Leto XLHI - št. 53 - CENA 6 din
stran 5
Otroka
lahko oblečeni le še na kredit
Kranj, torek, 10. julija 1990
stran 8
stran 9
Najbolj črni dnevi V opoziciji zahteve, so mimo        ■ na oblasti predlogi
Spravna slovesnost v Kočevskem Rogu
Omogočimo si življenje, spravljeno z mrtvimi
Kočevski Rog, 8. julija - V Kočevskem Rogu, kjer so množična grobišča po vojni pobitih domobrancev žil hi**0 ''''' 'md voino 1ml' te^' Partizanski boji, je bila v nedeljo spravna slovesnost, ki se je udele-PoHt t U 3? *'S°^ 'I        na kateri sta s' se8'a Y rolte dr- Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in metro-'ln Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije.
Maša zadušnica, simbolični Ppgreb in molitev je bila namenjena vsem žrtvam vojnih in Povojnih let, domobrancem, partizanom pa Hrvatom, Srbom, Romom in vsem drugim, ki so se bojevali na slovenskih tleh. Dr. Šuštar je v pridigi dejal, da gre za edinstven dan v zgodovini slovenskega naroda 'n da se po tem, "kar smo bili dolžni in do česar so mrtvi imeli pravico", podajmo na pot naprej, na pot sprave med živimi, ki je edina pot v življenje. Milan Kučan je poudaril, da spra-
vo zmore le zgodovinsko zrel narod, izrazil obžalovanje, kar se je bilo zgodilo, opozoril na nevarnost, da ne bi delali sile zgodovini in resnici in da ne bi ene krivice zamenjali z drugo, in pozval: končajmo narodno diasporo, zaradi katere Slovenija toliko let ni bila domovina vseh svojih sinov. Prepustimo mrtve spominu in sodbi zgodovine in se obrnimo k skupni prihodnosti našega in prihodnjih rodov. Omogočimo si življenje, spravljeno z mrtvimi, in ga živimo tako, da se bo na-
Kranj izkoristil priložnost
Na drsališču tekme svetovnega prvenstva
Če bi hoteli na kranjskem drsališču igrati tekme svetovnega hokejskega prvenstva skupine B, ki bo prihodnje leto v Ljubljani, bo treba v ureditev drsa-UŠča vložiti od 500 do 600 tisoč mark.
Kranj, 10. julija - Uprava Poslovnoprireditvenega središča Gorenjski sejem iz Kranja je že predlagala kranjski skupini in Zvezi telesnokulturnih organizacij, da bi združili mo-5j organizacijske in finančne, in kranjsko drsališče opremili ~o take mere, da bi lahko prihodnje leto na njem igrali del te-*ern svetovnega hokejskega prvenstva skupine B, ki ga organizira Ljubljana. Kandidata sta, razen Kranja, še Bled in Je-8cnice. Sedanja opremljenost drsališča ne ustreza zahtevam °r8anizacije takih tekem. Za zadostitev standardom bi morali v kranjsko drsališče vložiti od 500 do 600 tisoč zahodnonem-**ih mark, v vsoto pa ni všteta ureditev strehe, ampak garderobe za igralce in sodnike, prezračevalni sistem, semaforji, oz-v°čenje s kabinami za reporterje, razsvetljava, energetika, do-v°d plina itd.
. Obratovanje drsališča pa ostaja še naprej problem. Samo lctos so stroški obratovanja znašali milijon dinarjev, ki pa jih SeJem enostavno nima. Pri električni energiji, ki je največji strošek, o popustih nihče ne sliši, sploh pa so se problemi z vzdrževanjem začeli že tedaj, ko je umrl samoupravni spora-2t»m o gradnji in vzdrževanju objekta. • J. Košnjek
šim zanamcem lažje spraviti z nami, je dejal Milan Kučan in končal z besedami pridigarja v Stari zavezi: "Je čas ljubezni in je čas sovraštva, je čas vojne in čas miru... Zdaj je čas miru."
Številni, ki so se udeležili spravne slovesnosti, so obiskali tudi roško jamo Pod Krenom, eno od množičnih grobišč po vojni pobitih domobrancev, in na njenem robu prižgali svečko, položili cvetje, si utrnili solzo...
Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik republiške skupščine France Bučar, člana predsedstva Dušan Plut in Ivan Oman, podpredsednik republiške vlade Matija Malešič in nekateri ministri, strankarski predstavniki Janez Kocjančič, Viktor Žakelj, Jože Pučnik... V kulturnem delu slovesnosti so sodelovali znani slovenski pesniki, pisatelji in igralci.
O C. Zaplotnik
P/
Pizzerija Marko Govc Mavčiče obvešča cenjene goste, da bo lokal zaradi letnega dopusta zaprt od 9. julija do 2. avgusta.
Zahvaljujemo se za obisk!
Brezposelnost odložena
Slovenska vlada se je odločila, da brezposelnost odloži do jeseni, bi lahko na kratko rekli Čez poletje se bo trudila, da prepreči stečaje, jeseni pa naj bi dobili zakon, ki bo urejal brezposelnost oziroma zavarovanje in druge pravice ljudi v času brezposelnosti. Nekatere rešitve v tem zakonu še niso dodelane, zato vlada sodi, da je bolje počakati na jesen. Odlog bo seveda deležen različnih komentarjev, vsekakor pa lahko že zdaj rečemo, da je nemara res bolje, da se na brezposelnost dobro pripravimo in izberemo manjše zlo, namesto večjega, kakor je na časnikarski konferenci dejala Jožica Puhar, republiška ministrica za delo, saj bodo sicer deklaracije o aktivni politiki zaposlovanja le papirnate, ljudje pa se bodo znašli na seznamih brezposelnostih, brez upanja, da bi kmalu dobili delo.
V Sloveniji je trenutno brezposelnih 40.300 ljudi, kar predstavlja 5 odstotkov zaposlenih. Po nekaterih napovedih naj bi bilo v Sloveniji konec letošnjega leta brez
dela 70.000 ljudi, nemara jih bo še več, če se bodo podjetja in ustanove temeljito očistile, saj ekonomisti že nekaj časa opozarjajo, da tudi v Sloveniji prezaposlenost 20 do 30 odstotna. Temeljito pa se bodo morala očistiti, da bodo sposobna za tržno gospodarstvo, zlasti za odprtost v svet.
Brezposelnost bo postala družbeni problem, saj se bo le tako dvignila megla, ki zdaj preprečuje, da bi jo jasno videli Na takšno pot je naravnan tudi zakon, po katerem naj bi država prispevala polovico denarja za plače presežnih delavcev, slovenska skupščina ga bo sprejemala 18. julija. Natančneje, država naj bi prispevala polovico denarja za plače in prekvalifikacije presežnih delavcev do enega leta, pri dokupu zavarovalne dobe pa do treh let, prav tako s polovico potrebnega denarja. Tega pa je seveda potrebno nekje vzeti, zato naj bi v ta namen dodatno zbirali sredstva po stopnji 0,5 odstotka iz dohodka in 0,5 odstotka iz dobička. % M. Volčjak
Vode pa letos ne manjka!
VIN0TEKA
TKALEC Vika
Gasilska cesta 9 64208 ŠENČUR
Na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma so se v soboto zbrali gorenjski harmonikarji na izbirnem tekmovanju za prireditev »Zlata harmonika Ljubečne«. - M. Č., foto: Gorazd Sinik
O
3
tu >
< m
03
2
5
®mmmm^GLAS 2. stran
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 10. julija 1990
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Skušnjave suverenosti
Slovenska skupščina je 2. 7. 1990 razglasila, da je Republika Slovenija poslej suverena - se pravi, da ni več podrejena nobeni drugi državi! Tako se uresničuje tisto, kar je bilo zapisano v Majniški deklaraciji 1989: »kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope,«
Ob tem se kar sama ponuja primerjava z Majniško deklaracijo iz leta 1917, v kateri je med drugim pisalo, »naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zedini-jo pod žezlom habsburške-lotarinške dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodarstva tujcev in zgrajeno na demokratičnem temelju.« Tudi ta deklaracija se je po svoje uresničila - v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki pa je obstajala le mesec dni, od 29. oktobra do 1. decembra 1918. Avtorji Majniške deklaracije 1917 so se namreč sami odrekli habsburške krone in jo zamenjali za Karadžordževo. Ko je bil 11. oktobra istega leta dr. Anton Korošec, takratni politični voditelj Slovencev poslednjič pri avstrijskem cesarju Karlu, ga je ta posvaril: »Kot katoliškemu duhovniku se Vam je vendar bati Srbov. Oni so impetuozni (burni, siloviti - op. M. N.), katoličani bodo na slabšem. Tudi hrvatski duhovniki imajo, kakor mije znano, strah pred Srbi. Dr. Korošec; Tega strahu nimamo. Srbi so tolerantni v verskem oziru. V Bosni živijo pripadniki vseh treh veroizpovedi mirno drug poleg drugega in nikdar ni prišlo med njimi do kakih spopadov zaradi verstva. Cesar: Srbi so dobri trgovci in v tem pogledu zelo agilni. Tudi tu boste na slabšem. Dr. Korošec: Mi bomo vsi enaki, enakopravnost na celi črti, kdor bo bolj agilen, ta se bo uveljavljal. Slovenci smo svojo trdoživost pokazali v svojem boju z Nemci, pa prav na gospodarskem polju smo se osamosvojili...«
Dr. Korošec je povedal, da je cesar apeliral »na nas Jugoslovane, da spremenimo svojo politiko. Kazal je na to, kaj bi nastalo iz tega, če pridemo s pravoslavnimi skupaj. Apeliral je na verski čut... Rekel sem: Kakor se vidi iz položaja, so tukaj računi že čisti. Cesar sije potem zakril obraz in začel ihtetL Potem sem se polagoma odstranil, ker sem videl, da ne govori več. To je bil zadnji sestanek med menoj in cesarjem.«
Tako se je torej končala dvanajst stoletij trajajoča slovenska podložnost Nemcem (745-1918); namesto nje je nastopila sedem desetletij trajajoča podrejenost Jugoslaviji, iz katere se prav zdaj izvijamo v politično neodvisnost in samostojnost »v okviru prenovljene Evrope.«
Podrejeni položaj Slovencev v prvi in v drugi Jugoslaviji je bil cena za relativno varnost, katero sta ti državi, ki sta bili po svojem bistvu nekakšni obrambni zvezi, nudili našim narodom pred zunanjo nevarnostjo. Zdi se, da v prenovljeni Evropi te nevarnosti ne bo več (?) in Jugoslavija kot enotna zvezna država tako nima več svojega raison d'itre: smisel bi imela le še kot zveza suverenih držav, kot konfederacija.
Razglasitev suverenosti Republike Slovenije sovpada s ponovno združitvijo Nemčije in postavlja se tudi vprašanje, ali v tem oziru res ni več nobene nevarnosti. Spomnimo se samo na Engel-sovo ogorčenje nad idejami o samostojni češki državi in o »južno-slovanski republiki«, ki bi odrezale Nemčijo od Jadrana. »In vse to kot zahvala za ves trud, ki so ga Nemci vložili, da bi trmoglave Čehe in Slovence civilizirali s tem, ko so tudi pri njih uvedli trgovino, industrijo, donosno poljedelstvo in sploh omiko!«
Bo država Republika Slovenija res suverena, odrešena zgodovinske razpetosti med nemštvom in slovanstvom in podrejenosti enemu ali drugemu? Kaj pa nevarnost, da si nas Nemci, ki sicer res ne nastopajo več s politično in vojaško agresijo, podredijo tam, kjer smo ta čas najšibkejši - na gospodarskem polju, z ekonomskimi vezmi ter tehnološko in s tem duhovno?
Suverenosti se pač ne da kar razglasiti: treba si jo je priboriti oziroma pridelati - to pot sicer ne na bojišču, ampak - podobno kot že nekoč - na gospodarskem polju in v sferi duha.
Miha Naglic
Izjava socialdemokratske mladine ob dogodkih na Kosovu
Ker Jugoslavija dejansko ne obstaja več, suverena država Slovenija in Srbija nista več dela iste države. Vendar smo mladi slovenski socialdemokrati prepričani, da zaradi tega še zdaleč ne smemo ignorirati zadnjih dogodkov na Kosovu. Sklepi in ukrepi srbske oblasti pomenijo nadaljevanje in stopnjevanje grobih kršitev človekovih pravic in zanikanje sleherne demokracije ter legalnosti. Razpustitev celotne kosovske oblasti, nove množične čistke in nasilni obračuni z drugaČemislečimi so nam še enkrat pokazali, da srbska komunistična oblast nikakor ne namerava reševati kosovskega problema po demokratični poti.
Zato je Socialdemokratska mladina že predlagala klubu poslancev Socialdemokratske stranke Slovenije, da slovenska vlada glede na te dogodke prilagodi tudi svojo nadaljnjo politiko do Srbije. Socialdemokratska mladina meni, da ne sme priti v poštev nikakršna oblika povezave - niti konfederalne - med Republiko Slovenijo in Socialistično republiko Srbijo, dokler slednja ne začne reševati svojih problemov po demokratični poti: z resnično demokratičnimi in svobodnimi večstrankarskimi volitvami in pravico prebivalcev Kosova, da sami odločijo o statusu svoje dežele. Matej Makarovič
predsednik predsedstva socialdemokratske mladine
HEEGLAS
Ob ("i letnici izhajanj« Jc kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug ta narod s srebrno zvezdo
Ustanovitelj In Izdajatelj (V Glas, Kranj, tisk CGP Delo, TOZD TČR, Ljubljana
Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobni
Naročnina za II. trimesečje 100,00 din
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargl (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (v.d. odgovornega urednika), Vilma Stanovnik (sport, turizem, [Kislovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, zanimivosti. Triić), Daaka Zavrl ZleMr (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika, Škofja Loka). Cveto Zaplotnlk (kmetijstvo, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, ekologija), Vine Bešler (notranja politika, kultura), Jož* Koinjek (nolranja politika, sport), Marija Volcjak (gospodarstvo), Gora/d šlnik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), IvoSekne in Mirjana Draluler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozili (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Mo5e Pijadeja I I e koč i račun pri SDK: 51500-603-31W9
Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi
27-960.
Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Je Slovenija res oblatila dobro ime Jugoslavije
Vrat za pogovore nismo zaprli
O grožnjah zveznega predsedstva Sloveniji bo prihodnji teden razpravljala republiška skupščina, prav tako pa se bo začel postopek za sprejem nove republiške ustave.
Kranj, 10. julija - Stališča predsedstva Jugoslavije oziroma dogajanje na seji je slovenski javnosti po televiziji pojasnil član kolektivnega državnega vodstva dr. Janez Drnovšek in skušal dopovedati, da so obtožbe in grožnje na račun Slovenije ostale na besedni ravni. Posredno pa je pokaral svojo matično republiko, da ni umno zapreti vseh vrat za pogovore z drugimi, da ni najbolj pametna odločitev, da Slovenci ne hodimo več na seje zveznega zbora, da tudi zvezno predsedstvo išče načine bodoče organizacije Jugoslavije, kjer je v igri tudi konfederacija, v skrajni sili pa tudi ustavna možnost in pot do odcepitve. Zato naj bi bil, če smo ga prav razumeli, slovenski postopek z Deklaracijo pre-
Za tretjino manjši stroški RUŽV
Na delegatsko vprašanje dr. Božidarja Voljča, ki ga je postavil v imenu kluba zelenih Slovenije, je izvršni svet Slovenije glede zapiranja rudnika urana Žirovski vrh odgovoril, da Inštitut za ekonomska raziskovanja že pripravlja študijo, ki naj bi bila končana 10. oktobra letos. Republiški sekretar za energetiko pa je zaradi visoke cene uranove rude in nesmiselnosti nadaljnje proizvodnje uranovega koncentrata odredil začasno zmanjšanje izkopa v drugem polletju letos in zmanjšanje vseh stroškov obratovanja RUŽV za 30 odstotkov.
uranjen, čeprav stoji trdno na strani slovenske državnosti in suverenosti.
Besede Drnovška teže obtožb Slovenije ne zmanjšujejo. Precej težko padejo očitki, da z Deklaracijo o suverenosti ogrožamo mednarodni položaj in ugled Jugoslavije, prav tako pa je nerealna zahteva, da bi skupščina deklaracijo razveljavila. Predsedstvo Republike Slovenije je obtožbe zavrnilo, prav tako grožnje, ki otežujejo dialog, za katerega se Slovenija zavzema. Deklaracija je sad demokratizacije v Sloveniji in težnje po suverenosti, vendar ne na račun drugih. Vrata za pogovore Slovenije z drugimi, seveda ob pripravljenosti tudi na drugi strani, ostajajo odprta. Seveda, ob trdni pogajalski po-
ziciji, ki pa ne more biti brez osnove. Deklaracija, pa izhodišča za novo slovensko ustavo, ali temelji konfederalni pogodbi, kot pravi temu republiška vlada (tu gre očitno v Sloveniji tudi za prestiž med vlado in predsedstvom), so osnova za pogovore.
Obtožba, da smo grdo oblatili ugled Jugoslavije (če o ugledu sploh lahko govorimo), je huda ali celo smešna. Ni treba imeti pretirano bistrega razuma, da ugotoviš, da je veliko večja škoda za ugled Jugoslavije srbska razpustitev oblasti na Kosovu in vsiljeni sprejem nove srbske ustave kot pa slovenska Deklaracija o suverenosti. Dovolj je, da samo z enim ušesom prisluhnemo reakcijam v Evropi in svetu. • J. Košnjek
Tržič se pripravlja na praznovanje
500-letnica trških pravic
Tržič, 5. julija -12. decembra 1992 bo minilo 500 let od dne, ko je Friderik III. nekdanjemu Neumarktlu podelil trške pravice. Trži-Čani so sklenili, da bodo ta dogodek primerno obeležili. Na zadnji seji skupščine so izvolili odbor za pripravo programa za to veliko praznovanje. Predsednik odbora je predsednik skupščine občine Peter Smuk, člani pa Zvonka Pretnar, Marijan KJemenčič, Janez Bedina, Metod Rotar, Marjan Slabe, Katarina Lavš, Janez Kopač in Borut Košir. Ta dogodek bodo Trži-čani izkoristili za predstavitev celovite gospodarske, kulturne in turistične ponudbe njihovega mesta doma in tudi na tujem. • D. D.
S seje tržiške občinske skupščine
Težke odločitve
Tržič, 5. julija - Osrednji točki 5- seje tržiške skupščine sta bili razbremenitev gospodarstva in osnutek odloka o organizaciji uprave v občini Tržič. Tržiško gospodarstvo bo po novem v globalu razbremenjeno za 15 odstotkov, pri občinski upravi pa delegati zahtevajo čim bolj racionalno razporeditev načelnikov, vodij in čim manj zaposlenih. Predlog nove občinske uprave je bil sprejet po hitrem postopku, izvoljeni pa so bili tudi novi občinski funkcionarji.
Seja je bila dolga, trajala je pozno v večer, kajti posebej pri razbremenitvi gospodarstva so bili odborniki v težkih dilemah: če znižajo prispevne stopnje, se bodo seveda zniževali tudi kupčki denarja za vsakega porabnika posebej in programe bodo morali krčiti kar vsi po vrsti. Najbolj se bojijo za družbene dejavnosti, ki se že danes težko prebijajo, otro-
ško varstvo, socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo, prav tako pa so prizadeti kultura, telesna kultura in osnovno izobraževanje. Odborniki so se dogovorili, da s 1. avgustom pristanejo na 15-odstotno znižanje prispevnih stopenj v globalu, kolikor zahteva zakon. Poudarili pa so, da je treba varčevati prav na vseh področjih.
Težko so se tržiški odborniki dogovorili tudi za osnutek odloka o organizaciji uprave v občini. Naj bo čim manj zaposlenih, dogovorili pa so se tudi, naj občina pripravi pregled zaposlenosti na občini po letih, da se bo videlo, kako se je zaposlovanje in tudi racionalizacija zaposlovanja gibala. Po dolgih razpravah so vendarle sklenili, da se osnutek odloka o organizaciji uprave prekvalificira v predlog.
