem društvu in- obenem-	gotov
dokaz,	da	le ono obvelja, kar je zdravo in	se ne
plaši boja, ki -je pri nas predpogoj za obstanek. Za dr-uštva in posebno za njih odbore velja načelo, ki samo sledi iz vsega navedenega, da pomenj,a vsako umikanje v organizaciji tudi njeno nazadovanje, rušenje in končno razpad. Obenem nas učijo dosedanje izkušnje jasno, da trdnost organizacije ni stanu v škodo, ampak v korist. Z načeli, ki jih organizacija branila, posebno pa z nravnim dviganjem svojih članov, je koristila ugledu vsega stanu, terjala od njega vestnosti, možatosti in korektnosti v šoli in izven nje ter ga ubranila pred gnilobo in pred vsemi njenimi neizogibnimi, pogubnimi posledicami. Morda nič ne zgrešim, Če pravim, da bi več učiteljstva izginilo', če bi se ga polastila -gniloba, kakorjnas pade v boju .proti gnilobi. Gotovo bi bile posledice razkrojevalnega procesa mnogo usodnejše in težjet katkor pa so žrtve za vzdržanje zdrave organizacije.
Kaj pa Z neorganiziranimi, ki jih je v goriškem in -postojnskem okraju žal- še vse -preveč? Mislim, da bi jili zaman vabili v svoje vrste. Če bi vrgli enega za drugim na tehtnico-, bi našli, da ni izgubila organizacija ž njimi niti načelnih ljudi niti kapaci-
tet, kvečjemu kapacitete v obračanju plašča po vetru. Ako se jih danes spominjamo, se jih spominjamo le zato, -da -se -jih bo vsak znal varovati, Kdor izdaja koristi vseh v organizaciji, bo izdajal tudi vsakega poedinca, če bo le njemu neslo. Zato je edini odgovor, ki ga morem-o dati takim pripadnikom našega stanu, popoln -prelom ž njimi, v kolikor nismo vezani po izključno šolskih, uradnih zadevah.
Predno preidem na poedine Zvezine ustanove, naj omenim, da odseki, ki jih imamo pet v centrali, niso bili vsi einako delavni. Poslovala sta pravzaprav le dva, pevski in pa Samopomoč. Izobraževalni, organizačni in šolsko-pol. so svoje delo popolnoma predali voditelju dela za samoizobrazbo in tajniku Zveze. Mnenja sem, da bi organizačnega sploh opustili, ker je pravzaprav nekaj identičnega kot vodstvo. Vodstvo ima stalen pregled o Zvezinih ustanovah, o društvih, prejema in daja iniciative. 0 vsem tem -pretresa še posebe upravni odbor v svojih sejah, zato je povsem naravno, če se je organizačni odsek nekako izrinil iz vsega ustroja. Nujno potreben bi bil le v enem slučaju, če bi namreč organizacija naglo napredovala in se širila ter razvijala. Tako pa nima druge naloge kot pogrevati stvari o katerih, se je morda govorilo že v vodstvu in razpravljalo tu-di v upravnem odboru.
Drugi odsek, ki j/e spal, je šolsko-politični. Temu je njegovo spanje težje odpustiti, ker ima široko in važne področje. Vodil bi namrečlahko pregled’ šolske zakonodaje in njene aplikacije v naši deželi ter obenem zbiral statistično gradivo o šolah, ki jih obiskuje slov. mladina. Ta naloga je tako obširna in obenem zamudna, da bi jo zmoglo le več oseb, ki bi se redno, recimo vsaj enkrat na mesec sestajalo k posvetu — ter si -razdeljevalo delo. Naloga je dalekosežna, zato j/e tem bolj nerazumljivo, če se ie odsek v teku enega leta samo enkrat sestal po lastni volji. Tovariši so zanemarili važno delo v interesu stanu in najbrže nimajo druge o-pravičbe 'kot to, da bi moral vse opraviti — takozvani strokovni tajnik.
Tako šolski kot samoizobraževalni odsek bi morala: prevzeto delo smiselno razdeliti med svoje člane, Le v tem primeru -bi imel' uspeh. Vreči vse na ramena načelnika ali pa sploh vse leto niti pogledati, če so vsi člani odseka sploh še živi, pomenja ali nerazumevanje prevzete naloge, ali pa udobnost. Mcigoče je še nekoliko tretjega vmes, nedostajanja smisla za -organizacijo, za razdelitev dela. Dober organizator ni tisti, ki skuša vse sam napraviti ter omaga zato pod preveliko težo, ampak oni, ki obsežno- delo sprejme in ga potem tako razdeli, da je napravljeno točno in brez velikega truda. Na ta način sta poslovala le dva odseka, pevski in pa Samopomoč, prvi menda še najbolj/e. Prihajam k Zvezinim ustanovam. Najvažnejši je gotovo stanovski list. Ima dve nalogi: zasledovati vse organizačne zadeve v zvezi z vprašanjem šolstva in učiteljstva. Kako težko jie stališče slovanskega učiteljstva, posebno hrvatskega v Istri, ni treba tu ponaivlja-ti. Reakcija svojih namenov ni skrivala in ni prizanašala učiteljstvu. O tem govorijo disciplinarne preiskave, premeščanja in odstavljanja. Vse bi šlo hitrej.-e, če se ne bi na-rava sama upirala. Šole, v kateri poučuje učna moč, ki jezika otrok ne zna, si tudi danes, po vseh teh eksperimentih rti mogoče prav predstavljati. Če bi na vodilnih mestih tudi- ne poznali nesmiselnosti poskusov, morajo računati z naravnimi dejstvi. So namreč stvari, ki še nasilnim potom ne dajo izvesti, če se ne dajo izpeljati naravnim potom. Radi tega in pa tudi! iz -razloga, da je učiteljev gospodarski položaj večinoma položaj proletarca:, ne more ta'kc) hitro napredovati «čišče-