Izvoljeni so bili tudi občinski funkcionarji: Ivan Eler bo načelnik oddelka za prostor in okolje. Drago Ficko bo načelnik oddelka za obrambne in notranje zadeve, Jana Primožič bo načelnica oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Viktor Blagotinšek bo načelnik oddelka za splošne zadeve in finance, Pavel Gros pa direktor uprave za družbene prihodke. • D. Dolenc
Italijanski partizani v Škofji Loki
Obisk delegacije ANPI
Škofja Loka, 2. julija - Prijateljsko sodelovanje med loškimi borci in borci ANPI Goriške pokrajine traja že več let, posebej še, odkar smo v zadnji ofenzivi padlim italijanskim partizanom v Rovtu in pri Sv. Lenartu postavili spomenik. Te dni so italijanski borci znova obiskali Škofjo Loko, Ločani pa so jim pripravili zanimiv program bivanja. Dogovori za nadaljnje sodelovanje.
Slovenska vlada za dosledno spoštovanje Deklaracije o suverenosti
Plače na naslednjo sejo
Predsednik Lojze Peterle je te dni skupaj z zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom in ministrom za Slovence po svetu dr. Janezom Dularjem na obisku pri Slovencih in tudi pri nekaterih vladnih ustanovah v Združenih državah Amerike.
Ljubljana, 5. julija - Slovenska vlada je sklenila, da morajo vsi ministri, skladno z Deklaracijo o suverenosti republike Slovenije, do četrtka, 12. julija, pripraviti seznam zveznih zakonov, ki v Sloveniji ne bi več veljali. V praksi že prihaja do prvih zapletov, tako glede cen naftnih derivatov, ki bi jih morali v Sloveniji na zahtevo zveznega tržnega inšpektorata znižati, dogovoriti pa bi se morali tudi s Hrvati, saj je na črpalkah Ine v Sloveniji gorivo sedaj cenejše kot na Petrolovih črpalkah. Republiška vlada se je tudi odločila, da bo o uresničevanju zveznega zakona o plačah razpravljala na prihodnji seji.
Sploh bo v prihodnje pri nasprotjih med zveznimi in republiškimi zakoni veliko razprav. Vpliv zvezne zakonodaje je močan. Tudi za zelo enostavne stvari je potrebno dovoljenje Beograda • J. Košnjek
Letošnjo pomlad je minilo 45 let od zadrževanja dveh italijanskih brigad iz divizije Garibaldi Naiisone na Loškem. Poveljstvo 9. korpusa NOV in POS jih je 8. februarja 1945 poslalo v Poljansko dolino kot zavarovanje ob napadu na domobransko postojanko Sv. Križ v Selški dolini. V zadnji sovražnikovi ofenzivi je pri Sv. Lenartu padel Manfredi Mazzocca, italijanski narodni junak, ki sta mu obe organizaciji skupno leta 1987 postavili spominski kamen, prav tako pa vsem padlim v preboju nad Rovtom. Kraje, kjer so se borili njihovi partizani, so tokrat obiskali Silvano Bacichi, upokojeni senator rimskega parlamenta, sedaj predsednik ANPI za Goriško pokrajino, njegova soproga, Giuseppe Lorenzon, podpredsednik ANPI za Goriško pokrajino, ter Jože Frfolja in Karlo Černic, člana pokrajinskega odbora ANPI za Goriško pokrajino, Od Ločanov so jih sprejeli predstavniki Občinskega odbora zveze borcev.
Delegacija si je ogledala Loški muzej, kjer je ugotovila, da bi za boljšo pojasnitev bojev spomladi 1945 bilo treba postaviti tudi pano italijanskih brigad na Loškem. Zatem so obiskali škofjeloško mlekarno in tovarno Sešir, ki je tudi velik izvoznik v Italijo. O nadaljnjem sodelovanju so spregovorili na kmečkem turizmu Franca Pintarja pri Sv. Duhu. Dogovorili so se, da bodo še naprej zbirali gradivo iz ob-dboja od 8, februarja do 9. aprila 1945, ko sta se brigadi zadrževali na Loškem, pripravili bodo besedilo o zadnji sovražnikovi ofenzivi, kije zajela tudi obe italijanski brigadi, razmislili pa bodo tudi o pohodni poti Črni vrh nad Novaki - Rovt, ki so jo 23. marca 1945 opravile enote, ki so se iz obkoljenega ozemlja umikale na Vzhod v smeri Rovta.
Popoldne je delegacija obiskala še Dražgoše ter položila vence na grobišči pri Sv. Lenartu in pri spomeniku nad Rovtom.
• D. Dolenc
0 spravi tudi revija BOREC
Ljubljana, junija - Revija Borec v trojni številki (5, 6 in 7) prinaša odgovore, na obsežno anketo z naslovom Z narodno spravo - konec državljanske vojne?, ki jo je naredila med publicisti, udeleženci NOB, zgodovinarji in podobnimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s proučevanjem naše zgodovine, pritegnila pa je, sicer skromno, a vendar, tudi nasprotno stran.
Na anketo, ki jo je obdelal zgodovinar mag. Boris Mlakar, se je odzvalo 39 publicistov, med njimi vrsta znanih imen iz našega političnega življenja, kot so dr. Spomenka Hribar, Božidar Gorjan - Bogo, Zvone Kržišnik, Boris Pahor, Zoran Polič. dr. Milica Kacin - VVo-hinz, Franci Strle, pa tudi dr. Anton Trstenjak, dr. Janko Prunk, dr. Vekoslav Grmič in drugi. Največ, kar 23, je v anketi so, delovalo nekdanjih udeležencev in piscev o NOB, žal pa se anketi niso odzvali štirje slovenski najvidnejši zgodovinarji, ki bi jim to pravzaprav morala biti dolžnost.
Na tiskovni konferenci v torek v ljubljanski knjigarni Ka/ina na Trgu osvoboditve, seje o spravi, vprašanju državljanske vojne pri nas, o kolaboracionistih, kdo je začel prvi s preganjanjem in ubijanjem drugačemislečih, med udeleženci ankete in povabljenimi razvila živahna in nadvse zanimiva diskusija. Kaj bi lahko potegnili iz nje? Tisti, ki so se med vojno gledali skozi puškine cevi, za spravo zagotovo ne bodo, vsi so bili enotnega mnenja, da je skrajni čas, da se Slovenci med seboj pomirijo. Nesreča zadnjih sedemdesetih let je prav pomanjkanje strpnosti med našimi ljudmi.
GLAS
Spravna slovesnost v Kočevskem Rogu
Iskreno obžalujemo! Bilo je in naj se ne zgodi nikoli vec
Kočevski Rog, 8. julija - Kakšno besedo, katero besedo bi mogel nevedni, šibki, ranljivi in minljivi človek izreči na prizorišču tolikerih človeških smrti, se je vprašal pisatelj na nedeljski spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu. Ali slovensko besedo o slovenskem življenju, vsakemu posebej in skupnem, ali besedo o smrti, vsaki posebej in skupaj? O trpečem potovanju, ki je postalo počivanje. O brezupu, ki je zagrnil vsak up. O vpijočem glasu krvi brata, tvojega in mojega. Ali besedo o žalosti nad strašno človeško zablodo ali besedo veselja nad resnico, ki je močnejša od zablode? O molčanju, ki je toliko let, prihajajoče iz strahu, ležalo nad zemljo ali o strahu, ki je prihajalo iz molčanja?
Nedeljska slovesnost je bila "beseda o smrti za spoznanje o življenju, beseda o ruvanju, podiranju in morjenju, o izgubljanju, zametavanju in trganju, o molčanju, vojni in sovraštvu, a hkrati tudi beseda o sajenju, zidanju in ozdravljanju, o iskanju, spravljanju in sestavljanju, o govorjenju, miru in ljubezni..." Namesto besed so govorile tudi sveče in šopki cvetja na robu roškega brezna Pod Krenom, enega od množičnih grobišč domobrancev, pa solze v očeh, zmračena čela, nemi pogledi v dno jame, molitveno premišljevanje ob maši zadušnici in simboličnem pogrebu, ki ga je na veliki jasi, na kateri je eno samo drevo simbolično ponazarjalo Lipo sprave, vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Pridigo je začel z besedami, da je današnja nedelja, ko zbrani na kraju smrti in smrtnega molka opravljamo simbolični krščanski pogreb in mašo zadušnico za domobrance in za vse druge žrtve iz vojnih in P°vojnih let, edinstven dan v zgodovini slovenskega naroda.
po spravi z mrtvimi še spra-^med živimi_
"Kaj nam govorijo mrtvi, ko jim danes izkazujemo spoštova-
nje in molimo zanje?" seje v pridigi vprašal nadškof dr. Alojzij Šuštar. "Prvo, kar nam pravijo, je: odpuščamo vsem, ker smo sami pri Bogu našli odpuščanje... Drugo, kar nam govorijo, je: rotimo vas, storite vse, da se nikdar več ne ponovi kaj takega, kot se je dogajalo v Kočevskem Rogu. In tretje: izpolnite vrzeli, ki so nastale z našo prezgodnjo smrtjo; gradite boljšo prihodnost slovenskega naroda, naše skupne domovine in celotne Evrope in človeštva na trdnih temeljih resnice, svobode, pravičnosti, spoštovanja, prijateljstva in ljubezni; podajte se na pot sprave med živimi, na dolgo in težko pot, ki pa je edina pot v življenje."
Dr. Šuštar je končal pridigo z besedami, da smo z mašo zadušnico in s simboličnim cerkvenim pogrebom sprejeli vse mrtve iz vojnih in povojnih let v občestvo živih in mrtvih, naredili, kar smo bili dolžni, in do česar so mrtvi imeli pravico. "Sedaj pa se podajmo na pot naprej. Življenje ima svoje zakone in svoje zahteve.
daljšo, morda bolečo in osebno zahtevnejšo spravo med živimi".
Mrtve prepustimo spominu in sodbi zgodovine
Po maši je zbranim, med katerimi je bilo veliko svojcev v Kočevskem Rogu pobitih domobrancev, spregovoril Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije. Dejal je, da žalni zbor ne bi imel pravega smisla in opravičila, če ne bi bili "pripravljeni in odločeni, da kot svoj čas sprejmemo čas strpnosti, medsebojnega razumevanja in prihodnosti", in da bi spravno de-
janje, ne le simbolno in navzven, ampak predvsem v zavesti ljudi, moralo biti že med vojno, proti koncu vojne ali kmalu po vojni. To se ni zgodilo, mogoče je prepoznati okoliščine, dejstva pa tudi posamična človeška ravnanja, ki so to oteževala ali celo preprečevala; res pa je tudi - je dejal Kučan - da je moralo priti do novega duha časa, da se lahko brez sovraštva v srcih in pretreseni ob sprejemanju še ene boleče resnice zadnje vojne spravimo s svojo lastno preteklostjo in da ji končno dovolimo, da postane zgodovina.
"Spravo zmore le zgodovinsko dozorel narod, sposoben preseči stare delitve in preprečiti, da bi na njihovih pogoriščih vzniknile nove... Opravimo jo kot dejanje, iskreno porojeno iz spoštovanja do umrlih, padlih in pobitih. Ne sme in ne more biti nikogaršnja zmaga in nikogaršnji poraz. Zapre naj knjigo vseh naših vojnih in povojnih ran, dokončno, brez
Število po vojni pobitih domobrancev ni dokončno ugotovljeno
Domneva: sedem do osem tisoč
škof in v nadaljevanju maše pozval zbrane, da naj si drug drugemu podajo roke kot "tiho in nevsiljivo vabilo, da bi se po spravi z mrtvimi podali na veliko težjo.
Ko je predsedstvo Republike Slovenije v svoji izjavi o narodni in državljanski umiritvi med drugim zahtevalo, da je "država dolžna uradno Pšenično zrnje, ki je padlo v ugotoviti dejstva v zvezi s kritičnimi dogodki", so v Sloveniji ustanovili zemljo, že kali, že poganja, že  posebno komisijo (vodi jo univerzitetni prof. dr. Tone Ferenc), ki naj bi prinaša sadove..." je dejal nad- raziskala usodo pripadnikov kvizlinških enot in drugih razseljenih oseb,
ki so jih britanske vojaške oblast v več transportih poslale s Koroške prek državne meje v Jugoslavijo. Komisija je do nedavnega imela dostop predvsem do britanskih virov, v zadnjih tednih pa so ji omogočili tudi vpogled v povojno gradivo, ki ga hrani republiški sekretariat za notranje zadeve. Čeprav podrobnosti, ki jih bo razkrilo nadaljnje raziskovanje, ni mogoče predvideti, pa so nekatera dejstva znana.
Britanske vojaške enote so na slovenskem narodnem ozemlju na Koroškem do 14. maja 1945 sprejele vdajo okoli 11.000 slovenskih domobrancev, okoli 2.400 vojakov Nedičeve Srbske straže in Ljotiče-vega srbskega dobrovoljskega korpusa, okoli 4.400 pripadnikov Ruskega zaščitnega korpusa in okoli 18.000 hrvaških ustašev in domobrancev. Približno takrat, če ne že prej, so v zavezniškem glavnem stanu za Sredozemlje, v Caserti v Italiji, sklenili, da kvizlinške oddelke, ki so se vdali britanski vojski, izročijo jugoslovanskim oblastem in so o tem 16. maja tudi obvestili Josipa Broza Tita. Britanska vojaška poveljstva so začela jugoslovanske kvizlinške vojake z vlakom pošiljati v Jugoslavijo 18. maja, in sicer iz vetrinjskega ujetniškega taborišča, kjer naj bi bilo po nekaterih podatkih 9.100 slovenskih domobrancev in pripadnikov "politične policije", 2.400 nedičevcev, 4.400 pripadnikov ruskega zaščitnega korpusa iz Srbije ter okrog 6.000 slovenskih civilnih beguncev (t.i. razseljenih oseb). Potem ko so britanska poveljstva izročila jugoslovanskim oblastem okrog 18.000 hrvaških domobrancev in ustašev, so začela prek meje pošiljati nedicevce, zatem pa slovenske domobrance. Kot navajajo britanski vojaški viri, naj bi jih od 27. do 31. maja prepeljali iz Pliberka in Podgorja 10.500, razen teh pa še okrog 600 civilnih beguncev.
Kam so bili prepeljani slovenski domobranci, je za sedaj znano le iz spominskih zapisov, ne pa tudi iz uradnih ali drugih pisnih virov. Znano je, da so bili prepeljani v dve sprejemni taborišči, v Teharje in v Šentvid, nekaj pa tudi v Kranj in Škofjo Loko. Del domobrancev so kmalu izpustili, predvsem mlajše so poslali na prisilno delo, ostala pa odpeljali v zadnjih majskih in prvih junijskih dneh v Kočevski Rog, kjer so jih pobili. Za zdaj sta povsem zanesljivo ugotovljeni dve množični grobišči: Pod Krenom in pri Macesnovi gorici v kočevski občini, domnevno pa sta še Dvojno brezno pri Cinkovem križu in jama v Rugarskih klancih v novomeški občini. Domobranci, ki so bili prepeljani v Teharje pri Celju, so končali svojo življenjsko pot v opuščenih premogovniških rovih pri Hrastniku in Hudi jami pri Laškem, nekaj pa tudi na drugih mestih. Čeprav število po vojni pobitih domobrancev še ni dokončno znano, naj bi po nekaterih domnevah bilo sedem do osem tisoč.
sprenevedanja in brez zadnje misli. Pokopljimo vse mrtve za vselej, z vsem dostojanstvom in spoštovanjem. Prepustimo jih spominu in sodbi zgodovine. Vse nasilne smrti iz časov, ko so demoni vojne divjali med nami, naj bodo izenačene v naši zavesti... Naše preteklosti ni mogoče pred-rugačiti, je ne zamolčati. Čas je, da preneha obremenjevati še naprej in kar naprej naše življenje in našo prihodnost. Bilo je! Naj se ne ponovi nikoli več! Povejmo to na tleh Kočevskega Roga, ki je v mnogih viharjih zadnje vojne, ki so zdivjali čezenj, postal slovenska nekropola. Z dejanjem, ki je namenjeno priznanju in spominu žrtev v teh jamah, znanim in neznanim Slovencem, ki so bili brez vsakega ugotavljanja njihove   morebitne posamične krivde zaradi medvojnih dejanj že po končani vojni nerazumno in nerazumljivo pahnjeni v nasilno smrt. Vzemimo to spoznanje nase in recimo: nikoli več!" je dejal Milan Kučan in poudaril, da ob tem, ko sprejemamo mrtve, ki so bili doslej nerazumno zanikani ali celo pozabljeni in ko jih priznavamo za del svoje nacionalne zgodovine, ne smemo pozabiti tistih, ki smo se jih spominjali in smo jih priznavali že doslej in katerih dejanja so tudi omogočila, da je spravno in po-miritveno dejanje po toliko letih zdaj lahko v svobodni in suvereni slovenski državi. Da ne bi zamenjali ene krivice z drugo, da ne bi delali sile zgodovini in njenim resnicam.
"V petiinštiridesetih letih, ko smo si dostikrat lajšali življenje s preteklostjo tako, da smo jo čez vse mere zlatili in črnili, kovali v zvezde ali jo pošiljali v pekel, jo puščali v marsičem usodnem neizrečeno in prepovedano, so zrasli novi rodovi... Na nas, ki se imamo za povojne ljudi, in na mlajše, ki časa ne štejejo več z vojnami, je padla zaveza, da delamo tudi za spravo med živimi. Slovenska država si tudi s pripravljanjem nove ustave postavlja okvire in pravila, da s človekovimi svoboščinami in pravicami spoštuje in zavaruje razlike med
Milan Kučan: "Dostojanstvo našega enkratnega in prepogosto tragičnega življenja se razkriva v našem odnosu do smrti. V smrti smo vsi ljudje enaki. V priznanju te neiz-podbitnosti je skrivnost in nuja naše sprave z mrtvimi. Vsi mrtvi imajo pravico do javnega spomina..."
ljudmi in jim s tem omogoča strpno življenje v demokratični skupnosti. Ni v moči države zaukazan ljubezen in spravo med ljudmi, je pa v moči vseh državljanov in državljank, da si ustvarijo tako državo, ki bo pravična do vseh, ne glede na njihove poglede na svet, politično prepričanje ali narodno pripadnost," je dejal Milan Kučan in obljubil, da bo predsedstvo Republike Slovenije skupaj z drugimi organi republike prispevalo, kar more in mora, da bo tudi z državnimi dejanji uveljavljena ta volja, to sporočilo, to vabilo vsem ljudem dobre volje k skupnemu delu, k spravi med živimi in za skupno potovanje v prihodnost. "Povejmo si: tu, kjer so posute kosti vseh, ki so se borili za takšno ali drugačno resnico, s takšno ali drugačno mislijo, je pravi kraj za tisto spravo, ki jo kot narod, zazrt v prihodnost, potrebujemo. Kar se je zgodilo, iskreno obžalujemo! Končujemo, zdaj in tukaj. Bilo je," ob koncu dejal Milan Kučan. • C. Zaplotnik
Dr. Alojzij Šuštar: "Ti, ki so v Kočevskem Rogu ali drugod našli nasilno smrt, nam toliko bolj postavljajo vrašanje: zakaj (so morali umreti - op. p.). Sami so v večnosti našli odgovor, za nas pa ostaja vprašanje brez človeškega odgovora."
Mnenja udeležencev j
"Lani sem prvič upal javno priznati, da sem bil domobranec"
yi»dimir   Mohorič   iz Kranja:
^Pravna slovesnost je prepozno, jhko bi bila že veliko prej. Nav-dušen sem, da se je je udeležila °8romna množica ljudi; sam pa Scm prišel zato, ker sta v roških gozdovih našla smrt tudi moja "rata. Povojni poboj domobranov je dejanje, za katerega ni °Pravičila."
Rudi Mehle iz Novega mesta: "Če
bi se oblasti takoj po vojni zavzele za spravo, ne bi prišlo do zločinov in do množičnega pobijanja domobrancev. Tudi jaz sem bil zaporu v Šentvidu, odkoder so jih veliko odpeljali v Kočevski Rog, tudi mojega brata, vendar sem imel srečo. Amnestija, ki je začela veljati 3. avgusta, me je rešila, sicer bi verjetno Šel za njim."
Jaka Vreček iz Predoselj: "Sprava sicer ni nikoli prepozna, vendar pa je pozna že zato, ker je veliko ljudi, ki so doživeli vojne in povojne grozote, že pomrlo. Da grem na spravno slovesnost, sem se odločil zaradi spoštovanja do pobitih pa tudi zato, ker je med pobitimi tudi bratranec. V vojni so žrtve nekaj normalnega in jih ni mogoče primerjati s povojnim zločinskim pobojem."
Franc Pele iz Suhe krajine: "Na
slovesnost sem prišel zato, ker sem bil kot domobranec že tudi zapisan smrti in me je rešilo samo srečno naključje. Tukaj je našlo smrt na desetine in na stotine ljudi, soborcev iz domobranskih enot, ki sem jih dobro poznal. Tisti, ki smo preživeli, smo morali dolga desetletja molčati, šele lani sem si upal prvič javno povedati, da sem bil domobranec."