nj.e» slanu, posebno v odležnih krajih, ki nikogar 112 ■vabijo. Število vsega slov. učiteljstva je padlo' od 1. 1918 do .danes od 800 n.a 600, organiziranih na 500. Ne sinemo pozabiti,, da je vsa ta leta padlo tudi število šolodolžne mladine in da še le z novim, šolskim letom začnie spet naraščati. Šole so se torej krčile in se nove niso ustanavljale. Po pokrajinah je šolstvo še v najboljšem stanju na Goriškem. Tu pride en naš učitelj na približno 500 prebivalcev, med tem 'ko pride v tržaški pokrajini eden na 700,, v Istri celo komaj na 2000 prebivalcev. Tudi v teh številkah se kaže, 'kako se učiteljstvu godi in kako je ž njegovo organizacijo. Stanovsko glasilo ima torej nehvaležno nalogo, da se bori za obstoj učiteljstva, da ščiti stan potom javne besede pired nezakonitostimi, pred zlorabami, pred korupcijo in nasilji. Druga naloga je, da učiteljstvo ogreva za strokovni napredek, da ga obvešča o novih pridobitvah v področju šolstva, pedagogike in didaktike ter da ga kulturno dviga in vzdrži v toku s časo.m. Za vse to je list pretesen. Vendar je že mnogo, če list živi, če se vzdrži kot enotna duševna vez med večino učiteljstva. Kako je pisan, o tem sodi delegacija; kako. je potreben, bi pa najbolje čutili, če bi ga ne bilo. Kritike seveda ni nedostajalo 'n vem, da smo imeli članov, ki lista niti razrezali^niso. Ne vem, če so najboljši učitelji, ki jim ni mari, kaj sc
Naša samoizobrazba
Letošnji tečaj pri Sv. Luciji, določen za čas od 3.—8. avgusta, se ni vršil, prepovedal ga je gorlški podprefekt. Zveza je storila vse, ca bi se tečaj obdržal ter se obrnila na drž. poslanca g. Besednjaka, ki je osebno posredoval pri podprefektu ter brzojavno protestiral pri ministru notranjih zadev. Podprefekt di Suni je ostal trdovraten in nepristopen vsem razlogom v prilog tečaja.
Prepoved je imela svoj odmev že na našem dele-gacijskem zborovanju. Učitel/stvo ve, da je posredni povzročilec prepovedi tolminski nadzornik Spazza-pan. Županstvo pri Sv. Luciji je bilo že izdalo svoj «nulla osta» za tečaj, nadzornik Spazzapan j« pa očrnil učiteljstvo, ki se udeležuje tečaja, kot nevarno državi. Za tako obrekovanje je bil pri delegaciji primerno kvitiran.
O vsej zadevi pa so tudi listi že spregovorili in sicer brez ozira na stranke. Posebno odločen je uvodnik pod naslovom. «Izzivanje» v številki od 5. avgusta «Goriške straže» zakar smo uredništvu prav hvaležni. Če ne bi z vso odločnostjo protestirali v- taki važni stvari, v stvari našega duševnega napredka, naših stremljenj za kulturno povzdigo, ne bi bili vredni imena kulturnega ljudstva, ki je bilo vedno ponosno na svoj nezadržni duševni razvoj.
Položiti pest na plemenito prizadevanje učitelj-stvar, to žalostno čast si je letos zbral nadzornik Spazzapan. Mož je oviral na vse mogoče načine le Tolmince doslej. To ni njegov poklic. Od razsodnega .in poštenega človeka bi z vso pravico lahko pričakovali, da učiteljstva ne tlači, nasprotno, da ga podpira v njegovih moralnih in materij,alnih težnjah, da se zavzema zanj, da mu pomaga in ga ne preganja. Učitelj ni nikdar lahko živel in danes je njegovo življenje še posebno grenko. Kdor učiteljstvo ovaja in obrekuje, je kriv gorja, ki ga ima naš stan itak dovolj že po svoji pravni in gmotni poziciji. Bili so že časi, ko nadzorniki niso mogli učiteljstva pritiskati ob tla v njfegovi borbi za elementarne pravice. Taki časi bodo še prišli in delali bomo zanje, dokler bo v naš še kaj moči. Nismo pa še doživeli doslej, da bi nam kdo odrekal duševno luano, da bi nam kratil pravico do izobrazbe.
godi v s veto vnemi šolstvu. Tudi če delajo kot' dninarji, ni isto, če je nj.th delo' osveženo z dihom novih pridobitev in stremljenj, ali se razvija po predpotopnih shemah. Vendar so taki v manjšini, zakaj če bi tvorili večino, bi že davno ne bilo več niti lista niti organizacije.
Nekaji pa .jo treba tu povdariti: Učiteljski list ni v službi nikake stranke, ampak je stanovsko glasilo, v katerem imajo prostora vsi organizirani člani, brez ozira na politično pripadnost, ter z vso svobodo, ki je možna in potrebna naobraženim, četudi heetero-genim lj.udsm.. Kar je Zvpza zgradila v teku let, je zgradila z lastnimi sredstvi. Če bi se učiteljstvo zanašalo na pomoč od1 desne ali leve, ne bi prišlo za korak dalje, in kar smo čuli zagotovil podpore, so bila platonična in pogosto niti iskrena ne. Imamo pravico to povedati, k^r se nam včasih hoče predpisovati pot ali se nam vsaj podtikajo stvari, ki niso resnične. Zveza bo obstojala, dokler bo samostojna, neodvisna organizacija, ki ji učiteljstvo samo in nihče drugi določa pravec. To omenjam na zadnje napade v «Malem listu», ko se je Eistu očitalo partizanstvo ne k z ozirom na tukajšnja, ampak tudi na razmere v sosedni državi, ko se je list izogibal sodbi celo o tamkajšnjih izključno šolskih zadevah.	(Dalje.)
Meščanska uredba učiteljskih študij je taka, da se učiteljstvo le za rilo seznani z nekaterimi stvarmi. Marsikaj mu pa ostane zapečateno s sedmimi pečati. To je šol. zakonodaja uradno priznavala na razne načine, z usposobljenimi skušnjami,, z urad* nimi konferencama in posebno še z učiteljskimi .knjižicami. Naš ponos je, da smo sami najbolje vedeli, kako potrebno je, da razširimo sv o, e znanje in da smo šli v tem prizadevanju vedno dalje. V lem znamenju smo tudi organizirali svoje samoizobraže-valne tečaje že v letu 1922 ter smo jih vzdržali do danes.
Prišel je šolski nadzornik in dosegel, da je tečaj prepovedan. Kakšno mnenje imate, gospod šolski nadzornik, o svojem poklicu? Kaj razumete pod pojmom «šola»? Koliko naj zna, po vaši sodbi, učitelj osnovne šole, d.a bo sposoben za svoje mesto? A pustimo šolo, ki ni vaša stroka, in govorimo raje o človekovi izobrazbi sploh, brez ozira na njegov poklic. Ali je človeštvu v korist ali v škodo, če kaj zna? Ali je bolje, ca živimo v temi davne kamene dobe? In državi, ali je državi v sramoto, če ima izobražene državljane, inteligentno ljudstvo? Upamo, da znate na ta vprašanja nedvomno .odgovoriti.
Če stojite intelektualno višje kot vaša dejanja, veste, kaj pomenja, ako učiteljstvu odjedate duševni kruli. Knjige so danes drage in jih učitelj ie more sam nabavljati, knjižnice, so na tleh, večinoma po krivdi nadzornikov. Kje naj potem uteši učiteljstvo svoji glad po nadaljni izobrazbi? Morda v časniku?
Učiteljstvo s.i je pomagalo. Skupno si je poiskalo zmožnih predavateljev, strokovnjakov, s kateremi je leto za letom predelovalo probleme, ki rastejo iz današnje družbe. Skušalo je raziskati potrebe in težnje vzgoje in šole v današnjih razmerah, ki so bolj zamotane kakor kdaj poprej. Pri tem se ni strašilo žrtev in osebnih neugodnosti. Spalo je na po-diovih in delalo dolge poti, da je zadostilo svoji žeji ter dobilo navodila za samostojen nadaljni študij. Ed:no, kar je vžilo, je bilo nekoliko lepote gora, nekoliko čistega zraku in nekoliko tovariške, prijateljske družbe. Le malo je bilo vsega, teden dni, najskroranejše kakor si je mogoče misliti — letovišče. Tudi na to je moral položiti roko nadzornik Spazzapan!
Preveč se je učiteljstvo veselilo Sv. Lucije, posebno letos, da bi odpustilo, kar je zagrešil mož, s katerim je v stikih. Taka dejanja obrodijo le trpke sadove. Ne bo pa nikdar v stanu ustaviti našega poleta. Kakor doslej^ bo naše samoizobraže-valno delo napredovalo tudi odslej in -ovire nas bodo
Delovna Šola	(Nadaljevanj*.)
13.	Dan1 m a L e ga učenca. Končno naj opišemo še en-poljuben dan malega učenca v naši šoli.
Sreda novembra je. Predi nekaj dnevi srno se odločili za ekskurzijo h krojaču. Poslali smo že delegacijo (odposlance) h krojaški zvezi, in ta nam je naznačila neko primerno delavnico v našem okraju. Naša delegacija je tudi v tej delavnici že priglasila naš prihod; pri tej priliki se je obvezala tudi za naše zadržanje.
Včeraj- smo uredili svoje priprave: medsebojno smo si povedali vse, kar že vemo o krojaštvu-; kolikor je bilo mogoče, smo si tudi zaznamovali, na kaj bomo posebno pazili; orientirali smo se po načrtu, onem shematičnem, ki ga imamo sestavljenega iz slik, in smo obširno govorili, kako Se obnašajmo, da nas bodo povabili še drugič. Sklenemo sledeče: ne ostanemo več. kot pol ure, ogledamo le najvažnejše (in sicer kaj?) ter se naposled zahvalimo. Komaj so danes prišli otroci v šolo, komaj so se očistili, ogreli in spili kavo, že se napravljamo, ko se še prej porazgovorimo o vremenu. Nekateri pospravijo posodo, drug.i jo pomijejo, tretji se oskrbe s tem, kar smatrajo za potrebno. Vsi pa gledajo uro: ko bo veliki kazalec čisto zgoraj (10 ur), moramo biti že oblečeni in odidemo v parih iz šole (namesto, da bi otrok silil, jih učitelj navadi paziti, da se sami ravnajo po uri in ca ne »ubijajo časa» po grdem ruskem običaju). Pridruži se nam tudi skupina starejših. Pojemo koračnico in gremo iz šole; zunaj pa se dostojno vedemo. Ko je učiteljica' povedala otrokom naslov, jim pripusti vtodstvo (kaj narediti, če se izgubimo v mestu?). Nahajajo se v delavnici, ki je v bližnji ulici. Želimo dober dan. «Prišli smo k vam, ca se kaj naučimo. Za nas je zelo važno in zanimivo vedeti, kako delate. Prosimo, da se ne pustite motiti in nadaljujte svoje navadno delo. Otroci jamčijo, da bo red. Skrbeli bomo, da vam ne povzročimo nepotrebnega dela in bomo le malo časa ostali tu.» Otroci se razdele v razne strani (prosto opazovanje), in šele tik pred odhodom jih učiteljica «opozori», na različne stvari. Gotovo so postali tudi .krojači zgovorni. «Otroci, čas je, poslovite se!» Vedno je gen-Ijivo, če se otroci poslavljajo, za to priložnost smo si pa izmislili presenečenje:	poslovilno	pesem.