Pepi Jakič iz Dobropolja: "V roških gozdovih je doletela smrt tudi mojega brata. Boril se je za vero in bi se lahko tudi rešil, vendar je raje dal življenje, kot da bi živel pod komunizmom. Na grobišče smo doslej hodili bolj naskrivaj, predvsem takrat, ko so rasle gobe."
Ana Bernot iz Ihana: "Sestra, ki živi v Ameriki, je prek Rdečega križa zvedela, da je najin brat, domobranec, ki so ga z Vetrinja pripeljali v Slovenijo, za vedno ostal v Kočevskem Rogu. Pri devetdesetih letih sem prvič videla, kje je njegov grob."
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
V največji jeseniški krajevni skupnosti:
Streha nad Čopovo domačijo - Za obnovo rojstne hiše Matije Čopa v Žirovnici je zbirala denar vsa slovenska javnost, na pobudo osnovne šole v Zabreznici pa je za njeno adaptacijo zbirala denar tudi šolska mladina. Na Zavodu za spomeniško varstvo so napravili načrte za obnovo, akcijo pa vodita krajevna skupnost Žirovnica in kulturna skupnost Jesenice. Za takojšnjo obnovo ni denarja, zato gradbena dela potekajo v okviru razpoložljivih sredstev. Pred staro stavbo so začeli zidati prostore, kajti v Čopovi domačiji bo knjižnica, Čopova spominska soba in čitalnica, kjer nameravajo prirejati kulturna srečanja in kulturne večere. Zdaj bodo gradbeniki postavili streho nad domačijo in nad prizidkom rojstne hiše Matije Čopa.- Foto: D. Sedej
Moderni interieri
nudi pralne stroje
po znižani ceni din 9.424,00 tudi na obročno 6 mesečno odplačevanje, za gotovino pa še 10 % popust.
Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah.
AVT0IMP0RT UD0VČ
Lesce d.o.o.
Begunjska 17, 64248 Lesce tel.: 064 74-207
POSREDUJEMO PRI PRODAJI NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV VSEH VRST
gorenjska obrtna zadruga KRANJ
V TRGOVINI IMAMO NA ZALOGI PO UGODNIH CENAH KROGLIČNE VENTILE IN PIPE.
V Logarsko dolino in Savinjski gaj
Kranj, 9. julija - Društvo upokojencev Kranj organizira izlet upokojencev v Logarsko dolino in Savinjski gaj. Izlet bo v torek, 24. julija, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center Kranj. Prijave sprejemajo do vključno 21. julija vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Izlet bo vodil priznani turistični vodnik Dore Oražem.
Ivan Petrič - 80 letnik
Kranj, 9. julija - Ob koncu letošnjega leta bo dopolnil 80 let naš zvesti dopisnik Ivan Petrič. Že vsa povojna leta dopisuje v naš Časopis, predvsem piše o gasilstvu na Gorenjskem. Pripravil je številne članke o gasilski problematiki tudi za Gasilski vestnik in za glasilo Save v Kranju, kjer je b'il zaposlen kot poklicni gasilec.
Tradicionalni pohod
Jesenice, 9. julija - Krajevna skupnost Sava Jesenice je v počastitev krajevnega praznika v soboto, 7. julija, povabila svoje krajane na tradicionalni pohod čez Posušje na Javorniški Rovt. Za družabno srečanje na Pristavi so se potrudili, da bi bilo čimveč dobre volje, za pestro ponudbo gostinskih storitev pa je poskrbel novi oskrbnik Doma na Pristavi Marjan Jan.
V Kranju
Najmlajšim ne bo dolgčas
Kranj, 10. julija - Zveza telesnokulturnih organizacij kranjske občine prireja med počitnicami pester program za najmlajše. Organizira tečaje plavanja in tenisa, organizira bivanje na Pokljuki in poskrbi za varstvo najmlajših. Vsa pojasnila dajejo na ZTKO Kranj, Partizanska 37, telefon 21-176 in 21-235 med 7. in 9. uro.
Teniški tečaji bodo organizirani za otroke med 7. in 14. letom, trajali bodo 15 ur in sicer od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. Če bo slabo vreme, bodo tečaji v dvorani na Planini. Prispevek za otroka je 100 dinarjev. Plavalni tečaji bodo organizirani za otroke med 5. in 14. letom. Tečaji bodo v letnem bazenu, trajali pa bodo 15 ur. Prispevek za otroka je 80 dinarjev. ZTKO organizira tudi varstvo za otroke, stare od 7. do 14. leta. Otroci bodo v varstvu med deveto in pol tretjo uro popoldne, program pa bo obsegal športne in družabne igre, hodili na izlete in se po potrebi učili plavati. Prispevek za otroka je 180 dinarjev, poskrbljeno pa bo tudi za kosila, za katere pa je treba dodatno plačati 150 dinarjev. Varstvo bo organizirano do konca avgusta. Na Pokljuki pa bodo organizirane kolonije. Izmene se začenjajo z nedeljo ob 17. uri, koje zbor otrok in staršev. Prispevek za otroka je 1150 dinarjev, pri prijavi pa je treba plačati 50 odstotno akontacijo.
Kdor je zainteresiran za takšno počitniško dejavnost oziroma varstvo otrok, naj se prijavi na ZTKO Kranj. • J. Košnjek
Živimo na pragu Železarne
Javornik - Koroška Bela, 9. julija - Železarna ima vse glavne obrate na območju Javornika in Koroške Bele, v krajevni skupnosti, ki s svojimi več kot 5.000 prebivalci predstavlja največjo krajevno skupnost v občini. O problematiki krajevne skupnosti smo se pogovarjali s predsednikom skupščine Milanom Dornikom, predsednikom sveta inž. Valentinom Markežem in predsednikom komisije za varstvo okolja dipl.inž. Aleksandrom Mandeljcem. Krajevna skupnost Javornik
- Koroška Belaje največja jeseniška krajevna skupnost z več kot 5.000 prebivalci v petih naseljih in vaseh: na Javomiku -Borovljah, na Beli, na delu Tomšičeve ceste, v Javorni-škem Rovtu in na Potokih. Trditev, da je krajevna skupnost pravzaprav na dvorišču Železarne, povsem drži, saj ima največja delovna organizacija svoje glavne obrate prav v tej krajevni skupnosti.
Milan Dornik, predsednik skupščine krajevne skupnosti
Krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela se tako kot vse druge krajevne skupnosti danes že sprašuje, kakšen bo prihodnji položaj krajevnih skupnosti, kako bo z organiziranostjo in financiranjem. Zdaj iz občinskega proračuna dobijo le toliko, da poravnajo materialne stroške, kajti »glavarine« (prispevek na zaposlenega) ni več. Zato ni čudno, da so morali tudi v tej krajevni skupnosti hudo varčevati in se odreči nekaterim aktivnostim. Zdaj je izredno težko krajanom na zborih dopovedati, da nekaterih zadev niso mogli uresničiti samo zato, ker ni bilo denarja.
Dotrajano vodovodno omrežje_
Med največje probleme je v minulem obdobju sodila dotrajanost vodovodnega omrežja iz zajetij Žvan - Vidic, saj so zaradi onesnažene vode obolevali prebivalci na Javorniku. Krajevna skupnost si je skupaj z Vodovodom izredno prizadevala, da so problem v najkrajšem času sanirali in bodo tako prebivalci dobili kvalitetno vodo iz Završnice in Peričnika.
Še vedno najmanj 100 naročnikov, predvsem v Javorni-škem Rovtu in na Beli čaka na telefonski priključek. Nekaj naročnikov s Tomšičeve in Ja-vorniškega nabrežja pa so priključek že pred tremi leti plačali, a ga zaradi nerazumljivega, monopolističnega odnosa Podjetja za ptt Kranj še danes nimajo.
Rdeči prah iz Železarne
Krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela se je kot prva krajevna skupnost v občini odzvala željam krajanov, da bi napeljali satelitsko omrežje. Od začetka del pred dvema le-
Dipl. inž. Aleksander Mandeljc,
predsednik komisije za varstvo okolja
Zasebni kamp Kamne
Zgled čistoče in urejenosti
Dovje - Mojstrana, 9. julija - Kamp Kamne na Dovjem obiskujejo večinoma prehodni gostje, ki potujejo na morje ali preko Jugoslavije v druge države. Cene so preveč zasoljene.
V zgornjesavski dolini, nad Mojstrano, na Dovjem je zasebnik Franc Voga pred nekaj leti postavil kamp in ga imenoval po kraju: kamp Kamne. Poskrbel je za cestne oznaćbc, postavil lepo brunarico, gostom kampa so na voljo sanitarije, postavil je mizo za namizni tenis in obnovil bazen sredi kampa.
t i
Sosedska pomoč
Zaradi vedno slabšega socialnega položaja nekaterih krajanov, se krajevna skupnost vedno bolj vključuje v razreševanje socialne problematike. Tvorno sodelujejo s Centrom za socialno delo na Jesenicah, saj zanj krajevna skupnost pripravlja mnenja o posameznih socialnih primerih in prošnje za enkratne pomoči, pomoči pri subvencioniranju stanarin. Začeli so tudi z akcijo za sosedsko pomoč krajanom, za pomoč vsem tistim, ki so pomoči potrebni...
toma so danes na satelitsko omrežje priključeni televizijski naročniki v štirih naseljih, medtem ko na več televizijskih programov še čakajo v Javorni-ških Rovtih in na Potokih.
Največ zahtev in želja je še vedno na komunalnem področju, kjer pa so finančne možnosti zelo omejene. Denarja ni, zato na ustrezno komunalno ureditev še vedno čakajo ceste in poti: gozdna pot, pot ilegalcev in Svetinova na Beli, podaljšek Likovičeve, dovozne poti v naselju Podkočna, povezava vpadnice s Tomšičeve na magistralno cesto...
Kljub temu da krajevna skupnost dobro sodeluje z Železarno, pa so še vedno problemi, ki jih je prinesla nova tehnologija. Se vedno ni zadovoljivo rešen odvoz odpadnih materialov iz elektropeči, ne-všečni prah iz Jeklarne 2 moti krajane in upravičeno zahtevajo več delovne discipline, saj do zaprašitve okolice velikokrat prihaja zaradi osebne neodgovornosti posameznikov. Tu je še rdeči prah, ki prihaja iz regeneracije kisline v hladni valjarni že vse od časa, ko so leta 1977 postavili valjamo, zato gre verjetno res za konstrukcijsko napako. Čeprav so projekti za sanacijo izdelani, bi bilo prav, da Železarna sanacijo čimprej uresniči.
Razstavni prostor Svobode
V krajevni skupnosti imajo številna aktivna društva in or-
Inž. Valentin Markež, predsednik sveta krajevne skupnosti
ganizacije, med njimi Svobodo, ki se je izkazala tudi z razstavnim prostorom v delavskem domu, kjer redno prirejajo razne razstave. Še posebej zasluži pohvalo za nedavno etnografsko razstavo o Javorniškem Rovtu. Žal pa še vedno ni urejeno financiranje prostorov društev v domu, saj nekatera društva nimajo denarja, da bi plačevala najemnino za prostore.
Naravni park na Pristavi
Krajevna skupnost se je odločila za akcijo, da se začne graditi naravni park na Pristavi. S tem bi očistili okolico Pristave, zaščitili redka drevesa in zgradili rekreacijski prostor. Dogovorili so se s kmetijsko in pašno skupnostjo za meje parka in že očistili okolico jezer, kjer naj bi bila tudi ribogojnica, pozimi pa na jezerih rekreacijsko drsanje.
V krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela znajo prisluhniti vsem željam in potrebam krajanov, zaradi domala prazne blagajne pa nikakor ne zmorejo uresničiti vseh upravičenih zahtev, predvsem s komunalnega področja. Uresničujejo pa vedno nove in nove zamisli (pripravljajo se na prostovoljno delo za ureditev otroškega igrišča na Tomšičevi, uredili bodo naravni park na Pristavi) in so aktivni na vseh tistih področjih, kjer se da graditi in skrbeti za vsesplošni razvoj z obilo prostovoljnega dela in prostovoljnimi akcijami. # D. Sedej
Lastnik zasebnega kampa na Dovjem Franc Voga iz leta v leto dopolnjuje svoj kamp in zgledno skrbi za čistočo. Otrokom je seveda še najbolj všeč kopanje v bazenu sredi kampa Kamne... Foto: D. S.
»Letošnji začetek turistične sezone ni tako kol tudi drugje, v drugih kampih, preveč obetaven,« pravi lastnik Franc Voga, ki na Dovjem tudi skrbi, da se v vasi s prireditvijo Večer na vasi ohranjajo stari kmečki običaji, in ki je izdal tudi knjižico, v kateri je popisal stare šege svoje rodne vasi. »Za slabši obisk tujih gostov je več vzrokov, ki jih vsi dobro poznamo. Ne nazadnje smo ena najdražjih turističnih dežel, kar odvrača tujce, tudi kampiste a Šotori In prikolicami.
Kljub vsemu pa se proti večeru kamp napolni s prehodnimi gosti, saj se tu večinoma ustavljajo le za dan ali dva in potem potujejo naprej proti morju. Trudimo se, da so gostje dobro postreienl, da je kamp čist in da so nasploh zadovoljni...«
Vogov kamp Kamne je res zgled urejenosti in čistoče in ga je veselje pogledati. Gostom je nedvomno všeč mir gorskega sveta, svež zrak in prekrasen pogled na okoliške vrhove... • D. S.
Dobra ribezova letina
V Gorjah so že obrali ribez
Gorje, 9. julija - Med tistimi, ki so letos oddali največ ribeza, so Poklukarjevi iz Gorij, takoj za njimi pa Violeta Hlebanja s Poljši-ce.
V Gorjah so že obrali črni ribez in ga oddali kmetijski zadrugi »led. Po podatkih Kmetijske zadruge Bled so največ ribeza oddali pri Poklukar-jevih v Gorjah, /.a njimi pa je po količini oddanega črnega ribeza na drugem mestu Violeta Hlebanja, ki ima ribezove nasade na Poljšici pri Gorjah.
»Včasih smo imeli pri nas doma na Poljšici in pri sosedih ogromne nasade črnega ribeza. Odkar pomnim, gojimo nasade črnega ribeza,« pravi Violeta Hlebanja. »Doma so pravili, da ga je prvi posadil neki Šanca, od tedaj dalje pa so v Gorjah začeli intenzivno gojiti črne jagode. Pri nas smo ga neko leto, ko je bila letina m dobra, oddali kar sedemnajst ton, potem pa so sledile dokaj slabe letine, ko je ribezove nasade napadla prsica, ki je tako zamorila liste, da se sploh niso razpeli. Mnogi so opuščali nasade, mislim pa, da se dobre letine spet vračajo.
I vi os smo pri nas obrali in oddali Kmetijski zadrugi Bled 2 toni in 500 kilogramov ribeza. Mislim, da je bil pridelek kar dober, le odkupna cena nikakor ni več tako dobra kot nekoč. Za kilogram oddanega ribeza smo dobili 14 dinarjev, kar je malo, če je bila včasih odkupna cena nekako taksna kot za češnje ali Jabolka. Danes p« so češnje po 40 dinarjev...
V času, ko je ribez dozorel, je bilo kar precej dežja, zato smo ga obirali nekaj dni dlje, kot bi ga sicer. Obiralcem smo vsi pridelovalci ribeza plačali 5 dinarjev za kilogram obranega ribeza, kar seveda spet ni veliko. Prišli so predvsem upokojenci, k nam tudi sorodniki in znanci - tisti, ki so hodili vsak dan in bili pridni, pa so kljub temu nekaj zaslužili, čeprav ne veliko. Povprečni nabiralec nabere okoli 30 kilogramov ribeza dnevno.
Ribezove nasade je treba spomladi obrezati, aprila pognojiti in Se dvakrat pokositi. Sicer pa je ribez zdravilen, saj ima več vitamina C kot limona.
Pri nas bomo ribezove nasade vsekakor ohranili, saj Je očitno, da ribez spel dobro rodi, v zadnjih letih pa tudi ni več bolezni, ki so včasih ogrozile cele ribezove nasade v Gorjah.« • D. S.
Torek, 10. julija 1990
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. stran
GLAS
Delavska mati ugotavlja:
Otroka lahko oblecem le še na kredit
j delavski odvetnik odgovarja
Kranj, julija - Sobota je bil malo vetroven, sicer pa topel dan. Pred bloki na Planini se je nekaj redkih hišnih gospodarjev - po pritrjevanju prtljažnika na avto sodeč - pripravljalo na morje, na pot k domačim, kajti pričeli so se dopusti, za nekatere prekratki za one na prisilnem dopustu predolgi. Kako vežejo konec s koncem matere iz Iskre, Tekstilindusa in drugih tovarn, ki imajo po tri otroke, male aH šoloobvezne, a prejemajo zajamčene osebne dohodke? Zaenkrat še upajo, da bodo zmogle, posebno če ima vsaj moz tisočak vec kot ona, ki jih dobi dva do tri, če pa ne bo pomoči pri povišanih stanarinah, si ne znajo predstavljati življenja v bloku, šolanja otrok, kako pokriti stroške ozimnice, oblačil za zimo, šolskih potrebščin, ki jih prinese vsaka jesen znova.
Milka Z.: "Jaz delam v Iskri Telematiki, mož v Kibernetiki, en mesec sem že doma in nič ne kaže, da me bodo kaj poklicali. Morda po kolektivnem dopustu. Tri otroke imava, vse tri šoloobvezne, skupnega dohodka okoli 7.000 din brez dokladov, ki znesejo 177 din na otroka, pri stanarini 1.639 din dobimo 338 din subvencije, potem nam vzame še elektrika 300 din, telefon, vodarina... Položnic sploh ne morem plačati iz svojega denarja. Lansko jesen sem dobila za otroke 900 din pomoči, toliko, da sem oblekla najstarejšega, bundo in dvoje hlače, pa še poceni sem dobila vse skupaj. Letos smo že vzeli na obroke knjige, trikrat po 800 din, dva imam plačana. Jeseni nas čakajo zvezki, vse tri bi morala spet obleči, kajti vse so spet prerasli- Na morje bodo šli le otroci in še to fanta s šolo v naravi, hčerka z zdravstveno kolonijo, midva bova pa imela morje na vrtu. Kaj kuham? Lahko rečem, da zdravo živimo, kajti presneto malo jemo mesa. Lansko zimo sem vzela pol prašiča v tovarni, pa sem ga polovico prodala se-ker nisem vsega zmogla. Nekaj koščkov je še v zamrzovalniku. Ješprenj, makaroni, fižol, zelje, zelenjavne juhe, palačinke, to je pri nas redno na programu. K sreči otroci niso izbirčni. Pa saj tudi ne bi mogli biti. Vsak dan pa trepetam, kdaj bo odpovedal pralni stroj. Dvajset let je že zdržal... Nekako bomo že." Safeta M.: "Jaz delam v Zvezdi, kjer vsaj še nekaj bolje stojimo, mož pa v Tekstilin-dusu, kjer je silno slabo. Jaz dobim 3.500 din, on 2.200, skupaj niti 6.000 dinarjev, Pa je treba preživeti tri šolske otroke. Vse
Milojka M.: "Delam v Tekstilindusu, ta teden sem spet doma, ker v mojem oddelku ni dela, plače dobim 2.000 dinarjev in silno težko se preživljamo. Mož dela drugod, kjer tudi krpajo plačo tako, da jo izplačujejo tudi po trikrat na mesec po malo, kakor se pač nakapljajo dohodki. Silno skrb imam, da plačam položnice, da ne bi ostali še brez stanovanja, elektrike.
Ko bi moja mama imela dinarčke, bi mi kupila... - Foto: D. Dolenc
prerastejo. Da sem jih mogla obleči, sem vzela kredit. Pomoči ne grem prosit. Tisto, kar bi mi dali, pridobim z vrtom, se mi zdi. Drugi še tega nimajo. Potem pa so na mizi krompir, makaroni, pasulj, kruh, pašteta, sem in tja kakšen piščanec in liter mleka dnevno. Več ne morem. Živimo za silo, uživamo slabo, pravijo pri nas doma. Na dopust ne gremo nikamor. Otroci bi seveda radi šli na morje, a jim moraš kupiti knjige. Moja plača gre za položnice, te najprej plačam. A ni pošteno urejeno to pri nas: če takoj plačam, nič ne upoštevajo, če pa pozneje, takoj zaračunajo obresti. Mar ne vedo, da je v Tekstilindusu plača šele 29. v mesecu?"