Drugo presenečenje pa j.im bomo prinesli čez nekaj dni: katerokoli reč, ki smo jo napravili iz kakšnega zavržka, najdenega pri ekskurziji ali kako risbo...
. Kmalu po 11 uri smo spet v šoli in govorimo o opazovanem (razgovor ali ilustrirane) na pr. o oblekah ali drugih krojaških izdelkih, o krojaškem delu sploh, o šivalnih strojih (posebno takih', ki se gonijo z nogo), končno o krojaških strokovnih izrazih (pametno je, da se pri tem nekateri otroci iz drugih, v šoli ostalih skupin, pomešajo med naše nimkp; oni nam bodo že znali staviti vprašanja).
Zaplemba. Števdlka 1. avgusta našega lista je bila zaplenjena radi člankov «P-ojačana hajka» in "Definitivno provizorni«. Ker je n'so naročniki prejeli, ponatiskujemo. 'snov o »Delovni šoli« lin o «Byronu».
le podžigale, da bomo nadaljevali mimo takih malih in nedobrih ljudi, ravnaje se po Dantejevem: Guarda e p.assa! Naša vola je večja od volje njih, ki hočejo ubiti duh, močnejša od vešč, .ki se trudijo, da bi zakrile solnce. Gospod Spazzapan, šli bomo preko vaših ovir!
Zdaj je poldan, treba je kositi (strežejo otroci), sledi prosta ura, intimno pogovarjanje in pripovedovanje. Učiteljica čila med tem kupljen časnik in pripoveduje otrokom »novosti«, ki šo zanje primerne. Oprostite, pozabil semi omeniti, da smo — naravno — nekaj strokovnih izrazov in tudi še kaj druzega v obliki pcedinih besed zabeležili- v zvezke.	'	•	' , *.;J
Drugo polovico dneva izpolnimo z igranjem «krojača». Krojač dobi naročilo. Kaj mora napraviti?
Koliko metrov bo potreboval? Koliko bo to stalo? Koliko časa bo potreboval zato? Koliko stane to ali ono? Toda za božjo voljo ne kakšne računske ure! Nato pridejo posneir.,ovalne igre, lahko tudi čitanje, nato igre, c’,a se gibljemo, čaj, pospravljanje, pogovor in odhod domov. Pomisliti je treba, da bo v resnici komaj mogoče (da, niti se ne splača), izpolniti ves dan z eno temo: otroci nam bodo nudili s svojo živahnostjo, če smo sprejemljivi, vrsto naj-krasnejših novih tem. Ponovno opozarjam, da bomo imeli drugo polovico dneva za naše osemletne tudi še ves repertoar predšolske skupine na razpolago. Tega ni pozabiti.
14.	Mali kmetovalec, delavec in prirodo zna n e c. Nič ne vem, kdaj uradno konča šolsko leto, tudi me to prav nič ne zanima. Vem le eno: «Pomlad je tu, pomlad je tul« Odslej smo «z deželo«. Ali kje naj v mestu dobimo to «deželo»? Prav bi bilo, če bi imeli na dvorišču ali v sosednem vrtu gredico za vsak razred. Poleg tega naj bi imelo več šol še skupno polje srednje velikosti, in vsako mesto ima tudi v vsakem okolišu dovolj neobzida-nega prostora. Kar se tiče vasi, se tam- reši vprašanje prepustitve zemljišča šoli dosti enostavneje, ne da bi bilo treba učitelju vlagati pismenih prošenj po pisarnah.
Najprej smo torej, zemljemerci in se učimo meriti površino. To se učimo lahko tudi v šolski sobi potom kariranega papirja. Kako dolga je stranica kvadrata? Koliko takih kvadratov ima narisani kvadrat? Koliko drugi? Recimo, da so kvadrati drn2 ali m2. Koliko dm2, m2?
Tako se otrok hitro seznani, s m2. Isto napravimo s pravokotnikom, s pravokotnim trikotnikom (le izpraševati, nič povedati naprej!). Ostalo že jemljemo na polju, ko merimo ploščino .koščeka polja, (paralelogram, trikotnik; razdelitev mnogokotnika na trikotnike). Z ograjenjem koščka zemlje se riše tudi črtež na kariranem papirju (merilo). Tu si lahko prisvojimo tudi nekatere geometrične spretnosti (dolgostne mere, merjenje prelomljene črte; seštevanje in odštevanje odsekov; rr.er'enj> z merilom, ki ima več dolgostnih enot; razdelitev v dele in sektorje; sestavljena imenovana števila, navadno spreminjanje s svinčenko, načrt in merilo.
(Dalje.)
Darovi pevskemu zboru. Č. žbpnik, ki se ni udeležil koncerta v Prvačini, daroval 5 I.. — Namesto cvetja na grob ob smrti družice t. Zorna v Vrtojbi darovalo goriško učiteljsko društvo 50 L. — Najlepša. hvala!	.	.j:	'
Feljton
Stano Kosovel: LORD BYRON iv.
Ko se j e vrnil Byron s potovanja po Orijentu domov na Angleškio, ni vedel, če bi se posvetili politiki ali pesništvu. V llordski zbornici je imel koncem meseca februarja velik govor. Ž njim je dosegel znaten uspeh. Toda začetkom1 marca sta izšla prva dva speva «Roman;a viteza Harolda,« (Childs Harold Pillgermage). Tedaj je že bilo jasno, kaj bo žnjim. Prva naklada knjige je bila v prodaji razgrabljena v treh dneh. Zaporedoma so sledili štirje ponatisi. Dve leii pozneje je bilo na svetlem že sedem izdaj. Takšnega knjižnega iuspeha ni dosegel pred Byronom še noben angleški pesnik. By-ron je čutil, da je doma samo v poeziji in je opustil politiko.