Kruh iščem najcenejši, če ni polbelega v eni trgovini, grem v drugo, v tretjo in če ga še ne dobim, vzamem belega, toda manj. Sicer pa, kaj bi tarnala, vsem nam gre slabo, k sreči so otroci še mali in so trenutno z njimi manjši stroški, oblačila dobim od prijateljic, znank. Dobrih rok so ljudje, kaj posebnega pa otrokom ne morem privoščiti, še za mleko gledam, da ujamem kmeta, ki ga pripelja pred blok za dinar ceneje, kot je v trgovini. Dopust? Naš dom je daleč in draga je vožnja do tja. Morda gremo enkrat na leto, jeseni, da prinesemo malo ozimnice, sicer si tudi tega ne moremo več privoščiti. Težko je vidite, za vse..." • D. Dolenc
[svet brez bleščic
Prosim, pojdite malo povprašat naše prodajalke, kako se Počutijo, odkar imajo nov delovni čas, me je spodbujala ena od Oelavk kranjske Elite. Štiri dni v tednu delajo po deset oziroma enajst ur, ene od osmih zjutraj, druge pa od devetih, vse pa do sedmih zvečer, en dan so proste, vsako drugo soboto pa delajo dopoldne. Nihče jih ni vprašal, kam bodo tisti čas lahko dale v varstvo otroke, kako bo z njihovo prehrano. Čas za kosilo imajo eno uro, ene od dvanajstih do enih, druge od enih do dveh. Toda kosilo pri Maverju ali v kakšni drugi gostilni v Kranju je predrago, zato si kar same skuhajo v trgovini hrenovke, si naredijo solato. Toda v bistvu je to še vedno le malica. Kam dlje, do samopostrežne, ne morejo, kajti zabičano jim je, da nobena ne sme zamuditi niti pet minut.
Pa tudi to še ne bi bilo najhuje, če ne bi bilo med Elitinimi Prodajalkami vsaj ena tretjina samohranilk, vdov z majhnimi ali odraščajočimi otroki. Vse so odvisne le od Elite, nihče drug ne skrbi zanje, ne prihaja še ena, moževa plača. Na milost in nemi-'°st so odvisne od svoje firme; kakor bodo rekli, bodo morale storitj. Če bodo na upravi hoteli delo ves dan, bodo pač tu mora-,e biti ves dan. Kako bo ta čas doma, ne bo pomembno. Najbolj nujen je zaslužek, da se družinica preživi. Varstvo je že postranska stvar. Če je pri roki razumevajoča stara mama, je še dobro. iaJ za male otroke varstvo že najdeš, tudi jesti jim kdo da, malo evji si pa vzamejo sami. Toda ves dan so prepuščeni drugim lju-
dem ali sami sebi. Slej ko prej jih vzame v vzgojo ulica. Tega se mlade matere v Eliti najbolj boje. Nekatere, ki so bolj oddaljene in imajo slabe avtobusne zveze, so od doma po štirinajst ur skupaj. Zdajle ko so počitnice, bo še nekako šlo, ko bo pa šola in bo treba z otrokom bolj sodelovati, bo trpelo učenje.
Če bi se za takšen delovni čas odloČila vsa trgovska podjetja v Kranju in uredili vsaj eno varstvo za vse otroke trgovk, bi niti ne tožile, toda tako ukrepa le Elitino vodstvo. Radi bi se znebili odvečnih delavk, to vedo, kajti trgovina ne cvete več kot nekoč, kupci se ne tarejo v lokalih, kot včasih. Zdaj jim ponujajo, da bi delale po štiri ure. Potem bi jih bilo nekako ravno prav. Lahko si to privoščijo tiste, ki imajo še moževo plačo, toda kaj naj stori tretjina, ki je sama. S polovično plačo bi ne mogle preživeti.
Hudo jih je udarilo, ni kaj, in ker je slab promet, jim na upravi očitajo, da so premalo prijazne z ljudmi, da imajo preveč bolniških. Ves dan v lokalu res ne moreš biti nadvse prijazen, čeprav se zavedaš, da je le od tega odvisen tvoj kruh, koncentracija popušča iz ure v uro, posebej še, ker opoldne ni pravega odmora. Ce bi jim dali dve uri, bi doma še skuhale, skupaj bi pojedli, bile bi le manj odtegnjene domu. Tako pa...
Gospodarska kriza je neusmiljena, kot so bila neusmiljena prva povojna leta, ko ni bilo nobenega vrtca, nobenega varstva za otroka samohranilke. Spet prihaja čas, ko bo otroke vzgajala ulica, ko se bo mati zaradi svoje revščine znašala nad kom drugim, kot nad otrokom. Prihaja neusmiljen, trd čas, ki se ga bojim. • D. Dolenc
Tudi
starost je lahko lepa
Bogatajeva Mici z Orehka
Sest tednov je danes, kar si Je v zapestju zlomila roko. Na stol v kuhinji se je mislila usesti, da bi se oblekla, pa ji je stol sPodneslo in tako nesrečno je "darila po tleh z roko, da si jo ■!e zlomila v zapestju. Nadeli so Ji mavec, a ker sta ji dva prsta mrtvila, so ji jo po desetih ^neh znova zlomili in ponovno naravnali. Zdaj pestuje roko, a "-/kakor ne more mirovati. Z le-pospravlja po kuhinji, ku-™*t pobira in obira sadje, češ-!)Je in maline so zdajle zrele, jabolka lete z drevja, pokoplje Po vrtu, poplcve. Z dobro voljo Se da vse narediti, pravi. Po-P°ldne rada roka malo oteče, t;'kr;n S(. usede, roka počiva v ^ti, a za levico že najde kak-po delo. Danes se je spravila v ležalnik in z eno roko lušči Rrah.
Najbolj nesrečna je, da ne more na kolo. Vedno jo vidiš na kolesu. Še v kuhinjo bi se peljala z njim, če bi se mogla, se smeje sama sebi. O, saj bo še, da le pozdravi roko. In potem bo spet mimogrede v Dru-lovki, v Stražišču pri hčeri, spet bo sama raznašala Družino in Ognjišče, spet bo vsaj enkrat tedensko v kranjskem domu starostnikov na obisku starih znank. Ne da bi seji smilili ljudje v domu, še sreča da so domovi, a tako rada jim prinese nekaj trenutkov spremembe v njihov monotoni vsakdan. Vsakič jim natrosi novic, poklepetajo, se spominjajo nekdanjih dni, življenja na vasi, dela v tovarni in tako hitro mine ura. Zadnjič jo je Pravstova Ivanka peljala, košaro češenj jim je nesla. Vedrina in dobra volia ve-
jeta iz nje, nehote se ju nalezeš. Od kod vendar? Pri petinsedemdesetih letih in za njo toliko težkega življenja. Pred petindvajsetimi leti je ovdovela, potem ji je smrt iztrgala sina, nato še vnuka. Trikrat je sama imela prometno nesrečo, a se je vselej zlizala. Najhuje je bilo,
ko je bil mož na smrt bolan, trije otroci na njenih ramah, hiša na pol izdelana...
Takrat je vsako jutro s kolesom skočila do Stražišča, poprosila v cerkvi Boga, naj ji da moči še za ta dan. In je zdržala vse hudo. Samo volja in vera sta mi pomagala, razmišlja danes. Volja, vera in dobrota v človeku. Samo malo mora v cerkev, da dobi miru zase, za dušo, da poprosi za svoje. Nobenih šmarnic v kranjski cerkvi ni zamudila letošnjega majni-ka, razen zadnjih treh dni, ko si je zlomila roko. Na kolo, za ob pol osmih k maši, pa je bil ves dan lep in prijazen.
Če imaš dobroto v sebi in jo razdajaš, je življenje polno, zadovoljno. Saj potem res ne moreš biti slab in tudi dobro lahko seješ okrog sebe. Na koncu ugotoviš, da presneto malo potrebuješ za takšno zadovoljstvo. Ljudje bi morali to le spoznati, pa bi jim bilo lepše na tem svetu. Tudi na stara leta. • D. Dolenc
Zaprte kuverte
Vprašanje:
Tudi v naši tovarni so si vodilni delavci začeli izplačevati osebni dohodek v zaprtih kuvertah, kar je povzročilo veliko hude krvi med delavci. Prosim za vaše mnenje o zakonitosti sistema zaprtih kuvert. Odgovor:
Menim, da so tako imenovane zaprte kuverte zaenkrat preuranjene in nimajo podlage v veljavnih predpisih. Sistem delitve sredstev za osebne dohodke v družbenih podjetjih je namreč še vedno urejen s samoupravnimi splošnimi akti, ki so jih sprejeli delavci. Zato imajo delavci tudi pravico do popolnega nadzora nad njihovim izvajanjem, kar seveda logično predpostavlja tudi javnost oziroma dostopnost vseh podatkov o izplačanih osebnih dohodkih slehernemu delavcu. Zadeva pa se popolnoma spremeni z uveljavitvijo sistema kolektivnih pogodb, ki po svoji naravi niso samoupravni splošni akti in jih ne sprejemajo delavci "samoupravno". Delavci, ki jih pri kolektivnem pogajanju o višini OD in drugih pravicah ter obveznostih iz delovnega razmerja zastopa sindikat, so namreč le eden od enakopravnih partnerjev pri sklepanju kolektivnih pogodb. Z generalno kolektivno pogodbo.pa je predvideno, da so javni le osnovni osebni dohodki za posamezne tarifne razrede, medtem ko za del osebnega dohodka na podlagi delovne učinkovitosti (količina, kvaliteta in gospodarnost dela ter inventivnost) to ne velja. Merila za merjenje in ocenjevanje uspešnosti dela morajo biti sicer vnaprej dogovorjena, konkretna višina osebnega dohodka na tej podlagi, o kateri po zakonu odloča poslovodni organ ali drug pooblaščeni vodilni delavec, pa bo znana le delavcu samemu. To pomeni, da bo z uveljavitvijo kolektivnih pogodb dejansko "uzakonjen" sistem zaprtih kuvert za vse in ne samo za vodilne delavce. Pri tem pa je potrebno poudariti, da bo dostop do podatkov o obračunanih in izplačanih osebnih dohodkih vedno dostopen sindikalnemu poverjeniku, če jih bo ta potreboval zaradi zagotovitve varstva pravic delavca.
Vodja pravne službe pri Svetu kranjskih sindikatov Mato Gostiša
Upokojenci protestiramo
V imenu več kot 230.000 v naših društvih včlanjenih upokojencev, prepričani pa smo, da tudi v imenu dobrih 130.000, ki niso člani upokojenskih organizacij, ogorčeni protestiramo:
1. Zaradi napovedanega povečanja stanarin za 125 in več odstotkov ter zaradi povišanja cen komunalnih storitev od 40 do 70 in več odstotkov.
Vemo sicer, da zadrževanje stanarin in komunalnih storitev na sedanji višini ni več možno, menimo pa, da je sprejemljivo le postopno zmerno povečevanje. Zato se pridružujemo protestu predsedstva zveze svobodnih sindikatov Slovenije in zahtevamo:
- da se, dokler realni osebni dohodki in pokojnine padajo, odpovemo skokoviti rasti stanarin;
- avtomatično priznavanje subvencije stanarine delavcem, ki prejemajo zajamčene osebne dohodke in upokojencem, ki so upravičeni do varstvenega dodatka;
- popravo cen komunalnih storitev samo do ravni, kakršna je potrebna za pokritje enostavne reprodukcije;
- ukrepe za odpravljanje monopolov na področju komunalne oskrbe.
2. Zaradi izjave podpredsednika republiške vlade dr. Jožeta Mencingerja na skupnem zasedanju zborov republiške skupščine, da so razmere takšne, "da upokojeni delavec dobi za približno 18 odstotkov višjo pokojnino, kot je delavčeva plača". (Povzeto po objavi v Delu z dne 14. junija 1990.) Takšna pavšalna in posplošena trditev pomeni grobo dezinformacijo javnosti in povzroča nerazpoloženje in negodovanje med upokojenci in delavci, kar lahko vodi do resnih in škodljivih nasprotij med njimi. Če naj bi bila primerjava med pokojninami in plačami objektivna, bi moralo biti hkrati povedano tudi, da v določenih primerih pokojnina s polno pokojninsko dobo dosega komaj 50 odstotkov plače delavca, ki opravlja dela, kakršna je opravljal upokojenec. V tako resnih in zapletenih gospodarskih in političnih razmerah, kot so današnje, mora biti po našem mnenju vsaka izjava vladnega funkcionarja vsestransko pretehtana in mora prikazati čim bolj popolno podobo in resnico. Ob tej priložnosti izjavljamo še naslednje:
Zveza društev upokojencev Slovenije ne nasprotuje znižanju prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če strokovna služba in samoupravni organi ugotovijo, da je to možno glede na priliv sredstev. Upokojenci pa zahtevamo, da so ob dnevu izplačila pokojnin zbrana zadostna sredstva, ne glede na to, kako se zberejo. Odločno se bomo uprli vsakemu morebitnemu zmanjševanju pokojnin oziroma njihovemu drugačnemu usklajevanju. Ze zdaj živi dobršen del upokojencev na robu življenjskega minimuma. Ljubljana, 14. junija 1990
Zveza društev upokojencev Slovenije predsednik Stanko Hvale
vesti
Pod trto je bilo živo
Kranj, 4. julija - Srečanje muzikantov pri Društvu upokojencev Kranj preteklo sredo je bilo izjemno doživetje. Udeležilo se ga je 12 harmonikarjev, 3 pevci iz kvinteta Spomin iz Tržiča pa so bili prijetno dopolnilo lepemu prazničnemu dnevu. Vsi nastopajoči so prejeli diplome, ki jih je pripravil kranjski akademski slikar Milan Batista. Tako smo upokojenci kranjskega društva, ki skrbimo za gostinstvo in razvedrilo naših upokojencev, pripravili še eno lepo in zanimivo prireditev, ki je privabila obiskovalce z vse Gorenjske. Posebej prijetna je bila še zato, ker je potekala v naravi, pod vinsko trto. Pripravljamo se že na novo tovrstno prireditev, o kateri bomo naše člane pravočasno obvestili. • Ivan Petrič, Čirče
i prejeli smo
Prepovedano mleko v kanglicah
Gorenjski glas, 19. junija 1990
V tem članku je rečeno, da kmetje "kršijo pravila," ki pravijo, da se ne sme prodajati nepa-steriziranega mleka, kar opravlja Mlekarna v Kranju. Ne povedo pa tega, kaj mleku ob tem spotoma odvzamejo, niti tega, kolikšen račun za to izstavljajo. Tako je, pravila so pravila - dogovor je hkrati pogodba.
Kmet proizvajalec mleka sme prodajati svoje proizvode neoporečne potrošniku, bodisi direktno
- neposredno ali posredno. Tudi potrošnik je suveren, on kupuje in plača, raje kupuje boljše, cenejše in na udoben način. Tržno gospodarstvo je eno od takih pravil, na katera se bo treba še bolj privajati.
Vizija okrog mleka naj bi bila usmerjena tudi v to smer - dostava potrošniku neoporečnega mleka kar direktno na dom. Torej dostava mleka na dom, postane lahko dejavnost, ki jo poleg proizvodnje mleka opravlja še neposredni proizvajalec kmet
- lahko pa si tudi v ta namen najame sodelavca - dostavljalca.
Pregrada, ki jo je treba uspešno premagati, je neoporečnost glede zdravja, za katero pa jamči seveda proizvajalec, bodisi, da mleko tudi sam pasterizira v mini pasterizaciji, bodisi, da ga prekuha in v posebnih "kanglicah" dostavlja potrošnikom domov po stalnem naročilu.
To je topilo za konkurenčnost in dodatno zaposlovanje delavcev, ki so ali popolnoma nezaposleni, ali pa da so delno nezaposleni.
V Kranju, 28. junija 1990 Stane Bobek, dipl.oec. svetovanje
Kranj, Titov trg 16
Razprava o turizmu
Najprej se vam opravičujem, ker ne pošiljam tipkanega besedila, vendar se bom potrudila, da bom pisala čitljivo.
K pisanju me je spodbudila "Razprava o turizmu" tov. Tomaža Iskre, kije bila objavljena v Gorenjskem glasu, dne 26. 6. 1990. na 11. strani. Nekaj je res. Jesenice so en sam šank s samimi steklenicami in kozarci alkoholne pijače. Pa se je mogoče tov. Iskra vprašal, zakaj? Kaj ni to posledica mišljenja in obnašanja takojšnih prebivalcev. Vsi vemo, da, če hočemo večerjati v restavraciji, gremo v Žirovnico, na Bled, v Kranjsko goro (tam pa lahko naročiš tudi žgance). Da pa bi kdo šel na Jesenicah v kakšen lokal s tem namenom - zelo težko. Kdor hoče samo piti, ne gre nikamor, ampak ostane tu.
Kamorkoli (skoraj) na Jesenicah greš, so za šankom "ših-tarji" v delovnih oblekah "na malici". Ko pa gredo domov ob koncu delovnega časa, morajo "Na pir!", da se odžejajo in na žganje, da poplaknejo prah delovnega dne. Ob kozarčku pa pogovor steče o tem in onem; nekateri ostanejo in stoje ob šanku modrujejo tudi do večera. Hrana nikomur še na misel ne pride, komur pa, ga je sram, da bi se usedel in jo naroČil.
In temu obnašanju so se gostinci prilagajali, dokler se niso dokončno prilagodili. Rezultat tega je okoli 40 gostinskih lokalov, biffejev, restavracij ipd. od Koroške Bele do Hruške. In niti enega ni, kjer bi se človek usedel in kulturno, počasi, v miru pojedel, da ni glasnih stoječih za šankom. Nekateri sociologi trdijo, da se tako dogaja povsod po svetu v industrijskih ali rudarskih mestih, ne le na Jesenicah. Saj na enem mestu ni prostora hkrati za garaško industri-
jo in robustnost ljudi, ki jo spremlja, ter prijazno urejenost in eleganco, ki jo potrebuje kakovostni turizem. Drug razlog pa je mentaliteta ljudi. Saj je večini "šankarjev" škoda denarja, da bi jedel v lokalu, češ je se doma. Nikomur pa ni žal denarja za pivo, žganje, špricar in pravijo: "Saj delam, nekaj pa moram imeti od tega!" Nato pa čepi vse popoldne v zakajenih biffejih in ne vidi, da v resnici nima ničesar od tega (razen prazne denarnice in "mačka" nalednji dan). Ne prizna pa (ali pa tega res ne vidi), da je vrednejše in polnejše življenje, od katerega imaš veliko lepega, če ga preživljaš s partnerjem, svojimi otroki in ga uživaš v naravi, na prostem, ne pa s pivski-. mi kolegi v ozračju cigaretnega dima in alkoholni omotici, ki sta stalna spremljevalca "šankarjev".
S tem nisem hotela nikogar ne užaliti ne prizadeti, vendar kogar je globoko v sebi nekaj zbodlo, naj razmisli o smislu svojega življenja in ga spremeni, dokler ga še lahko. Pa pozdravljeni.
Jesenice, 27. 6. 1990
Irena Krivec
Šesterica postavljena pred vrata
Sekretariat predsedstva Občinske gasilske zveze je na svoji seji dne 27. 6. 1990 obravnaval omenjeni članek, ki je bil objavljen v Glasu št. 49 z dne 26. 6. 1990 in daje naslednje dopolnilo:
1. Povabljeni občani - poklicni gasilci so na seji predsedstva Občinske gasilske zveze dne 20. 6. 1990 nastopali s takim načinom, da so posamezni člani predsedstva in nadzornega odbora demonstrativno zapuščali sejo, nakar je bilo po dveh urah razprave izglasovano, da se zadeva zaključi.
2. Poraba finančnih sredstev za poklicne gasilce ni realna, ker niso zajeti drugi stroški, ki nastopajo s širitvijo operativne poklicne dejavnosti (obratni stroški oz. stroški vzdrževanja, energije, dejavnosti, opreme, upravni stroški) in stroški dejavnosti OGZ kot zveze gasilskih društev. S tem bi bila z istimi finančnimi sredstvi dejavnost prostovoljnega gasilstva okrnjena in vprašljivo delovanje gasilskih društev. To pa pomeni tudi manjšo požarno varnost v občini.
3. Trditev, da industrijska gasilska društva ne smejo na požarne akcije ne drži, ker so se do sedaj vedno in rada odzvala na poziv.