«Childe Harold«, ali, kakor je hotel pesnik imenovati svojo pesnitev prvotno «Childe Burun«, spominjajoč se svo/ih daljnih prednikov, zapusti po divji, neugnani mladosti domovino. Vse mu je polno spleena. Ljubice nima, brez prijateljev je. Na njem se pojavljajo znaki življenjske sitosti. Veselost pogreša in misli venomer na konec.
A vse to je maska. Pod krinko tragične melanholije, pod obleko resigniranega romiarja se skriva mladenič vroč.h čuvstev, razboritega uma in velike svobodoljubnosti.
(Byronu je bilo jedva triindvajset let, ko sta izšla prva dva speva. Ž njegovo Slavo je bilo tako, kakor je sam rekel: «Zbudi! sem sz nekega jutra nn sem bil slaven«. Londonska družba, ki je videla vsebino svojega življenja tedaj v dandyštvu, plesnih zabavah, gledaliških prireditvah, v dolgovih in dvoboje vanju, ta družba je Byrona dvignila na svoj ščit. Pesnik se je ni branil.
V «Vit'ezu Haroldu« so že pesnikovi sodobniki pravilno videli idealistično pesnitev, v nasprotju s poznejšm '»Donom Juanom«, ki velja za realistično delo Byroniovega peresa. Poet ni tu razvijal nobenih splošnih tem; vse se je sukalo okoJu njega samega. Subjektiviteta umotvora stoji na najvišji stopnji, pesnikov «jaz» se ne zataji nikjer.
Londonska in ž njo vsa angleška družba je upirala svoje poglede samo v Byrona. Ženske so trepetale v mislih na svojega ljubljenca, toda vsaka dama se je bala sesti ž njim za mizo, kajti Byron n; mogel gledati ženske pri jedi. Tudi je imel Byron neki tako drzno čelo, da so vsi ugibali, koliko Turkinj in Grkinj je zapeljal v Orijentu in koliko mož je napadel in usmrtil s svojim bodalom.
«Childe Harold« je postavil Byrona v ospredje angleških pesnikov. En sam je bil, ki se je ž njim lahko meril po svoji popularnosti in slavi: stari romanopisec W. Scott. Družba je dobro slutila prevrat, katerega je prinesel v angleško slovstvo By-ronov genij. Vse je govorilo samo o njem. Na vsaki mizi; .je ležala njegova knjiiga, čitali so jo možje in žene, moški so bili ljubosumni nanj, ženske pa ena na drugo. Začelo se je tekmovanje za pesnikove simpatije. In Byron se je zdel samemu sebi kakor kralj med množico čestilcev. Lady Karolina Lambova, o kateri bo govora pozneje, je izjavila, ko je prvič srečala Byrona: «Ta bledi obraz ja moja usoda«. Obrnila mu je hrbet, a le za malo časa.
Ženske so si pripovedovale o Byronu neverjetne pravljice. Med njimi je krožila n. pr. vest, da je imel pesnik v Orijentu harem devic, Ta harem’ pa je v resnici obstojal iz ene same odaliske.
Bvron je živel v opojnem zmagoslavju, triumfu in užitkih. Prepustil se je vrtincu. Lady Lambova, entuzijatska, bakhantka in ekscentrična ženska,
bitje divje, nemirne nature, katero je njena okolica imela za hudičevko, veverico in netopirja v eni osebi, f.ady Lambova sc je obesila Byromt na vrat, Bi.la je tri leta starejša od pesnika, soproga uglednega člana angleške družbe, mati več .otrok: n:č zpto. Ponudila je Byronu v prvem pismu vse svo,e dragocenosti, potem ga jc imenovala solnčnico, ki se kreče po izvoru toplote, Byron je nekaj časa dopuščal tc svoboščine, pozneje pa je odbit damo z energ.čno gesto od sebe. Začel je obenem dvoriti miss Milbanki, sorodnici lady Lambove, svoji poznejši ženi.
Lady se ni dala odriniti zlepa v stran. Prazne, obljube pesnikove je niso zadovoljevale. Na nekem plesu je Byron odklonil valček ž njo. Lady je vzela nož in si prerezala grlo. (Morali so jo odnesti iz dvorane. Dogodek je dal mnogo povoda za govorice o razmerju med lady in Byronom. Ko je Lambova okrevala, se je maščevala nad pesnikov. Napisala je roman «Glenarvon» in je v njem upodobila Byrona kot demona zlobe, v katerem so poosebljene vse slabe lastnosti. Vire za svoj roman ;e črpala iz Byronovih del in za motto je vzela stihe iz «Korzarja»:
«Ime njegovo bo oznanjevalo potomcem poznim eno le krepost in tisoč grehov.«
«Gl’2narvon» je služil angleški družbi za škan-dalno kroniko iz pesnikovega Hyl;enja. Byron je na krivično obtožbo molčal, pozneje, ko je imel roman v Benetkah iziti v italijanskem prevodu, se je obrnil cenzor na pesnika z vprašanjem, ali morda želi, da stvar ne bo odobrena. Byron je odgovoril na vprašanje s plemenito gesto: založil je italijanski prevod na lastne stroške.
Byrononovo lahkomiselno življenje je končalo z nepremišljenim dejanjem; z ženitvijo. Način, njegovega dotedanjega irrTenja ga iri očil spoštovati ženske: njegove ženske so se mu samo podajale in prenašala žrtve svoje ljubezni. Zato je bila tragika, ki je temu sledila, tembolj ostra. Byron je dobil za ženo žilavo Angležinjo, miss Ano Izabelo (Ano-belo) Milbanke, edino nekega baroneta. Deklica je navezala pašnika nase s svojo skromnostjo in preprostotjo. Zgodovina tega koraka pri Byronu kaže, da si pesnik ni bil svest posledic opasnega podjetja, v katerega se je spustil.
Poslal je Milbankejevi pismo, o katerem mu je dejal neki dober prijatelj, da je «čedno» napisano. Byron, nagel, kakor je bil, je odposlal pismo snu-bilne vsebine. Proti svojemu pričakovanju je prejel odgovor, da je Anabela pripravljena poročiti ga. Bil je v škripcih. Preklicati ni mogel več ničesar. Preostalo mu ni nič drugega nego izpolniti dano besedo, in to je storil.
Kaj je zakonski jarem, to je bolj slutil nego vedel. Pred očmi mu je lebdelo življenje lastnih roditeljev, ki je bilo peklensko, polno zlobe. To ga je tudi majalo pred poroko. Sprva je bil svojega uspeha pri Anabeli vesel, polagoma pa se je začel pogrezati v razmišljanje in spoznavati svojo usodno zmoto. Ko se je bližala poroka, mu je pogum čisto upadal. V seabanski cerkvi grofije Durham, kjer se je vršila poročna ceremonija, se je tresel pred oltarjem in je dajal svečeniku negotove ter naravnost nasprotujoče si odgovore.
Prvi tedni zakonskega življenja so se zdeli Byronu dolgočasni in pusti. Mladi par se je s kmetov odpeljal v London, in tu se je pokazala pesnikova neprikladnost za jarem, v katerega se je bil vpregel: Byron je pognal ves denar, ki ga je imel, deset tisoč funtov, vrhu tega še drugih osem tisoč funtov, in je začel jemati na posodo, kjer je mogej
kaj dobiti. Biriči so mu slednjič zarubili celo zakonsko posteljo.
Pekel se je porajal. Žena je J3yrona neprestano nadlegovala, motila ga je in prekinjala pri delu, kar je pesnika tako togotilo, da je nekoč razljučen zagnal uro v kanvn, drugič pa izpalil pištolo v sobi. Potem se je lotilo žene ljubosumne. Odnošaji med zakoncema so postajali od dne do dneva bolj napeti. Byronovka je najela vohunko, ki je izvrševala hišne vlome v pesnikove predale in miznice ter je kontrolirala njegovo dopisovanje. Škandali so se kupici Li.
Ker je Byron baš v tem času sprejel izvolitev v direktorij gledališča Drury Lane, kjer je bil pri-primoran službeno • občevati z igralkami, pevkami in baletkami, je žena Anabela postajala čedalje bolj nervozna in razdražena. 10. decembra je lady By-ronova porodila hčerko, ,ki je dobila pri krstu ime Avgusta-Ada. Byron ni mogel ponoči spati in ker ga je žejalo, je odbijal na kaminu steklenicam za sodavico vratove. Žena ga je obdolžila, da je metal steklenice v strop, samo da bi jo trpinčil. Mesec dni po porodu je Anabela vzeja dete in odšla ž njim k svojim staršem. Ko je prišla domov, je pisal njen oče Byronu pismo, da ne pusti svoje hčere nazaj k takemu okrutnežu. Byron se je temu uprl, toda zaman.
Nesrečo, ki je bila že v polnem teku, je še povečal «Glenarvon», natolcevanje lady Lambove v obliki romara. Vihar proti pesniku je naraščal v vsej deželi. Na Byrona sc leteli podli očitki. Oglasilo se je časopisje, ki je izneslo pred javnost intimnosti zakonskega življenja ter celo namigavalo na Byronovo duševno stanje, češ da njegova glava ni v redu. Byrona so primerjali z Neronom, Apicijem, Kaligulo, Hiliogabalom in Henrikom VIII. Vsemu temu se je pridružil še en udarec ■— obtožba, da je pesnik oskrunil svojo rodno po polu sestro Av-gusto. A kaj pomeni taka obdolžitev v angleški družbi, si more predstavlati samo oni, ki pozna nekoliko njen milje. Ljudje so postali na pesnika besni in so ga napadali. Na potu v zbornico lordov je prišlo celo do dejanskih insultov. Ogorčen nad takim početjem, je sklenil Byron obrniti domovini hrbet za vedno. 25. aprila 1816. se je vkrcal na parnik in je ostavil Anglijo. Množica je za njim lučala kamenje.
Drugi odhod Byrona iz Velike Britanije je najpomembnejši datum vsega pesnikovega življenja. Šele sedaj se začenja Byronova pot navzgor. Po prvi ločitvi od Anglije je nasta:al «Childe Harold», napoved genija; sedaj se je bližalo nekaj večjega. Byron je rastel v veličino svetovnega imena in pomena ter se je pripravljal na duševno poveličanje, obenem pa tudi na razstanek s telesnim življenjem, katerega je položil na oltar svobode grškega naroda.
V.
V drugi polovici aprila se je vkrcal' Byron na ladjo v Dowerui. Peljal se je v Ostend:e. Potoval je z velikim spremstvom in je bil namenjen obiskati Waterloo. Za to potovanje si jc dal napraviti pose-
Razno
City and Country School v Newyorku. Šola je bila ustanovljena 1. 1913. Ima dva oddelka, od katerih eden leži v središču Npwyr>rka, a drugi je pa zunaj n;ega, v okolici. Drugo poslopje je odprto le v dneh počitnic, od junija dalje. Njen notranji ustroj sloni na principih Dewey-a in je učni načrt porazdeljen na različna osrednja zanimanja v letu. Prvi oddelek obiskujejo otroci do treh let, drugi oni do 6 let, tretji
ben voz po vzorcu Napoleona Bonaparta. Ko se je preskrbel z vsemi pctniškUmi potrebščinami, je odrinil.
Od Ostenda dalje je potoval pesnik od Bruslja navzgor ob Renu. Opise teh krajev najdemo v tretjem spevu «Childa Barolda». Tekst, ki se nanaša na Waterloo, je nastal v Bruslju p0 obisku bojišča. Prav? popotni cilj Byronov pa ni bila pokrajina med Renom in Se^o, marveč divno Ženevsko jezero v Šv.ici.