4. Sekretariat je mnenja, da je šesterica imela, ima in bo še imela možnost dati svoj doprinos h kvalitetnejši gasilski operativi (brez žolčne razprave), saj so vsi člani prostovoljnih gasilskih društev, eden od teh pa član predsedstva OGZ.
5. V mogočnem gasilskem imperiju v Škofji Loki, kot je omenjeno v članku, je vključeno 30 gasilskih društev in 47 gasilskih trojk z več kot 3000 članov, članic in mladine. Vsi svoje delo v tem imperiju opravljajo brezplačno v dobrobit delovnega človeka in občana ne glede na "vremenske" razmere.
Sekretariat predsedstva OGZ Skofja Loka
Streljanje na Brdu
Razmišljanje o razmišljanju gospoda Jožeta Dolharja oz. njegovem pismu Republiškemu sekretarju za notranje zadeve gospodu Bavčarju.
Gospoda Jožeta Dolharja je očitno močno prizadela nesreča krivolovcev na Brdu. V svojem razmišljanju je očitno pozabil, da so krivolovci storili kaznivo
dejanje, poleg tega pa so še napadli in grdo pretepli uradno osebo, kar varnostnik Vladimir K., očitno je. Po njegovem bi po Brdu morala patruljirati do zob oborožena skupina ljudi z dresi-ranimi psi. Pri tem je pozabil, da je območje Brda ograjeno s 3 metre visoko ograjo in da so storilci domačini, ki so dobro poznali razmere na Brdu. V svojem razmišljanju gre tako daleč, da iz njih dela trditve in celo pravila. Pravi namreč, da bi moral imeti varnostnik enega oz. celo dva psa, kar mu potem očita kot krivdo za njegovo ravnanje. O žrtvi in njenem silobranu pa se mu ne utrne niti najmanj bleda misel. Vestno opravljanje dela Vladimirja K. pa šteje za izzivanje storilcev kaznivega dejanja. Rad bi ga videl v vlogi žrtve nasilja, verjetno bi tedaj spremenil svoje mišljenje.
Nazadnje pa verjetno v navalu reformatorstva in novostan-karskih idej šteje za potrebno, da se formira nekakšna komisija, ki bi raziskala navedeno zadevo. Pri tem je popolnoma pozabil, da imamo v republiki Sloveniji precej napredno in za enkrat še veljavno zakonodajo. V dnevnem tisku je verjetno spregledal podatek, da sta zadevo obravnavala javni tožilec in preiskovalni sodnik, epilog pa bo na sodišču, ki je edino pristojno za reševanje tovrstih dejanj.
Zanima me. kam meni gospod Dolhar, da bomo prišli, če bodo o klasičnih kaznivih dejanjih odločale nekakšne skupine oz. komisije in če bomo lili potoke solza ob prijetju storilcev kaznivih dejanj.
Brane K. iz Tržiča
Telefon
je še prepoceni
S trdim delom, velikimi obroki, a z dobro voljo, je tudi na Studenčicah zazvonil telefon! Presrečna sem bila, ko so mi ga priklopili. Nisem pa tedaj vedela, da so nekateri plačevali tudi zato, da imajo telefone za vznemirjanje ljudi. (Očitno so impulzi še PREPOCENI!)
Zaradi telefona sem imela pokvarjeno soboto in nedeljo. V soboto je zazvonil najmanj 10-krat. Vsakič pa, ko sem se oglasila je v slušalki mukalo (očitno en žejen bik), lajalo in renčalo. Kadar pa je slušalko dvignil mož (on se ni oglasil), je bilo vse tiho. "Žival" je slušalko odložila! Hecno, kajne? In mi, s tako NEkulturo, naj bi se vklopili v Evropo ?? To nas bodo civilizirani Angleži in Nemci ali Francozi kaj hitro siti!! Kajti tega kulturen in civiliziran človek pač ne bo počel! Če pa me kakšen "bik, pes ali panter" (saj panterji renčijo?!) občuduje, ga vabim, da se mi predstavi in mi pove, kaj ga boli! Kajti po prijaznem nasvetu upravnika kranjske pošte bom primerno ukrepala in kar hitro bom izvedela, kateri ptiček mi nagaja! In naj se ano-nimnež zaveda, da se da v centrali namontirati napravica, ki vse lepo zabeleži, kdo (tel. št.) kliče!
Nikomur nič nočem. Nikomur nisem nič dolžna! In z nobenim "bikom, psom", nisem pasla krav! Zato tudi hočem pred vsemi mir! Kajti vsi "bikci in psi" naj vedo, da ukrepala BOM!
Prijazni novinarki se najlepše zah valjujem za nasvet, ki sem ga na pošti v Kranju tudi dobila.
Slavka Kapus Studenčice 40 64248 Lesce
Spoštovano predsedstvo Republike Slovenije!
Dovolite mi, da vam v zvezi z vašimi prizadevanji za pomiritev slovenskega naroda in narodno spravo izrečem k temu svoj skromni predlog.
Predlagam vam, da bi v okviru vaših prizadevanj dosegli pri pristojnih forumih, kot sta Ra-
dio Slovenija v Ljubljani in Združenje Zveze borcev NOV v Ljubljani ter mogoče še kje, da bi z dnem, ko bo opravljeno simbolično dejanje pomiritve in narodne sprave prenehali na Radiu v Ljubljani z oddajami: "Še pomnite tovariši" in iz radijskega koledarja črtali vse tiste spomine, ki preveč spominjajo na krvave dogodke.
Morda se vam bo moj predlog spočetka zdel nesprejemljiv, vendar upam, da boste po premisleku spoznali, da bosta ti dve oddaji postali prav nasprotni prizadevanjem slovenskega naroda za pomiritev in spravo, če ga bomo še venomer spominjali na krvave dogodke v pretekli vojni.
Upam, da bodo borci spoznali humanost tega dejanja, da predlogu ne bodo nasprotovali, ga podprli in s tem prispevali svoj žrtveni del k lepši prihodnosti našega naroda.
Nadalje predlagam, da bi Radio Slovenija namesto ukinjene oddaje uvedel novo, iz katere bi izhajala humanost, človečnost in druge človeške vrline, ne glede na to iz katerih svetovno nazorskih pogledov ali vrlin izhajajo.
Jože Dolhar Predoslje 21 64000 Kranj
Oblastni »brlogi«
V zadnjem času so se novinarji in razni dopisniki odprtih strani široko razpisali o nekakšnih oblastnih brlogih. Tem drugim, ki niso profesionalci in ki le čakajo na kakšno kost, ki bi bila povod za sprostitev negativnega polja političnega naboja, čeprav kost ima v biti tudi pozitivne -realne obisti časa - ni zameriti.
Zamerijo jim lahko predvsem tisti pametni in demokratično strpni pripadniki njihovih zvez-strank, ki ugotavljajo, da vsako natolcevanje (pokazalo se je že pri volitvah), bolj škodi kot koristi splošni stvari. Toda če se profesionalni novinar spusti na raven diletantov, potem je to druga zadeva.
V Gorenjskem glasu, 22. 6. 1990, je zbudil pozornost uvrod-nik z naslovom "Skrivnosti oblastnega brloga". Iz besedila se šele v drugem delu vidi. o čem je avtor želel seznaniti bralce (prej so kot že v navadi našteti vsi grehi enopartijskega sistema) in da se zadeva nanaša na senzacijo, ki sta jo ministra za obrambo in notranje zadeve sprožila okoli rezervnega sedeža (zaklonišča) za primer vojne v Kočevski Reki. Človek bi pričakoval, da se bodo poklicni novinarji končno ogradili od tega senzacionalizma in mistificiranja ter bodo vsaj oni strokovno -nepristransko prikazali celotno zadevo.
Če se po vrsti ozremo na vsebino drugega dela omenjenega članka C. Zaplotnika, bi predvsem rekel naslednje:
Skrivnost rezervnega vojnega sedeža je normalna stvar v vsaki državi, saj se še sedeži nižjih oblastnih struktur nikjer ne obešajo na veliki zvon. S tem ne trdim, da se pri nas v tem ni pretiravalo, zlasti v civilnem sektorju, kamor se je prenašala armadna klasifikacija tajnosti. Vendar je treba vzeti v obzir tudi dejstvo, da je bila tajnost v času NOB odločilna za preživetje in da se je zato v precejšnji meri obdržala v obdobju hladne vojne. Spoštovanje principa tajnosti ima, če je pravilno zasnovano, tudi vzgojni pomen, ki ga povsod v svetu gojijo (tudi v gospodarstvu) in so zato v določenih okoljih in ravneh predvideni rigorozni predpisi in ukrepi. Iz osebnih izkušenj vem, da je tudi na zahodu zlasti v ZDA tako imenovana klasijika-cija tajnosti zelo dobro razvita. Ve se, kaj kdo lahko ve in vidi, v kateri oddelek knjižnice lahko gre naprimer glede na delo, ki ga opravlja in seveda na dolžnost na določeni ravni.
Vendar se pri tem stalno ceni, kdaj je primerno postavljeno stopnjo tajnosti (clajication) ublažiti, ali sploh zadevo predstaviti širši javnosti. Na to se pri nas pozablja in se celo za krajevno skupnost klasificirajo doku-
menti s Strogo Poverljivo. Kakšna klasifikacija bi potemtakem morala biti na ravni republike-federacije? Kar zadeva objekt v Kočevski Reki, bi po mojem mišljenju bilo bolj primerno, da se je ta z ustrezno TV oddajo prikazal javnosti z vso funkcionalnostjo. Koordinat pa zaenkrat še ne bi odkrival, vsekakor pa je treba v največji možni meri zmanjšati kritično območje in s tem demistificirati celo zadevo. Potrebno bi bilo dati tudi primerjave s to-zadevimi objekti drugod v svetu. Dober primer je Švedska ali številni objekti v ZDA, kjer so vložena ogromna sredstva za vladne organe (atomska zaklonišča, poveljniška mesta, bolnišnice, industrijo, itd).
Torej gledano s strokovno obrambnega vidika za objekt v Kočevski Reki ni primerno reči "brlog", ker je namenjen ljudem (ne živalim) - bodisi kateri slovenski vladi ali vojaški strukturi, ki bi ji omogočal vodenje SLO v pogojih uporabe jedrskega orožja. G. Janša je glede uporabnosti tega objekta govoril precej skeptično. Kolikor vem, se je takrat pri gradnji takšnih objektov, glede varnosti cenilo, da na našem vojsko volišču ni pričakovati jedrskih projektilov večje moči od tako imenovane nominalne jedrske bombe, to je do 20 KT eventualno cca 40 KT. Ciril Zaplo-tnik v nadaljevanju članka navaja, da bi v zaklonišče pri Gotenici zbežalo tedanje slovensko vodstvo. Ta glagol "zbežalo" so novinarji uporabili za vodstvo predaprilske Jugoslavije v letu 1941. V tem konkretnem primeru pa gre izključno za premik z mirnodobnega na rezervni - vojni sedež vladnih organov - ne glede kakšne simbole imajo. V tem premiku bi se še tudi danes lahko znašli borci NOB prereše-tani od krogelj, pa sedaj reči njim ali bodisi kateremu, da bo zbežal v brlog, je daleč od novinarske etike. Na sploh pa se človek vpraša, kako in na podlagi česa avtor to trdi, ali je bil morda s temi ljudmi skupaj v boju, ker v nadaljevanju trdi še tole: "Ogled območja, ki bo z Novim letom tudi formalno odprto za javnost, je odgrnil še eno od številnih tančic - skrivnosti, potešil radovednost in razkril, da so bila tedanja vodstva plašljiva...".
Čeprav ne želim, da bi se moral še enkrat boriti za to našo domovino, bi se vendar rad našel s takimi in podobnimi pisani v resnično navzkrižnem ognju.
Kar zadeva sumničenja in insinuacije o prisilni gradnji rezervnega vojnega sedeža vlade Slovenije, da je bila to država v državi in se je tam počelo, kar se je komu zljubilo - vse do fizičnega obračunavanja itp., avtor ni podprl niti z enim argumentom, niti ni navedel vira informacij, oz. so te le govorice. Širjenje govoric, šepetanje in sploh sive in črne propagande pa imajo vedno zelo odrejene politične cilje. Novinar pa jim ne sme nasedati, zlasti še če se ima za nadstran-karskega.
Priporočam uredniku Gorenjskega glasa, naj za takšne komentarje, ki zahtevajo določeno strokovnost in širšo vojno-politi-čno razgledanost, angažira temu ustrezne novinarje in dopisnike. Ne bi bilo prav, da bi s tako poenostavljenim senzacionalnim pisanjem zgubljal Glas na dobrem glasu.
Janez Jan
Prostovoljno
ali prisilno združevanje obrtnikov?
V zadnjem času se s strani Zveze obrtnih združenj Slovenije objavljajo ali ustno podajajo dezinformacije o obveznosti združenja obrtnikov v obrtna združenja in v Zvezo obrtnih združenj Slovenije.
Obveznost združenja v negospodarske subjekte je bila ukinjena že s spremembo ustave, še bolj pa je to potrdil v letošnjem letu objavljeni Zakon o gospodarski zbornici Slovenije (Ur. list RS št. 14), kije iz besedila besedo »obvezno« preprosto izbrisal.
Obrtno združenje Kranj je, kot je večini obrtnikov pa tudi drugim znano, s 1. 1. 1990 izstopilo iz članstva v Zvezi obrtnih združenj Slovenije. Z izstopom iz te organizacije si združenje ni zaprlo poti za sabo, saj smo jasno povedali, da smo pripravljeni z zvezo še naprej sodelovati in plačevati njihove usluge, toda ne na slepo, temveč vnaprej dogovorjeno in na pogodbeni osnovi. Obrtno združenje Kranj zagovarja stališče, da je vse, kar je prisiljeno slabo, in kar je prostovoljno, dobro in tako je tudi s članstvom.
Izstop Obrtnega združenja iz članstva v ZOZ Slovenije pa je sprožil vrsto reakcij in pojasnjevanja zveze, da je to dejanje kranjskega združenja nezakonito.
Z izstopom iz ZOZ Slovenije kranjski obrtniki praktično niso ničesar izgubili, saj so usluge s strani obrtnega združenja zanje ostale enake, za člane smo naročili revijo Obrtnik in jo tudi plačujemo zvezi, pa tudi vse ostale dejavnosti združenja potekajo enako kot prej. Pridobili pa smo veliko, saj je bila članarina znižana (trimesečno najmanj 100 in največ 400 din) in v primerjavi z obrtniki ostalih združenj v Sloveniji kranjski obrtnik (ki je član obrtnega združenja), plačuje približno petkrat manjšo članarino.
Uprava z družbene prihodke občine Kranj je po obvestilu kranjskega obrtnega združenja, da je izstopila iz ZOZ Slovenije prekinila pogodbo o pobiranju članarine za ZOZ Slovenije, s čimer je pokazala, da ne nasprotuje našemu ravnanju. V svoji obrazložitvi odpovedi sporazuma je med drugim zapisala, da se zaveda, da je odpoved sporazuma dolžna posredovati tri mesece pred iztekom koledarskega leta, vendar se v tem konkretnem primeru sklicuje na bistveno spremenjene okoliščine, katerih kot sopodpisnik ni zakrivila... Z odpovedjo sporazuma je soglašal tudi Izvršni svet Skupščine občine Kranj na 174. seji dne 6. 12. 1989.
V mesecu maju je bila v Kranju ustanovljena Slovenska zbornica obrti in podjetništva (Likozarjeva 1, Kranj), ki vključuje obrtnike, zasebna podjetja in v katero se prostovoljno lahko vključujejo vsi, ki bodo v njej videli svoj interes. Glavna naloga, ki si jo je zbornica zapisala v svoj Statut je pospeševanje razvoja obrti in podjetništva, trgovine, gostinstva..., predlaganje celostnih rešitev razvoja oblastnim organom.
Vse obrtnike oziroma obrtna združenja, zasebna in družbena podjetja, zadruge in druge subjekte vabimo, da se vključijo v to zbornico, ki temelji na prostovoljnosti in ne na prisili, tako kot je to v nanovo preimenovani Obrtni zbornici. Tudi članarina tej zbornici bo bistveno nižja. Zbornica ne bo zaposlovala velikega aparata, ampak bo večino nalog opravljala pogodbeno, za vsako nalogo predhodno dogovorjeno. Navajamo sprejeto članarino ZOZ Slovenije, ki znaša 3 odstotno od bruto zavarovalne osnove obrtnika, in ki jo zagovarjajo kot obvezno, kljub temu da to ni.
V izogib nadaljnjim nevšečnostim priporočamo ZOZ Slovenije, da v prihodnje ne piše več člankov, s katerimi zavaja obrtnike in podjetnike z obveznostjo vključevanja in plačevanja članarine za zbornice ali združenja.
OBRTNO
ZDRUŽENJE KRANJ Predsednik: Marjan Ciperle
,aV>oirano rji
CEKIN
mm
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER*
Muzej v Železnikih
STOLETNA ZGODOVINA
ŽELEZARSTVA
Železniki - Da bi kraj, ki ga je tako zaznamovala zgodovina železarstva in se zapisala celo v krajevno ime, ne imel svojega muzeja, si je kar težko zamisliti. In da si ne bi mogli ogledati muzeja, čeprav uradno ni odprt ves dan in tddi ne ob sobotah in nedeljah, bi bilo prav
tako nekaj izjemnega.
Če drugega ne, potem se zgodovine železarstva v tem delu Selške doline vsakdo spomni, ko pride do starega plavža, ki stoji na temeljih prvotnega vsaj osemsto let starega. Le korak od tega tehničnega spomenika stoji mogočna Plavčeva hiša, v kateri je od leta 1968 muzej. Prizadevni člani Muzejskega društva Železniki so se sicer za muzej prizadevali že zdavnaj prej. Tudi zbirali so muzejske predmete, tako da so se lahko že leta 1949 udeležili prve povojne obrtne razstave v Ljubljani, na kateri so predstavili razvoj železarstva. Muzej v Železnikih največ obiskujejo šolarji iz vse Slovenije, saj je razstava železarstva popestrena tudi z maketami, ki nazorno prikazujejo posamezna železarska opravila, ki jih seveda zdaj ne poznamo več.
Toda zbirka in celoten prikaz nekdaj cvetočega železarstva v teh krajih je zanimiva tudi za strokovnjake, zato ni malo tudi skupin strokovnjakov, pndejo delegacije, ki so na obisku v tovarnah v Selški dolini ID drugi," pravi Franc Konjar,
Dve novi radovljiški razstavi
Zbirka kovanih žebljev - od ladijskih do žebljev za mostove, ostrešja. Najstarejši žeblji so stari tudi do osemsto let.
upravitelj muzeja v Železnikih. "Muzej upravlja Muzejsko društvo Železniki, del denarja za delovanje pa prispeva nekdanja kulturna skupnost občine Skofja Loka. Skupaj z vstopnino pa je seveda to preskromen dohodek, da bi se lotili večjih vzdrževalnih del tako v muzejski hiši kot tudi na nekaterih razstavljenih predmetih. Tudi telefona muzej nima,
LIKOVNI UTRIP
Franc Konjar, upravitelj muzeja
tako da gre večina sporočil, najav obiska in podobno kar preko mojega zasebnega telefona."
Železarstvo pa je seveda le del - sicer največji - muzejske zbirke. Zanimiva je tudi lesarska zbirka in obrti povezane z izdelovanjem lesenih predmetov na primer sodarstvo, pa prikaz pridobivanja značilnih skrilastih strešnikov, s katerimi so nekatere hiše še sedaj krite, medtem ko je veščina izdelovanja že šla v pozabo.
Brez čipkarstva bi Železniki po letu 1902, ko je presahnilo železarstvo, še bolj obubožali, kot sicer so. Tako pa so se, potem ko so nekdanji rudarji in železarji za kruhom odšli drugam, ženske lotile izdelovanja čipk.
"Tonika Ramovš, ki je prej dolga leta skrbela za muzej, je
za muzejsko razstavo nakle-kljala vrsto čipk po starih vzorcih," je povedala kustosinja v muzeju Mojca Ferle. "Te čipke in tudi ostale, ki jih je bilo mogoče zbrati, predstavljajo čip-karstvo, ki se je leta 1907 začelo s cesarsko kraljevo čipkarsko šolo v Železnikih. Čipkar-stvo seveda živi tudi danes. Kadar vemo za napovedane obiske v muzeju, povabimo tudi eno ali dve čipkarici iz Železnikov, da s 'punkeljni' in kleklji pokažejo čipkarsko veščino. Najbolj so radovedni angleški turisti, ki navadno ob sobotnih dopoldnevih obiščejo Železnike kot del poti po gorenjskih kulturnih znamenitostih."