Koncem maja je dospel pesnik na mesto. V neki penzii.p ob jezeru sc je srečal s tri leta mlajšim Scheileyem, ki mu j že prej poslal svojo «Kraljico Mab». Byron je prejel knjigo, a pospremno pismo se je izgubilo, zato se med pesnikoma ni razvila korespondenca.
Scheliley in Byron sta bila prvič v življenju osebno skupaj in sta se takoj zbližala. Schelley je napravil na Byrona velikanski vtis. Bil je moderen eman-cipiran duh, medtem ko je bil Byron v literaturi in filozofiji le nekak poluizobraženec. Byrona so vodile bolj simpatije nego prepričanja, zato pomeni znank s Schelleyem ognjeni krst Byronovega duha v dobi, ko se je začel oblikovati pesnikov «jaz». Vpliv Schelleyevih panteističnih nazorov je kmalu občutil v Byronovilr pesnitvah:	«Childa
Harolda tretji spev nami je prva priča za to trditev, a še očitnejši postane vpliv v nadaljnih delih, zlasii v «Manfredu», (kjer je posebno značilen prizior z duhovi) in v «Kajnu».
Schelley je živel v Švici z Mary Godkvinovo, katera je imela poleg sebe svo:o polusestro miss Clairmontovo, mlado damo, ki je bila že na Angleškem goreča občudovalki Byrona. Nič čudnega ni, da se j« to bitje na tujih tlehi takorekoč vrglo pesniku v naročje. Ta žrtev jo je stala bridkih posledic.
Kmalu sta se pesnika preselila na južni del jezera v Campagne Montalegre. Byron si je najel stanovanje v vili Diodadi, kjer je napisal vrsto krasnih pesmi.
Byron in Schelley sta bila v Švici predmet splošne pozortnosfi tujcev. Angleži so obiskovali Ženevsko jezero trumoma. Poeta nista imela pred nadležnimi rojaki miru ne podnevi ne ponoči. Ljudje so jima vdirali iz gole radovednosti in škan-daloželjnosti celo v stanovanje. Počil je glas, da živita Byron in Schelley z dvema sestrama kakor dva hudiča. Angleška romanopiska, stara, pobožna mrs Herveyeva, ki je videla Byrona pri madame de Staelovi, je omedlela, ko ji je bilo predstavljeno «Njegovo Satansko Veličanstvo* — lord Byron.
To ozračje je bilo kakor nalašč ustvarjeno za natolcevanje. Govorilo se je o krvoskrunstvu :n lady Byronovi je prišlo vse na ušesa. Madame de Staelova je sprva pritiskala na Byrona, naj se zbliža in spravi s svojo ženo. Pesnik je bil v načelu voljan to storiti, a dogodki, laži in obrekovanja, so prehiteli njegovo pošteno voljo, tako da je umaknil svoj skiep. Ni se hotel poniževati in je raj.ši opustil namero.
(Dalje.)
oddelek pa otroci do dvanajst let. Najmlajši gojenci, od 3 in 4 let, so zaposleni primerno tej dobi in preživijo vse šolske ure v najvišjem nadstropju poslopja, odkoder lahko' v slučaju ugodnega vremena takoj stopijo na široko strešno teraso. Učenci dn 6 let so zaposleni posebno z različnimi igrami, rišejo mnogo, režejo, izdelujejo stvari v plastiki in se učijo uporabljanja orodja. S šestim letom je pouk že bolj določen. Posebno pozornost posvečajo opazovanju prevoznih in poročevalskih sredstev v
e$t.u. Istemu obravnavanju je določena tudi prehrana mesta, obiskujejo se kolodvori, pristanišča in trgi. Otroci pripravljajo v kuhinji sadje, bombone, slaščice itd. ter pri tem 'delu sami merijo., tehtajo, kuhajo in perejo vso potrebno posodo.
S sedmim letom se 'obrne vsa pozornost učencev na mesto Newyonk samo. Prirejajo se izleti, obiski, spoznava se topografija mesta, rišejo se ulice, hiše, n'ihova notranjščina. Ta opravila so v soglasju z zaposlenjem 6 letnih otrok. V osmem letu spoznava učenec trgovstvo. V to svrho je v šoli vzpostavljen popoln magazin potrebščin za šolo. Tu s2 učenci učijo praktično vseh računskih operacij. Povrhu se seznanjajo še z izvorom, načinom izdelave blaga, ki ž njim kupčujejo. V devetem letu postane osrednji nauk pouka življenje v srednjem veku. Otroci izdelujejo obleko, grbe, predstavljajo scene iz tega razdobja. Tudi se takrat vpelje v šolskem poslopju notranja poštna služba, ki jo opravljajo sami otroci in ki sega od razreda do razreda, v magazin in v tiskarno, ki je tudi prideljena šoli.
V desetem letu spoznavajo otroci zgodovinski postanek knjige, tiska in pisanja, izdelujejo letake in lepake, čitalne kartone, kateri se uporabljajo v nižjih letnikih, ilustrirane razglednice itd. Tudi prisostvujejo dečki delu, ki ga opravlja višji razred. V tem imajo dvanajstletni učenci pravo tiskarno v malem. Sprejemajo naročila oglasov, ilustriranja knjig, natisk poročil o delovanju drugih oddelkov v šoli, natisk poročil o šolskh izletih itd.
Na ta način se vzbuja pri učencih posebna skrb za jezikovno pravilnost sestavkov, za lepo pravilno pisanje.
Razume se, da izven * vsega navedenega se po vseh razredih uči čitanje, pisarne, računstvo, fizika, kemija in zgodovina. Iz praktičnega dela se posvečuje posebna skrb risanju, slikanju, oblikovanju, rezbarstvu in mizarstvu in šivanju.
Ves pouk sloni na opazovanju in primerjanju, otrok sam ugotavlja, kontrolira.