Če bi v Železnikih hoteli počastiti spomin na vse svoje znamenite može, tako kot so to naredili za prof. dr. Franceta Ko-blarja, ki ima v muzeju spominsko sobo, bi bila ena hiša premalo. Tako pa 7000 do 8000 obiskovalcev letno v muzeju vidi tisto, kar je najbolj znamenitega. "Ni pa seveda raziskano še marsikaj," meni etnologinja Mojca Ferle, ki se prav zdaj ukvarja z raziskovanjem starih rudarskih knjig, v katerih je najti celo vrsto opisov - več kot 60 - rudnikov v Dražgoški gori in drugod. Nekatere rudnike je še mogoče najti, obiskovati pa jih seveda brez jamarskih izku-
Mojca Ferle, etnologinja in kustosinja muzeja
šenj ni ravno lahko. Cez čas, ko bo mogoče narediti tudi karto teh rudnikov in opisati nelahko življenje rudokopov, bo muzej gotovo še pridobil na privlačnosti. • Lea Mencinger
Radovljica - Prejšnji petek so v Šivčevi hiši odprli razstavo slik avstrijskega slikarja Joeja Sagbergerja, te dni pa so v tretjem prostoru galerije razstavili še likovna dela desetih članov DSLU z Gorenjskega. Sagbergerjeva razstava sodi v okvir rednih likovnih prireditev, z drugo razstavo pa poskuša galerija ponuditi preko turistične sezone majhen izsek iz sodobne domače likovne ___ ustvarjalnosti.
Joe Sagberger je človek, ki pisateljuje, igra kitaro, piše pesmi in zanje tudi sam komponira glasbo, in slika.
Življenjske razmere so na poseben način zorile njegovo senzibilnost in kritičnost. Zelo verjetno je, da bi mu reden študij sli-, arstva vzel marsikaj od njegovega izrazito samosvojega daru za kazanje v podobah.
Za slikarsko tehniko si je izbral predvsem tempero na papir. * bogato pripovednostjo se približuje ilustraciji, vendar ilustracija tistega sveta, ki ga odkriva sam oziroma največkrat tudi ustvarja sam.
V desetih letih slikanja je Joe Sagberger izoblikoval svoj osebni slog, ki ga sam imenuje simbolični realizem. V resnici so njegove slike likovno izražena filozofija umetnika, ki si jo je nabral na poti skozi svoje nenavadno in nemirno življenje. Če so živali najbolj živi junaki njegovih slik, jim z izločitvijo iz njihovega naravnega okolja in s postavitvijo v urbanizem in stehniziran prostor njihovo elementarno silo še poudarja. Svežina njegovih slik je lahko hoteni kontrast temnih slutenj, ki jih te posredujejo, a" so, spet drugič, polne ironije. Ob tem ostaja nebo v njegovih slikah s svojo modrino in bogatimi oblikami belih oblakov neprizadeto za nevarno človekovo početje na Zemlji.
Vse polno je v slikah domislic, ki človekovo ravnanje relati-vizirajo ali dramatično opozarjajo na njegovo razdiralnost.
V Sagbergerjevih slikah lahko zelo nazorno odkrivamo kompleksnost likovnega jezika. Namesto literarnega opisa, ki bi zahteval več stavkov, zadostuje ena sama podoba: Npr.: Konj s čudnim jezdecem prestopa razpoko v zemlji. Za seboj pušča nagrobnik, pred njim je razvalina hiše in golo drevo - kot kulisa sredi Praznega sveta. Konjenikovo pokrivalo in raketa v desnici razkrivata razdiralca sveta, ki se pri svojem delu poslužuje nedolžne ži-vali ali v prenesenem pomenu človeka.
Mnogo elementov v slikah govori za pravi nadrealizem, a slikar se ne obremenjuje z likovno kategorizacijo. Njegova samonikla umetniška narava ustvarja svetle, zračne, barvite in lahkotne slike, ki prepričljivo govorijo o slutnji katastrofe, ki si jo člo-Vek pripravlja s svojim nespametnim in neodgovornim ravnanjem.
Na razstavi je avtor poleg slik predstavljen tudi s svojo priložnostno pesnitvijo in življenjepisom (v nemškem in slovenskem Jeziku), ki nam še dodatno kaže umetnika kot nemirnega iskalca, dvomečega duha in velikega ljubitelja južnoameriških pragozdov njegovih živali. Na drugi razstavi se predstavljajo: Martin Avsenik z žensko J'guro na platnu, Alenka Kham-Pičman z barvnimi grafikami na jemo beneškega karnevala, Henrik Marchel z »modro« in »be-lo« akrilno sliko lahkotne in izbrušene nepredmetne likovne go-v°rice, Boni Čeh z akvareloma »Brez naslova« v pretehtani kom-Poziciji oblik in subtilnem koloritu, Vinko Tušek z akriloma na Papir v njemu lastni igrivosti oblik in barv. Melita Vovk je za razstavo prispevala sliki v olju iz 70-ih let, ko seje duhovito poigrala z oblikami in barvami, Jože Eržen ima kolorirani risbi, ki le °d daleč spominjata na človeško figuro, Albin Polajnar krajino v °'ju v svoji fovistično uglašeni barvni skali; Janeza Ravnika spo-*navamo v risbi s svinčnikom, ki razkriva njegovo risarsko spretnost in biološko pogojenost njegovih form in z lesenimi rfjUtikamJ podobne vsebine, in Antona Plemlja z malima tihožitjema na steklo v njegovem originalnem naivnem izrazu. Prava tu-£lstična ponudba: več avtorjev, več tehnik, več slogov in več razli* nih likovnih sporočil. Maruša Avguštin
Naše razmišljanje
V IMENU KNJIGE
Ni mogoče z vso natančnostjo zbrati številko, koliko založb imamo,
saj statistika ne zajema takšnih, ki izdajo na leto manj kot pet knjig. Vsekakor pa velja, da je trenutno na Slovenskem tam blizu 150 založb: sem so seveda vštete tudi zasebne založbe, ki jim je v zadnjih letih uspelo pridobiti svoj prostorček na soncu.
Nekdaj je veljalo, da zasebne založbe obstajajo pač zato, da izdajajo knjige slabših avtorjev, ki jih niso sprejele v svoj program velike založbe. Te naj bi po splošno veljavnem mnenju tiskale le dobre knjige. Male, zasebne založbe naj bi torej pobirale le drobtinice in še te s priokusom. Prav ta priokus pri nekaterih avtorjih še ostaja, čeprav so si nekatere zasebne založbe v zadnjih letih z izborom knjig že naredile ime: to velja vsekakor za založbe, kot so Feniks, Emonica, Karantanija in druge. V zadnjem času pa se vse več tudi že uveljavljenih avtorjev upa 'spustiti' na raven tako imenovanega malega založništva, saj ima lak korak nekatere bistvene prednosti: knjiga lahko izide v izjemno kratkem času nekaj mesecev ali še manj, medlem ko je pri velikih založbah treba čakati na izid leto, dve ali še več.
Toda, če so male založbe zapolnile prazen prostor tam, kjer ga velike založbe ne morejo - to je pri hitrem izidu knjig, pa ostaja tehnična izvedba po pravilu na nižji ravni. Nekaj zaradi cene, nekaj zaradi 'prekratke špage. Kupec slovenske knjige je namreč razvajen, v roke hoče vzeti vsebino knjige v obliki in izvedbi, ki je naravnost izjemna. Seveda se postavlja tudi vprašanje, ali je zato stik knjige z bralcem tudi kaj boljši.
V razmerah gospodarske krize, ko posebno po velikih založbah začenjajo klestiti programe, pa tudi uspešnost in ekonomičnost imata vse večjo veljavo, imajo - vsaj za sedaj - male založbe še vedno veliko možnosti, da preživijo dlje kot njihovi veliki bratje. Toda jasno je, če bi se nevarno načeli temelji kakšne velike slovenske založbe, ki ima v programu knjižne projekte nacionalnega pomena (na primer enciklopedije), ne bi za rešitev teh programov niti malo mogle pomagati šibke ročice malih založb. Zato hi pri seštevanju in odštevanju prednosti in pomanjkljivosti tako velikih kot malih založnikov pravzaprav moral enačaj vedno pokazati - knjigo. Če nam je, bralcem, še kaj do tega. • L. M.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Starejša generacija slovenskih slikarjev v zbirkah Gorenjskega muzeja.
V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Hua Quing.
V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja akad. slikarka Alenka Firman.
V galeriji Globus se z novimi deli predstavlja akad. slikar Henrik Marchel.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Slovenski železarji in čisto okolje.
VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure.
DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo od 9.30 do 17. ure.
KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija (etnološki muzej) je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 16. do 20. ure. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava slik Joa Sagbergerja.
BLED - V Festivalni dvorani bo v četrtek, 12. julija, ob 21. uri koncert violonista Michaela Grubea in pianista Igorja Dekleve. Jutri, v sredo, ob 21. uri pa nastopa Folklorna skupina Tine Ro-žanc.
ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu je odprta prodajna razstava slik Združenja umetnikov Škofja Loka, izkupiček je namenjen za odkup kašče. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure.
TRŽIČ - V paviljonu NOB je na ogled razstavo Stalna galerijska zbirka.
V knjigarni Papirus na Deteljici razstavlja akad. slikar Kamilo Legat
V galeriji Kurnikove hiše je na ogled razstava o znamenitem koroškem bukovniku Andreju Šustru Drabosnjaku.
RAZSTAVA V GALERIJI _AVSENIK_
V galeriji Avsenik v Begunjah so 29. junija odprli skupno prodajno razstavo akademskega kiparja Staneta Kolmana in oblikovalca Iztoka Šuštaršiča. Oblikovalec Iztok Šuštaršič razstavlja vitražna svetila, akademski kipar Stane Kolman pa skulture, risbe in malo plastiko.
To je njuna prva večja skupinska razstava in bo odprta do zadnje nedelje avgusta. Zanimiva svetila in kiparska dela mladih ustvarjalcev so na ogled v galeriji Avsenik ob delavnikih od 8. do 20. ure in ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. # D. S.
SINOČI SEM NA VASI BIL, SO BABE VKUP LETELE...
Kranj - Igralska skupina Talijini ljubitelji kieselsteinski je pripravila pravo poletno premiero. SINOČI SEM NA VASI BIL, SO BABE VKUP LETELE je prireditev, ki naj bi navkljub težkim časom s svojo šegavo in drzno, domiselno in duhovito, nabrito in prostodušno besedo izvabila nasmeh in smeh.
Predstava, v kateri nastopajo sama pravljična bitja od Sneguljčice do Princa, bo v četrtek, 12. julija, ob 21. uri na dvorišču gradu Kieselstein (če bo dež - pa v modri dvorani).
Ugledališčen izbor iz slovenskega grdopisja so pripravili Alenka Bole - Vrabec, Tina Primožič, Jelka Stular, Jože Basaj in Janez Eržen (igralci), Matevž Oman in Jaka Kurat (glasba) in Matija Milčinski (režija).
GRAFIČNI NATEČAJ ALPE _JADRAN_
Mesto Beljak prireja v jeseni Prvi grafični natečaj Alpe -Jadran. Na natečaj so vabljeni umetniki iz Furlanije, Julijske Krajine, Benečije, Koroške, Salzburga, Štajerske, Zgornje Avstrije, Gradiščanske, Slovenije in Hrvaške. Na natečaj je treba poslati originalno tiskano in unikatno grafiko (akvarel, gvaš, risba in drugo), velikost pa ne sme presegati 70 krat 100 cm. Dela ne smejo biti starejša od dveh let. Rok za oddajo del je 15. september 1990. Za Slovenijo in Hrvatsko bosta likovna dela sprejemala Mestna galerija, Mestni trg 2, Ljubljana in Gorenjski muzej, Tavčarjeva 43, Kranj. Na pošiljki mora biti naslov pošiljatelja ter oznaka Grafični natečaj Alpe Jadran 1990.
Žirija v sestavi Aleksander Bassin, Peter Baum in Ernesto L. Francalanci bo izbrala likovna dela, ki se potegujejo za štiri denarne nagrade in priznanja. Novembra bo v Galeriji an der Stadtmauer v Beljaku predstavljen izbor na natečaj prispelih del. • L. M.
Novo na knjižnjih policah
VELIKA ČRNA MAŠA
Pesniška zbirka Tineta Debeljaka, založila Založba Karantanija.
Založnik David Tasić je spet pokazal izreden občutek za potrebe in dogodke časa po eni strani ter veliko gibljivost ma lih založniških hiš po drugi strani. Tik pred prvim dejanjem sprave, nedeljskim dogodkom v Kočevskem Rogu, je namreč izdal pesniško zbirko slovenskega intelektualca, še včeraj žigosanega političnega emigranta Tineta Debeljaka.
Novinarska konferenca je bila v prostorih Društva slovenskih pisateljev, ki je bil, priča brezštevilnim pomembnim kulturnim dogodkom, pri slednjem pa velja še toliko bolj poudariti, da gre za ponatis (knjiga je izšla v podobi identični prvi iz leta 1949, kije izšla v daljni Argentini) prve leposlovne knji ge slovenske politične emigracije nasploh.
Gre za avtorja, kot je bilo rečeno ob predstavitvi, ki sodi v slovenski literaturi tudi z "Veliko črno mašo" na pomembno mesto. Ali kot ga označuje Kranjčan, še dovčerajšnji dopisnik Dela in Tanjuga iz Argentine in hkrati pisec spremne besede Marko Jenšterle, Debeljakovo ime je postalo strelovod za vse napade na slovensko politično emigracijo.
Omenimo tudi pismo Tineta Debeljaka mlajšega, ki ga je na časnikarski konferenci prebral pesnik Jože Snoj. • V. B.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Negotove plače
Vsaka palica ima dva konca in v Sloveniji nam zdaj "narobe hodi" zakon o zajamčenih plačah.
Junijske plače bo podobne majskih, ponekod jih bodo verjetno izplačali s kančkom negotovosti, saj so stvari še zelo nejasne in utegne jih doleteti naknadno znižanje že izplačanih plač. Slovenska vlada zbira podatke, da bi bile rešitve v zvezi s plačami kar najboljše, in odločitve lahko pričakujemo šele v prihodnjih dneh.
V Sloveniji smo namreč trenutno v zelo neprijetnem položaju. Vsaka palica ima dva konca in zdaj nas je udaril drugi konec zakona o zajamčenih osebnih dohodkih, s katerim smo si pomagali v letošnjem prvem polletju. Pomagali s približno 20 odstotki povečanja plač, kar je pripomoglo k temu, da jih nikjer ni bilo potrebno zniževati. Vendar pa so nam plače realno kljub temu padle, izračuni kažejo, da v štirih letošnjih mesecih za 32,8 odstota.
Problem je v tem, da bi z doslednim spoštovanjem novega zveznega zakona o plačah odpravili "pridobitve" zakona o zajamčenem osebnem dohodku, saj je Markovič za izhodišče vzel lanski december. Če bi ga še naprej uveljavljali, pa to ne bi bilo spodbudno za boljše gospodarje. Slovenska vlada je zavrnila predlog, naj bi vsi tisti, ki so izplačevali preveč počakali, da jih drugi ujamejo. Preosta-jata torej dve možnosti: da še naprej velja zakon o zajamčeni plači, ki zdaj znaša 3.300 dinarjev, ali pa bodo napisali novega.
Slutimo lahko, da se v tej težnji po čakanju skriva želja negospodarstva, da čaka, dokler ga gospodarstvo ne ujame. V gospodarstvu so si namreč v letošnjem prvem polletju plače popravljali tudi z zmanjšanim zaposlovanjem, zlasti v industriji, v negospodarstvu pa po zadnjih podatkih zaposlenost še ni opazneje padla.
Kako tesno sta povezani višina plač in zaposlenost, povedo izračuni, ki so jih napravili ob sestavljanju kolektivnih pogodb. V republiki so na osnovi statističnih podatkov izračuni, da bi potrebovali kar za 60 odstotkov večjo maso sredstev za osebne dohodke, če bi bila najnižja plača 3.000 dinarjev. Ker so temu komajda verjeli, so izračun preverili v nekaterih tovarnah in dobili praktične dokaze, da bi maso morali povečati za skoraj 30 odstotkov.
Kaj bi to pomenilo, si lahko mislite, tolikšne plače bi seveda lahko imeli le. če bi bilo zaposlenih manj, izračun kaže, da bi v tem primeru zaposlitev izgubilo približno 100.000 ljudi. • M. Volčjak
iz gospodarskega sveta
Tekstilindusu odložili plačilo dajatev
Kranjski izvršni svet je tovarni Tekstilindus za mesec dni odložil plačilo prispevkov in tako pripomogel, da se je podjetje izognilo stečaju saj je imelo že 44 dni blokiran žiro račun. Tekstilindus je kranjsko vlado prosil za trimesečni odlog plačila dajatev, kar znaša dobra dva milijona dinarjev, vendar je sodila, da je 30 dovolj, da se v Tekstilindusu pokažejo rezultati ukrepov. Ker jim ne bo treba plačati prispevkov, bodo v Tekstilindusu zdaj lahko izplačali plače in verjetno tudi regres vsaj tistim z najnižjo plačo. Napovedujejo, da bodo zaposlenost radikalno zmanjšali, 100 delavcev se bo upokojilo, 100 naj bi jih zapustilo tovarno, 200 jih nameravajo prekvalificirati. Sedaj 1.800 članski delovni kolektiv je zaradi nedavne stavke izgubil 1,2 milijona mark, ki bi jih lahko zaslužili s prodajo potiskanih tkanin tujim kupcem.
Nov koncept turizma
Turistična zveza Slovenija je na skupščini, ki je 23. junija potekala v Mariboru predlagal več ukrepov, ki naj bi pripomogli k hitrejšemu razvoju turizma, oblikovali so jih v spoznanju, da na turizem še vedno gledamo z očmi preteklosti. Raziskave pa kažejo, da je turizem za Slovenijo izredna, prednostna in dolgoročna razvojna priložnost. Zato bi morali razvijati dejavnosti, ki sodijo k turizmu, kot so promet, kmetijstvo, del industrije, trgovino, storitve, kulturo, medicino, znanje, inovacije, zlasti ekologijo. Turistična zveza Slovenije zato predlaga slovenski skupščini, naj s sodelovanjem znanstvenikov in gospodarstva pripravi strategijo turizma v Sloveniji, v skupščini pa naj se opravi razprava o razvoju turizma, skuščina naj ustanovi telo, ki se bo s tem ukvarjalo. V republiški upravi naj resor za turizem ostane in sodeluje z vsemi, ki so mu sorodni, v inšpekcijskih službah pa naj bi imeli tudi turistično inšpekcijo.
Marka se je okrepila
Po vzpostavitvi mednemške unije se je nemška marka celo okrepila in ne oslabila, kakor so mnogi napovedoval. Na evropskih borzah je minule dni marka veljala 1,655 dolarja, njej pa je sledila tudi višja vrednost delnic. Za dolgoročne napovedi je seveda še zgodaj, vendar pa lahko rečemo, da so se ušteli vsi tisti, ki so napovedovali, da bo vrednost marke padla takoj po monetarni združitvi Nemčij, kar seveda govori tudi o tem, da so jo v zahodnonemški centralni banki dobro pripravili in izračunali. Dolar izgublja vrednost tudi v primerjavi z drugimi valutami, padel je na vsega 1,4 švicarskega franka, funt pa je sedaj vreden že 1,779 dolarja, padel je tudi v primerjavi z japonskim jenom, saj je dolar vreden 151,7 jena. Poznavalci pa napovedujejo, da bo vrednost dolarja v prihodnjih dneh še padla za kakšen cent.
Novemu vodstvu Alplesa uspelo zasukati stvari na bolje
Najbolj črni dnevi so mimo
Alples se dodatno ne zadolžuje več, prodajo so povečali, zaposlenost pa zmanjšali.
Železniki, 6. julija - Tovarna pohištva Alples v Železnikih je 28. februarja letos dobila novo vodstvo, ki mu je v treh mesecih uspelo stvari obrniti na bolje in s tem ustvariti realno upanje, da se bo tovarna izvlekla iz težav in izgube. Novo vodstvo je mlado, direktor je domačin Peter Šmid, inženir lesarstva, ki je bil prej direktor proizvodnje, v Alplesu pa je zaposlen osem let. Pravi, da se v vodilni ekipi, ki je z izjemo enega nova, dobro razumejo in v pogovoru z njim smo skušali izvedeti, kako jim je uspelo trende obrniti navzgor.
smo 28. februarja prevzeli vodenje podjetja, je bilo v Alplesu zaposlenih 787 ljudi, 30. junija pa 753. Zaposlenost bomo še zmanjšali, v sanacijskem programu smo zapisali, da se bo za 140 ljudi, računamo, da bomo to v pretežni meri konec leta dosegli."
"Je kdo na prisilnem dopustu?"
"Pred kratkim so bili, zdaj so se začeli dopusti, tudi nekaj več bolniške je, zato to ni več potrebno, seveda tudi zaradi tega, ker je prodaja dobra."
"Alples je znan po kvaliteti izdelkov..."
"Še vedno je tako.
"Je bilo zaradi tega prodajo lažje povečati?"
"V prvi fazi smo jo tako, da se je proizvodnja tržno usmerila. V preteklosti je bila vedno problem kompletacija oziroma narediti dovolj tistega, kar se prodaja. To smo uspeli presekati in junija problem pravočasne kompletacije ni bil več navzoč."
"Verjetno to ni bilo preprosto?"
"Nikakor, pritiski so bili zelo veliki. V naslednji fazi smo nato obdržali naročila na zadovoljivi ravni, predvsem s pritiskom na komercialo in s povečanjem prodajnih akcij."
"Tudi z ugodnejšimi prodajnimi pogoji?"
"Niso ugodnejši kot pri kon-kurečnih firmah."
"Koliko izvozite?"
"Več kot 50 odstotkov fizičnega obsega proizvodnje, predvsem na ameriški trg, ostalo v Evropo."
"Amerika je daleč, kaj se splača izvažati tja?"
"čeprav je tečaj dinarja nizek, še vedno uspevamo pri vseh izvozih dosegati cene, s katerimi nam po pokritju direktnih stroškov nekaj ostane. Na ameriški trg izvažamo predvsem plošče in glasbene kabinete, naš kupec ima med konkurenti na ameriškem trgu najvišje cene, kvaliteta je seveda temu primerna."
"Kje ste pristali s cenami na domačem trgu?
"V globalu jih nismo zniževali, konkurenci smo se prilagajali z ostalimi prodajnimi pogoji, kot so popusti, odločeno plačilo itd., nismo pa jih generalno znižali."
Peter Šmid, direktor Alplesa Foto: G. Šini k
"Kakšna je bila dediščina, ko ste prevzeli vodstvo tovarne?"
"Alples je lansko leto zaključil s 7 milijoni dinarjev izgube, v letošnjem prvem kvartalu 5 milijonov dinarjev. Škoda je bila predvsem, da v prvih treh mesecih ni bila izkoriščena do-kajšnja konjunktura na domačem trgu, zaradi različnih težav, tudi kadrovskih. Ko smo se marca kadrovsko konsolidirali, smo slab mesec potrebovali za izdelavo razvojno sanacijskega programa. Predstavili smo ga seveda v podjetju in navzven, občinskim in republiškim organom ter banki, ki nas tekoče spremlja."
"Kakšna je bila diagnoza?"
"Takrat so bile razmere res strašno črne, potrebovali smo nekaj časa, da smo sploh lahko začeli uresničevati sanacijski program, za premostitev smo morali najprej poiskati dodatna finančna sredstva."
"Vam je pomagala banka?"
"Banka, deloma republika s sredstvi za prekvalifikacijo delavcev, ki smo jih potrebovali, da smo sploh lahko začeli realizirati sanacijski program. Lahko že rečem, da nam je uspelo zvoziti, od decembra do maja je bil Alplesov račun velikokrat blokiran, tudi do 15 dni, zdaj je najbolj kritično obdobje že mimo. Jasno je seveda, da za Alples težki časi še niso minili, obrniti se mora več mesecev, morda celo let, da je podjetje sanirano, toda uspelo nam je obrniti trende. Dodatno se ne zadolžujemo več, uspeli smo povečati prodajo, v zadnjem mesecu rekordno, saj je junija znašala 20 milijonov dinarjev, kar je dobrih 10 odstotkov več kot maja, čeprav je junij navadno za prodajo že slabši mesec. Radikalno zmanjšujemo zaposlenost, s pomočjo redne fluktuacije in upokojevanja. Ko
"Se les še draži?"
"Cene žaganega lesa padajo, ponudba je zadostna, pozna se, da je proizvodnja v lesni industriji padla. Padle so tudi cene
ZDRU2ENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV JESENICE
JESENICE. TITOVA 52
Združenje šoferjev in avtomehanikov Jesenice razpisuje po sklepu K) licitacijo dveh osebnih avtomobilov:
.11 G«) 45 A, letnik 1986 - 71.000 km, izklicna cena 24.000,00 din,
JUGO 55, letnik 1987, 11.000 km, izklicna cena 28.000,00 din.
Motorno kolo MZ 255, letnik 1989, izklicna cena 10.000,00 din.
Licitacija bo v soboto, 14. julija 1990, ob 11. uri na parkirnem prostoru pred Integralom. Ogled bo mogoč eno uro pred pri-cetkom. Udeleženci licitacije morajo pred pričetkom javne dražbe vplačati varščino v višini 10 S od izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
ivernih plošč in nekaterih drugih materialov."
"Kolikšna je še razlika med cenami domačega in uvoženega lesa?"
"Do 10 odstotna, večja ni. Naš izvoz na kolikor toliko zanimivi ravni lahko držimo s pomočjo raznih uvoznih aranžmajev, kakršni so začasni uvoz, uvoz zaradi izvoza in podobno. Če bi delali le z domačimi materiali, izvoz dohodkovno ne bi bil zanimiv."
"Zato se ne pritožujete nad tečajem dinarja?"
"Ne, ne izpostavljam ga. Navsezadnje, naše cene, naši stroški se bodo morali prilagoditi svetovnim in ne obratno. Če so razmere dovolj hude, ostre, potem tudi znotraj podjetij pride do premikov v smislu zmanjševanja stroškov. Kakor sem že dejal, dodatno se ne zadolžujemo več, povečali smo proizvodnjo in prodajo, zmanjšali zaposlenost in tako povečali produktivnost. Moram reči, da je pritisk na vsakega zaposlenega velik, jasno je, da nobene sanacija ne more uspeti, če je ne sprejmejo ljudje, če niso prizadeti, če tega ne občutijo, sanacija, ki jo pelje samo vodstvo, je brezuspešna. S pozitivnimi premiki smo dokazali, da se s trdim delom dajo doseči rezultati, kar nas dodatno obvezuje, daje nam pravico in dolžnost, da takšno politiko peljemo naprej, politiko, ki zanesljivo ni prijetna za kolektiv."
"Ki mora plačati stare napake. Kaj je bilo tako narobe?"
"Predvsem investicije v pretirano širitev, ustvarjeni dobiček ni bil tolikšen, da bi odplačevali dolgoročna posojila, zato smo morali najemati kratkoročna."
"Ste kakšno proizvodnjo že opustili?"
"Nič bistvenega, le dva malenkostna programa. Analize so pokazale, da je s primerno sanacijo moč večino proizvodnje peljati naprej. Vendar pa jo bomo morali v bližnji prihodnosti tehnološko posodobiti, nujno je potrebna predvsem nova oprema, ki je knjigovodsko praktično že odpisana, v opremo seje premalo vlagalo."
"Kakšne so plače?"
"Slabe, povprečje znaša 4.000, najnižja 2.300 dinarjev, najti bomo morali rešitev, da se boljši rezultati dela poznajo pri plačah. Delavcu je nekaj časa razumljivo, da dela več, pod večjim pritiskom, dolgo pa to ne gre, če se mu ne pozna pri plači."
"Zaradi novih ukrepov vam preti celo 10 odstotno znižanje?"
"Izračunov še nimam, napravili jih bomo v ponedeljek, zato še ne morem reči, kaj pomenijo za nas, precej smo zmanjšali zaposlenost. Vendar, kot pravim, nekaj bomo morali napraviti, saj je najnižji osebni dohodek že premajhen za preživetje, po drugi strani pa morajo ljudje vedno bolj delati, nekaj mesecev že potrpijo, če vidijo da bo firma izplavala, predolgo pa to ne gre."
"Kako ocenjujete Markovi-čeve delnice?"
"Rekel bi, da so prehodna oblika, saj sicer spet lahko pride do tega, da bo vse naše, če se bodo pojavile na trgu, bo drugače, v tem prehodnem obdobju ne gledam nanje s prevelikim zaupanjem. Zaradi motivacije tudi v našem sanacijskem programu predvideli interne delnice, vodstvo bodo bolj zadevale. Spremeniti nameravamo tudi status firme, napravili bomo več podjetij, bolje rečeno profitnih centrov, saj imamo več zaključenih proizvodnih celot, kot so obrati ploskovnega pohištva, garni-turnega pohištva, masivnega pohištva, žaganega lesa itd. Vsi skupaj so v enem žaklju in prelivanja ne vidiš, zato je težko reči, kdo prinaša dobiček in kdo ne oziroma kdo zapravlja in kdo ne. Najprej se bo izločila strojegradnja ter toplarna, ki naj bi postala javno podjetje, katerega solastniki bodo vsi, ki vlagali vanj."
"Se kdo zanima, da bi Alples kupil?"
"Ne, ustanavljamo pa mešano podjetje z našim ameriškim partnerjem, podpisali smo že sporazum, tudi njegove obveznosti bodo s tem postale večje. • M. Volčjak
ekatna
OBČINSKI KOMITE ZKS - SDP RADOVLJICA objavlja licitacijo odvečnega inventarja. Licitacija bo v soboto, 14. julija 1990, ob 8. uri v prostorih OK ZKS - Stranke demokratične prenove, Gorenjska 25, Radovljica. Objavljene cene so brez davka.
Seznam osnovnih sredstev za odprodajo
NAZIV OSNOVNEGA SREDSTVA
1. Železna blagajna B 50/1
2. Železni predalnik KO-A4L
3. Lesene dvodelne omare K690H,694H
4. Steklena vitrina K644 H
5. Strojepisna miza K 402 H
6. Odlagalna mizica 80 x 80 A652/I
7. Pisalna miza dvostranska
8. Stoli klubski 4820-RU 3
9. Pisalni stroj Olvmpia valj 33
10. Preproga
11. Rolo omara velika 0540
12. Montažne police (8 plošč + 3 stojala)
13. Telefon JUTA, telefon A I H
14. Radio tranzistor
15. Kalorifer Iskra
16. Leseni obešalnik UršiČ
17. Klubska mizica 0375 60 x 60
18. Razmnoževalni stroj Geha
19. Hladilnik Gorenje 150 1
20. Pisalna miza art. 0276
21. Rolo omara nizka
22. Lesena dvodelna omara 0560
23. Pisarniški stol 4058/2
400
7.000. 2.500 1.200 1.500 300 300 1.200 50 3.000 20 800 1.200, ,00, 700, 70, 150, 80, 200, 1.000, 2.000. 1.000 300 200 50
cena
,00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din .00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din .00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din .00 din
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Položaj kmečke zveze se je spremenil
V opoziciji zahteve,
na oblasti predlogi za rešitve
Ljubljana, 6. julija - "Zdaj nismo več opozicijska organizacija in ni dovolj, da na vlado le naslavljamo naše zahteve,zdaj moramo vladi ponujati konkretne predloge za rešitve zahtev," je na petkovi seji upravnega odbora Slovenske kmečke zveze (prvi po volitvah) dejal predsednik Ivan Oman in seznanil člane, da je že prvi dan po sprejetju Deklaracije o suverenosti Slovenije zaprosil predsednika vlade Lojzeta Peterleta za pogovor s predstavniki kmečke zveze, na katerem naj bi ga seznanili s predlogi, kako bi v spremenjenih (suverenih) razmerah reševali glavne probleme v slovenskem kmetijstvu. Pogovor bo predvidoma ob koncu tega tedna.
V
osrednji točki
dnevnega reda, v oceni položaja
stranke po volitvah in v razpravi o političnih usmeritvah za delo strankinih poslancev v republiškem parlamentu, je Marjan Podobnik, podpredsednik Slovenske kmečke zveze, povedal, da je parlament že sprejel nekatere njihove pobude, med njimi tudi najnovejši zakon, ki prepoveduje sečnjo v družbenih gozdovih in promet z družbeni gozdovi in kmetijskimi zemljišči, ki so bili Po vojni protipravno odvzeti kmetom. K-mečka zveza bo zdaj, po sprejetju Deklaracije o suverenosti Slovenije, predlagala vladi, da naj pripravi še zakon, s katerim bi domačo živinorejo zaščitila pred neobdavčenim uvozom mesa in mleka, sicer pa je, kot je dejal Podobnik, njen glavni cilj celovita kmetijska politika.
Strokovna skupina - da ali ne?
Podpredsednik Ivan Pučnik je ocenil, da je kmečka zveza kot stranka oblastne koalicije slabo organizirana in da bi morala imeti za sabo strokovno skupino, ki bi ^rokovno utemeljevala predloge članov, fj "Jim so se strinjali tudi nekateri drugi člani upravnega odbora, Oman pa je ugo-IW češ da kmečka zveza ne rabi še . VzPorednega sistema", kakršnega sta ImfH ZK in nekdanja SZDL, in da je do-y°'j, da zveza izpostavlja probleme, ponuja predloge in rešitve, medtem ko je naloga kmetijskega ministrstva, da jih stroko-
vno obdela. Strokovni "aparat" ministrstva dobro dela, le prava naročila mora dobiti, je dejal Oman in povedal, da bo zdaj, po sprejetju Deklaracije, treba na novo pripraviti tudi zakon o vračanju zadružne lastnine, ki bo zadrugam vrnil vse po vojni odvzeto premoženje in ne le tisto po 1953. letu; zavrnili pa so tudi predlog novega zakona o gozdovih.
V domžalski podružnici ocenjujejo, da delo s podružnicami trpi in da bi v kmečki zvezi morali za zaščito kmetov organizirati pravno službo; v več podružnicah so nezadovoljni s povezavo med vodstvom in "terenom", precej različna so bila tudi mnenja o zaposlovanju v zvezi. Večina ga je podpirala, nekateri so svarili, da ne bi šli po poti nekdanje ZK in SZDL, še najboljšo rešitev pa je ponudil dr. Franc Zagožen, ki je dejal, da kmečka zveza potrebuje svoj aparat, ne megalomanskega, ampak skromnega in učinkovitega.
Zapleti pri preoblikovanju zadrug
Ker so s sprejetjem Deklaracije o suverenosti Slovenije nastale drugačne možnosti za reševanje kmetijskih problemov, se bo kmečka zveza zavzemala za to, da bi čimprej dobili nov republiški zakon o zadrugah in zakon o vračanju zadružne lastnine, ki bo neodvisno od zveznega zakona določil pogoje in merila. Na seji upravnega odbora smo slišali tudi za različne zaplete in težave, ki nastajajo v nekaterih slovenskih občinah pri preoblikovanju zadrug in njihovem prilaganju novi (zvezni) zakonodaji. V eni od podružnic so, na primer, ugotovili, da so v "njihovi" zadrugi spretno skrivali precejšnja sredstva, medtem ko se je kmetom vedno prikazovalo poslovanje s "pozitivno ničlo". V Ormožu, kjer se je temeljna organizacija kooperantov odcepila od kombinata, so nastali zapleti pri delitvi lastnine, nekdanji sodelavci pa so se sprli. V Ajdovščini menijo, da je zvezni zadružni zakon kot harmonika, ki ga je mogoče na široko nategniti ali zelo zožiti: če je soglasje pri delitvi lastnine, je mogoče vse, sicer ničesar. Predstavnik domžalske podružnice je opozoril, da ne-
"Razmerja so jasna: če je odkupna cena za liter mleka približno štiri dinarje, bi pšenica morala biti po tri dinarje za kilogram, živina (živa teža) pa po 25 dinarjev za kilogram, "je dejal Ivan Oman in pojasnil, da so zdaj razmerja precej porušena in da to najbolj občutijo kmetje, ki se ukvarjajo s pitanjem živine. Sedanja odkupna cena namreč pokrije le 50 do 60 odstotkov stroškov prireje. Upravni odbor kmečke zveze se ni strinjal s predlogom enega od članov, češ da bi minister moral prepovedati uvoz mesa, ampak je ocenil, da ga je treba obdavčiti, tako kot ga, denimo, obdavčijo tudi v sosednji Avstriji. Od vlade pričakuje, da bo že do naslednjega zasedanja skupščine pripravila predlog ukrepov za zaščito domače živinoreje.
Upravni odbor je ocenil, da je odkupna cena pšenice 2,50 dinarja za prvi kakovostni razred prenizka in da bi morala biti brez upoštevanja akumulacije, organizacijskih in odkupnih stroškov 2,82 dinarja za kilogram, z 10-odstotno akumulacijo pa 3,18 dinarja. Z vlado se bodo pogajali o ceni 3 dinarje za kilogram, takšna pa je tudi zahteva zadrug.
katera gozdna gospodarstva prodajajo gradbeno mehanizacijo in počitniške zmogljivosti brez vednosti kmetov in ne da bi upoštevali njihov delež. Miro Bajt iz Tržiča je menil, da se nova slovenska vlada preveč ukvarja s spravo, premalo pa z gospodarskimi problemi, ki močno zadevajo tudi kmetijstvo; Ivan Pučnik pa je opozoril na nevarnost, da bodo zadruge le pobrale zadružne deleže, da pa se vsebinsko ne bodo reorganizirale.
Upravni odbor je tudi podprl pobudo predstavnika kmečke zveze s Ptuja, da bi novi republiški zadružni zakon uzakonil zadružnega revizorja, ki naj bi pregledoval, ali bodo zadruge delale v korist kmetov ali koga drugega; soglašal pa je tudi s tem, da kmečka zveza v pogovorih z vlado zagovarja organiziranje kmetijske pospeševalne službe v okviru kmetijsko-gozdar-ske zbornice, ki naj bi kasneje dobila tudi vlogo posrednika med kmetijstvom in državo. Na seji smo tudi slišali, da se ponekod že veselijo organiziranja pospeševalcev v javno službo, ker si s tem predstavljajo tudi večjo (neomejeno) delovno svobodo. • C. Zaplotnik
Vnetje vimena pri kravah (V.)
zdravljenje vnetega vimena
Vsako klinično vnetje vimena pri kravi zahteva hitro in ustre-zno terapijo s ciljem, da se čim hitreje uničijo patogeni mikrobi in v*Postavi normalno delovanje mlečne žleze. Mikrobi, ki povzročajo vnetje vimena so različno občutljivi za posamezne antibiotike. Mno-ž|čna in nekontrolirana raba antibiotikov je tudi v veterinarski medi-Clni pripeljala do dokaj pogostih pojavov odpornosti, kar ima zelo "Ugoden vpliv na zdravljenje okužb. Z antibiotiki in kemoterapevti-kl skušamo žimbolj podpreti obrambni sistem organizma in čimprej uničiti mikrobe. Mastitise najuspešnejše zdravimo z antibiotiki, ki J'h apliciramo parenteralno v mišico in lokalno v obolelo četrt. Pa-renteralno apliciramo visoko dozo antibiotika, da dosežemo hiter
Vaška opravljivka
Če bodo delegati republiške skupščine na julijski seji soglašali s predlogom kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca, potem °° Marija Markeš postala ministrova namestnica. Marija je po rodu Gorenjka. natančneje Jeseničanka, ki živi v Ljubljani. Med kmetije znana predvsem po svojem delu v Slovenski kmečki zve-z' pa tudi po odločnosti in prepričljivosti. Na Gorenjskem je bila 7° nedavnih volitvah "nosilka" kandidatne liste kmečke zveze in i* bila po "republiškem ključu " tudi izvoljena za poslanko družbenopolitičnega zbora republiške skupščine. Kot smo zvedeli, kmetje iz vasi Predoslje. Suha, Bela, Kokrica "t Breg dokaj vneto podpisujejo vlogo, s katero zahtevajo razveljavitev pogodb, ki naj bi bile pod psihološkim pritiskom sklenje-ne med kmeti in protokolarnim objektom Brdo; seveda pa se pri lefn tudi sprašujejo, ali bo iz te moke tudi kaj kruha. Vloge do-s'h'j niso podpisali le kmetje, ki so v zameno za brdske gozdove dobili kakovostno enakovredni gozd ali travnik, zemljišče v bliži-
doma, pa tudi tisti, ki si sicer ne želijo lastninskih sprememb. Zgodovina se ponavlja. Mag. Janez Tavčar se je po dolgih letih v'nil tja, kjer je nekoč že bil - na direktorski stol v kranjsko kmetijstvo, ki je bito nekdaj KŽK-jeva temeljna organizacija, zdaj pa je podjetje v okviru poslovnega sistema Mercator. V času ^d odhodom iz Kmetijstva in povratkom nazaj je bil na kranj-s£i občini načelnik oddelka za gospodarstvo pa "generalni" v KZK Gorenjske in po razpadu KZK direktor novoustanovljene Poslovne skupnosti KZT.
dvig koncentracije zdravila v krvi in s tem tudi v vimenu. Nekateri avtorji priporočajo poleg antibiotikov tudi druga zdravila. Terapijo usmerimo v podporo organizmu pri premagovanju stresa in vnetja. Po determinaciji mikrobnih povzročiteljev in njihove občutljivosti, pa terapijo prilagodimo rezultatom preiskave. Pri težjih oblikah kliničnega maslitisa, ko nastopa septično stanje, je priporočljiva simptomatika terapija, ki na vime nima vpliva, dviga pa splošno odpornost organizma. Običajna je predvsem pri hujših kolimastitisih, ko se pojavlja intoksikacija organizma. Ugotovljeno je, da kljub ustrezni terapiji preide 7 do 9 odstotkov kliničnih mastitisov v subklinično obliko. Pri stabilokoknih vnetjih pa je ta odstotek še bistveno večji, kar pomeni veliko nevarnost za okužbo vse črede. Opazili so, da se ozdravljene četrti večkrat ponovno okužijo in da vnetja prehajajo v kronično obliko, zato je še kako pomembno, da zdravljenje vnetja vimena prepustimo strokovniaku, ki je za takšno delo usposobljen.