K šoli je priključen tudi založni in propagandni oddelek za širjenje .proučavanja problemov moderne pedagogike. Oddelek je že objavil vrsto 'knjig in brošur o programu, metodi šolskega dela zavoda samega čn končno tudi poročila o doseženih uspehih.
Projekt zakona za osnovne šole v Jugoslaviji je
izdelan in predložen narodni skupščini v razpravo in odobritev. Sestava enotnega šolskega zakona jc prizadjala veliko težav, ker so se združile v enotno državo dežele s povsem različno urejenim šolstvom. Pri sestavi je bilo treba upoštevati posebne krajevne prilike, šolsko zakonodajo prej ločenih dežel in nivo šolstva v posameznik pokrajinah. Pričujoči načrt je izdelan na podlagi šolskega zakona za Srbijo iz leta 1904.
Posebnost novega zakona je to, da predpisuje ob koncu leta šolske svečanosti združene z izkušnjami, kjer naj učitelj pokaže svoje učne uspehe. Občinam nalaga gradnjo in vzdrževanje šolskih poslopij, dalje oskrbo stanovan'a in ogrevo učiteljstvu Smoter osnovne šole opredeli zakon z vzgojo mladine v duhu narodnega in: državnega edinstva ter verske strpnosti, širiti prosveto in dajati osnovo za moralno in praktično življenje ter nadaljno izobrazbo.
Politične skupine, kakor tudi druge organizacije delajo na to, da bi se izvedle gotove izpremembe v smislu posameznim skupinam odgovarjajočih kriterijev.
Organizacija U. J. U. posveča delu pri sestav-1'anju šolskega zakona največjo pozornosrt in skuša uveljaviti svoje stališče bodisi kot zastopnica učiteljskih materijelnih, moralnih inj pravnih koristi na eni strank ali pa kot organizacija prosve'nih delavcev, katerim je šola še vedno ideal. Po dose-
danjih Ugledih pa najbrž ne bo uspela v glavni točki, za katero se bori, to je ločitev prosvete od politike. Morda pa je pokazala organizacija, kot je to lepo karakterizral tov.' Ribičič v «Učit. tovarišu*: «Hočemo zastopnika pri oblastih! V tem «hočemo» je izražena naša šibka odporna silai»
- '	/	D.
«Državni» učni jezik. Prosvetni minister Pribiče-vič v Jugoslaviji je izdelal osnutek šolskega zakona, ki uvaja v osnovne šole •—• državni učni jezik. To je menda nov korak dalje k zaščiti manjšinskih narodnostnih pravic. Gotovo je, da ne bo nikomur prinesel sreče tak'protinaraven, nasilen in necivilizatoričen ukrep, če bo .kdaj postal zakon.
Proti novemu zakonskemu osnutku je nastopila večina belgrajskega učiteljstva, ker ga smatra za reakcionarnega in škodljivega šolstvu in učiteljstvu.
Komisija za udžbenike. Več je u Rimu obrazo-vana centralna komisija za udžbenike. koji su odabrani u zadnjoj sedmici ove škol. godine, da se tako izbegne lanjskoj neurednosti, da se bilo u januaru bez škol. knjiga.
Slovo. G.ca Pavla Konig, učiteljica v Salcžu (Zgonik) se tem potom poslavlja od tovarišic in tovarišev, od katerih se ni mogla posloviti osebno.
Želimo ji, da bi bila v novi službi srečnejša kot doslej.	______
NOVE KNJIGE.
Ped naslovom «Prlilozi za psihologiju deteta» počela je izlaziti u dvomesečnim sveskama prvi takve vrsti časopis.
«Prilozi» če donašati rasprave iz celokupne psiholog Je deteta, obradjujuči naročito primenjenu psihologiju, a to znači, na uzgojnu teoriju i praksu. Revija če ovako podržavati vezu izmedju psihologije deteta i pedagogije, te nastojati oko izgradnje naučne pedagogije u našem narodu. Pored- ovoga «Prilozi» če obraajivati i psihotehničke probleme, pa da se i u nas jednom počme sa ispltivariem de-čijih sposobnosti za razne vrste zanatstva, trgovine, industriie itd. s obzirom na izvor poziva za buduči život. Da zaintereskje šire krugove za psihologiju deteta, «Priloz'.» če donosit iserpna uputstva za posmatranje i študiju dičiieg duševnog života. Usto donosit če revija rasprave iz opšte psihologije i psihopatologije, u koliko one imadu veze sa psiholo-gijom deteta, te najzad pregled domače i stvarne psihološke literature.
Glavni urednik: prof. Dr. Branislav Krstič, Beograd, III.'muška gimnazija. Cena: godišnje 90 din.; pojedini svezak 30 din. Za djake 60 din.
Dočim ovu našu prvu te vrsti pedagoško-psiho-lošku reviju toplo preporučamo našem znaria i usa-vršivania željnom učiteljstvu, ujedno ga želimo pod-setiti, da se bavi u školi i vani promatranjem psihe našeg slav. deteta, pošto se školski uspeh učiteljev baš temelji na tom znanju.
ČLANSTVU ZVEZINEGA ZBORA. Opozarjamo, da bo v prvi polovici septembra pevski tečaj, ki bo trajal osem djni in bo zaključen z enim ali dvema javnima koncertomia. Pri tečaju se bo naštudiral nov program. Glaske prejmejo člani zbora Is pravočasno, da Sc pripravno. Prejmejo tudi okrožnico glede vseh podrobnosti tečaja,.
Pevski tečaj bo zbor izredne važnosti. Zato že sedaj apeliramo na pevke 5n pevce’, da se ga gotovo in polnoštevilno udeleže ter pripeljejo s sebbj še take, ki imajo dobre glasjove in ki bi hoteli vstopiti v zbor. Skrbeli bomo, da n j/; bo tečaj gmotno breme za udeležlence.	ODBOR.
v'	»»ve-	•