Zaključek:
Vemo, da vsaka okužena krava s povzročitelji vnetja molze od 5 - 25 odstotkov manj mleka, kot zdrava. K temu izpadu proizvodnje mleka moramo prišteti še druge stroške, ki so povezani z vnetjem vimena, kot so zdravila, cene veterinarskih storitev, škode zaradi poginov ali zakolov v sili in škode zaradi izgube plemenskih živali. Gre za izgube, ki si jih pri smotrni prireji mleka ne moremo privoščiti. Izgube zaradi vnetja vimena ocenjujejo v ZDA na 1,25 miljarde dolarjev, v Veliki Britaniji po oceni škoda presega 20 milijonov funtov, v ZR Nemčiji pa ocenjujejo škodo na 450 milijonov mark. V jugoslovanskem prostoru ocene škode, ki jo povzroča vnetje vimena, niso izdelane. Iz navedenih podatkov pa prav lahko zaključimo, da škoda pri nas gotovo ne zaostaja za zgoraj navedenimi. Pri vseh teh ocenah niso upoštevane nevarnosti za zdravje ljudi, ki pijejo zaradi vnetja vimena higiensko neustrezno mleko. Da bi škodo, ki jo povzroča vnetje vimena omejili in hkrati zagotovili porabnikom zdravo mleko so v mnogih državah uredili zatiranje in preprečevanje mastitisa z zakonskimi predpisi, drugje pa plačujejo mleko, ki izhaja iz hlevov, kjer vnetje ne zatirajo načrtno, dosti manj. V Sloveniji preprečujemo in zatiramo vnetje vimena na osnovi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi in obveznega navodila, ki ga je izdala republiška veterinarska uprava.
Lahko zaključimo, da je vnetje vimena nevarna kužna bolezen, ki se širi iz živali na žival. Pritajena okužba vimena zmanjšuje mlečno proizvodnjo, tako mleko pa je higiensko oporečno, lahko celo nevarno zdravju ljudi. Iz vsega povedanega izhaja, da je nujno potrebno ob kakršnikoli spremembi v mleku takoj obvestiti veterinarja oziroma veterinarsko službo, da ukrepa. Uspeh zdravljenja je odvisen od hitrosti intervencije, ustreznosti terapije in doslednosti izvajanja navodil, ki jih izda veterinar ob zdravljenju vnetja vimena.
Mag. Dušan Likosar, dipl. veterinar
Suverenost in kmetijstvo
V kranjski Mlekarni precej natančno proučujejo zgodovino mlekarne, še posebej to, kaj se je z njo dogajalo pred 1. julijem 1953 in kaj potlej. Ta datum namreč omenja zvezni zakon o zadrugah in je pomemben "mejnik" za vračanje zadružne lastnine.
Bo proučevanje v tem in še v številnih drugih primerih kmalu postalo nepotrebno?
Slovenska kmečka zveza je že takoj po sprejetju zveznega zakona o zadrugah zakonu očitala nepravičnost inje predlagala, da bi zadrugam vrnili vse premoženje, ki jim je bilo odvzeto po drugi svetovni vojni, in da bi v 37. členu zakona datum 1. julij 1953 nadomestili z 9. oz. 15. majem 1945. Kakšna bi bila usoda slovenske pobude v interesno zelo raznolikem "jugoslovanskem prostoru", je sicer težko reči, a čeprav bi ostale republike soglašale, bi bila sprememba zakona dolg in zapleten postopek.
Kot kažejo zadnji dogodki, tudi zakona ne bo treba spreminjati. Deklaracija o suverenosti Slovenije je postavila republiko v nov (suveren) položaj tudi na področju kmetijstva in kmetijskega zadružništva. Če bo slovenska skupščina na julijski seji tudi zakon o zadrugah uvrstila med tiste zvezne predpise, kijih ne bo spoštovala, bo Slovenija lahko sama in s svojim zadružnim zakonom določila "časovni mejnik" in vse druge pogoje za vračanje zadružnega premoženja ter tudi vse ostalo, kar zadeva zadružništvo.
Pa ne gre le za zadružni zakon. Če bo deklaracija o slovenski suverenosti postala "meso in kri", se tudi ne bo več mogoče izgovarjati na zvezne organe in iskati krivce v Beogradu, ampak jih bo treba poiskati kar doma v Sloveniji. Je morda v tem že tudi odgovor na vprašanja, kdo naj bi zaščitil domačo živinorejo in uvedel posebne dajatve za uvoz mesa, mleka ter njunih izdelkov? % C. Zaplotnik
Iz izjave društva "2000"
Družbena zemljišča naj prevzame sklad
Ljubljana, 8. julija - Društvo "2000", v katerem so tudi nekateri znani slovenski strokovnjaki, je pred kratkim sprejela posebno izjavo o prihodnjem gospodarskem razvoju Republike Slovenije. V njem poudarjajo, da je med drugim treba utrditi položaj kmetov in močno povečati zasebno podjetništvo. Za družbena kmetijska zemljišča predlagajo, da naj jih prevzame v upravljanje sklad kmetijskih zemljišč, ki ga je prav zato treba opredeliti kot pravno osebo. Sedanji in prihodnji koristniki družbenih kmetijskih zemljišč naj pridobijo pravico do njihove uporabe na podlagi dolgoročnih zakupnih pogodb s skladom, dana pa naj jim bo tudi možnost, da se ta zakupna pravica deduje. Podobno naj se za gospodarjenje z družbenimi gozdovi ustanovi republiški gozdni sklad, za katerega bi gozdna gospodarska dela na podlagi pogodbe opravljala gozdnogospodarska podjetja ali zasebniki.
Mešetar
V Metalki, ki ima med drugim poslovalnici tudi v Kamniku in Domžalah, prodajajo tudi kmetijske stroje in priključke.
Vrsta stroja
Cena (v din)
motorna kosilnica Muta kombi, 4 kW, del. šir. 100 16.200,00 rotacijska diskasta kosilnica IMT s hidravl. dvigom 27.796,70
enoosna kiper prikolica Tehnostroj 3 t 25.365,00
enoosna kiper prikolica Tehnostroj 4,5 t 33.600,00
trosilec hlevskega gnoja Tehnostroj TG 32 V 48.500,00
trosilec hlevskega gnoja Tehnostroj TG 36 V 50.350,00
ventilator za dosuŠevanje sena 5,5 kW 18.200,00
puhalnik Hiko z električnim motorjem (z noži) 16.901,00
puhalnik Grič z električnim motorjem (z noži) 15.829,00
kiper prikolica Farmer 04 32.532,00
freza Batuje 130 cm s kardanom 10.987,00
hidravlični obračalni plug 2/10" 13.040,00
hidravlični obračalni plug 1/10" 9.530,00
plug Batuje 2/10 3.608,00
traktorska kosilnica Superior 18.000,00
hidravlični nakladec Gramip HU 4 HN 32.000,00
In še nepomembno opozorilo! K vsem cenam je treba prišteti še 3-odstotni davek. Za JLA namreč!
Kmetje tudi delničarji! Prav ste prebrali. Slovenska zadružna kmetijska banka, d. d. (delniška družba) Ljubljana, razpisuje v času do 13. julija drugo emisijo delnic. Na voljo je 500 delnic po 20 tisoč dinarjev. Pojasnila dajejo v zadrugah in na sedežu banke v Ljubljani.
Kakšne so bančne obresti za vpogledne in vezane hranilne vloge?
Banka
Vpogledne Vezane vloge nad številom mesecev
vloge
(v %)
(v%)
Slovenska zadružna
kmetijska banka 14
A Banka 11
LB-Gorenjska banka 8
LB-Gospodarska banka 8
Beograjska banka 8 oz. 10
(odvisno od zneska)
1	3 -	6	12	24	36
18	28	29	30	31	32
_	25	26	27	28	29
—	13	13	16	18	20
10	13	13	15	16	18
13	-30	14	15	17	20
Čeprav so se stroški prireje za liter mleka po podatkih Kmetijskega inštituta nekoliko povečali, pa bo julijska odkupna cena enaka junijski, je sklenil odbor za mleko pri republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kmetje naj bi za mleko s 3,6 odstotka tolšče prejeli skupaj z osnovno premijo (40 par za liter), s kompenzacijo (37 par) in s povprečnim dodatkom na kakovost (26 par) 4,35 dinarja za liter. Mlekarne bodo sicer morale za mleko odšteti več, kot so junija, vendar to ne bo vplivalo na odkupno ceno, ker se je kompenzacija zmanjšala z 0,75 na 0,37 dinarja. Izračunana cena upošteva na povprečnem dodatku na kakovost v Sloveniji, sicer pa je ta dodatek od primera do primera precej različen.
Odbor naj bi s takšno ceno prisilil kmete in mlekarne k znižanju stroškov, pozval pa je tudi trgovino, da naj bi za mleko in za mlečne izdelke znižala maržo.
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Dušan Mravlje bo tekel v dobrodelne namene
Kitajski supermaratonski spektakel
Dušan Mravlje je tudi novi jugoslovanski rekorder v 24-urnem teku. Sam zase vedno bolj ugotavlja, da je prav takšen tek zanj pravšnji, na njem lahko najbolj optimalno razporedi svoje moči, vendar bi moral teči vsaj tri štiriindvajseturne teke letno.
Stražišče, 3. julija - Rekordni tek je že za njim, pred njim je nova težka, vendar edinstvena pot. 24. avgusta bo Dušan v Pekingu, na startu 500 - kilometrskega teka po kitajskem zidu. Razdalja je razdeljena na sedem etap in vsak dan bo treba preteči eno. Zajeten fascikel dopisov in navodil ima že za ta tek, na katerega je bil posebej povabljen kot eden od 26 najboljših supermaraton-cev na svetu. S sponzorji potovanja in nastopa si tokrat pretirano ne beli glave. Ena od pivovarn bo zanesljivo moj sponzor, pravi v šali, pa tudi Planika mi bo zanesljivo spet naredila dobro tekaško obutev.
Dušan je konec tedna skupaj z drugimi kranjskimi supermaratonci tekel v Pistoi pri Firencah. Sicer normalno f^JP^S^^^^i^H trenira, tudi na dopust bo šel, vendar I tudi tam na trening ne bo pozabil, oziroma ne bo mogel, ker se enostavno brez vsakodnevnega teka ne počuti dobro.
Vaša zmaga in rekord v 24-urnem teku v bistvu preseneča, saj največje uspehe dosegate na daljših, večdnevnih tekih, tu pa je šlo le za dobrih 250 kilometrov.
"O tem sem že razmišljal in pri sebi vedno bolj prihajam do tega, da lahko zmagam na daljših progah, na 24-urnem teku pa lahko dosežem najbolj optimalen rezultat. Moral bi ga teči vsaj trikrat letno, ne pa samo enega, kot je bilo letos. Tek na 24 ur je nekaj posebnega. Jaz sem med tekom eno uro počival in opravil dve masaži ter tako izgubil 17, 18 kilometrov, kar je rezerva. Šlo bi tudi brez počitka, čeprav so bili pogoji za tek slabi. Mrzlo je bilo. Vendar grem jaz, če sem utrujen, počivat, ne pa, da se vlečem po progi. Če se spočijem, lahko kaj hitro nadoknadim zamujeno."
Na Kitajskem se začenja tek 24. avgusta. Imate morda kaj več podatkov o prvem tovrstnem teku na svetu?
"Edini Jugoslovan bom. Vem le to, da bo tek dolg 500 kilometrov, da bo razdeljen na sedem etap in da se bodo za končno uvrstitev seštevali dnevni časi. Povabljenih je 26 ali 27 najboljših. Ali bo nastopil Grk Kuros, še ne vem. Mednarodna atletska zveza ga je kaznovala, ker je tekel v Južni Afriki. Proga bo potekala po zidu, ob zidu, kjer na njem ne bo mogoče teči, nekatere etape pa tudi v brezpotju, v divjini, celo po za javnost zaprtih območjih Kitajske. Kolikor se spoznam na Kitajsko in kolikor vem o zidu, na Kitajskem namreč Še nisem bil, je teren razgiban, težak, poln vzponov in spustov. Mislim, da bo treba pred odhodom trenirati na podobnih terenih."
Tekači boste nastopili v dobrodelne namene. Verjetno je prav to vzrok, da so Kitajci pustili organizirati ta tek.
"Verjetno. Organizatorji teka so Angleži in Američani, ki zagotavljajo 2 milijona dolarjev v nagradnem skladu. Tekači se nagradam odpovedujemo. Milijon dolarjev bo šel za prizadete otroke na Kitajskem, vsi ostali, Če bomo med dobitniki nagrad, pa odstopamo denar dobrodelnim organizacijam svojih držav. Jaz ga dajem Zvezi za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije. Pravila tekmovanja so tu zelo jasna."
Tek po kitajskem zidu vas bo izčrpal. Bo to letošnji zadnji večji tek?
"Vabijo me na razne tekme in se moram odločati, kam grem in kam ne, kaj je smotrno in kaj ne. Verjetno se bom udeležil še enega teka za evropski pokal v teku na 24 ur, kjer sem en tek že dobil, dobra uvrstitev na drugem teku pa bi mu prinesla tudi visoko uvrstitev v generalni uvrstitvi pokala."
Dušan, pa srečno in uspešno na Kitajskem! • J. Košnjek
Dve zanimivi prireditvi v Bohinju
Taborniški tek in triatlon
Taborniški tek okoli Bohinjskega jezera bo v soboto, 21. julija, triatlon Bohinj 90 pa naslednjo soboto, 28. julija.
Bohinj, 10. julija - Taborniški tek okoli Bohinjskega jezera organizirata Turistično društvo Bohinj in Odred dobre volje iz Ljubljane v sodelovanju z organizacijskim odborom za bohinjske prireditve. Tek bo v soboto, 21. julija, ob 18. uri. Start bo pred hotelom Jezero, cilj pa pod Skalco. Prijave bodo sprejemali dve uri pred začetkom tekmovanja. Vsi udeleženci dobijo topli obrok in spominsko majico, najboljši v posameznih kategorijah kolajne, sicer pa znaša startnina za tabornike 30, za ostale pa 50 dinarjev. Pojasnila daje Turist biro Bohinj tudi po telefonu 723—370. Tabornice in taborniki bodo razdeljeni v dve starostni skupini: do 30 in nad 30 let, rekreativci pa bodo imeli več skupin. Ženske do 24, od 25 do 34 let in nad 35 let, moški pa do 29 let, od 30 do 39 let, od 40 do 49 let in nad 50 let.
Triatlonci pa bodo prišli na svoj račun naslednjo soboto, 28. julija. Prvi triatlon Bohinj 90 se bo začel ob 16. uri na kopališču ob Bohinjskem jezeru. Začeli bodo s plavanjem na pol-drug kilometer dolgi razdalji, sledilo bo kolesarjenje na 40 kilometrov, ki bo končano ob 18. uri, nato pa bo start teka na 10 kilometrov, ki bo konćan ob 19. uri. Eno uro kasneje bo pod Skalco razglasitev rezultatov. Prijave bodo sprejemali do 23. julija, pojasnila pa daje Turist biro Bohinj vsak dan med 7. in 18. uro. Startne številke bodo začeli razdeljevali na dan tekmovanja od 14. ure dalje. Vsak nastopajoči dobi majico in topel obrok. Triatlonci bodo razdeljeni v pet skupin: enotna skupina do 18 let, od 18 do 29 let, od 30 do 39 let, od 40 do 49 let (mlajši veterani) in nad 50 let (starejši veterani), triatlonke pa v dve skupini: od 20 do 34 let in od 35 let dalje. Startnina je 120 dinarjev in jo je treba nakazati po poštni nakaznici z letnico rojstva na Turist biro Bohinj, 64265 Bohinjsko jezero, za Triatlon Bohinj 90. • J. Košnjek
V Kranjski Gori zaključili 7. evropsko prvenstvo v letenju z zmaji
Po pričakovanju: John Pendry in Britanija
Poklicni pilot zmaja Pendrv je že pred prvenstvom veljal za favorita, pa tudi ekipna zmaga Anglije je bila pričakovana, saj je med prvimi dvajsetimi zmajarji kar pet Angležev.
Kranjska Gora, 8. julija - V
nagovoru na zaključku 7. evropskega prvenstva v letenju z zmaji v Kranjski Gori, na katerem je sodelovalo 110 navdušencev prostega letenja iz 23 držav, je predsednik organizacijskega komiteja Zdravko Kr-vina povedal, da jim je uspelo izpeljati 9 tekmovalnih dni iru da so bili doseženi optimalni rezultati. Zahvalil seje vsem, ki so sodelovali na prvenstvu in pomagali pri organizaciji, še posebej pa meteorologom, armadi, mednarodni žiriji in celjski Metki, ki je največ prispevala k opremi naših zmajarjev.
Najboljšim trem v tolažilni skupini so podelili nagrade*" Fructala, najboljšim v finalni skupini 44 zmajarjev pa diplome, kolajne in pokale. Ekipni evropski prvak je Velika Britanija v postavi John Pendrv, Robert VVhittal, AndY Nelson in James Peter Harvev. Drugi so bili Francozi z odličnima Alai-nom Chauvetom in Richardom VValbeckom na čelu, tretji pa so bili Italijani, ki so po navadi, bučno slavili kolajno. Evropski prvak med posamezniki pa je s 4905 točkami postal John Pendrv (Velika Britanija), 33-letni zmajar iz Brvtona na jugu Anglije.. Drugi je Avstrijec Manfred Ruhner s 4694 točkami, treji pa Anglež Robert Whittall s 4600 točkami. Jugoslovani beležimo z 20. mestom Franca Peternela iz Kranja lep uspeh glede na to, da je našim zmajarstvo predvsem Ijubitelj-stvo, v Kranjski Gori pa je bilo med finalisti kar precej profesionalcev.
John Pendrv, evropski prvak, je po zmagi povedal: "Doma
sem iz Brvtona na jugu Anglije, zaposlen pa sem kot prodajni direktor v tovarni zmajev in ja-
dralnih padal Ainvave. Doslej sem bil že trikrat evropski prvak, leta 1985 pa tudi svetovni prvak. Ko sem prišel k vam, me je skrbelo, da bo veliko dežja, vendar smo imeli dosti poletov in sem zadovoljen. Z vremenom smo imeli v bistvu veliko sreče. Vaši zmajarji napredujejo, nasploh pa so tu pogoji za letenje zelo ugodni. Želim, da bi prodal veliko zmajev, na svetovnem prvenstvu februarja v Braziliji pa bi rad zmagal, čeprav doslej še nihče ni bil dvakrat svetovni prvak."
Franc Peternel: Borben od začetka do konca
Od naših zmajarjev se je najbolje uvrstil 32-letni Franc Peternel, pravijo mu tudi Mišo, po poklicu orodjar, doma iz Hrastij pod Kranjem. Športniki in poznavalci športa ga bolj poznajo kot odličnega strelca s pištolo. Med zmajarskim prvenstvom, na prosti dan, je zmagal na republiškem strelskem prvenstvu, sedaj pa ga čaka še državno prvenstvo. Niha med strelstvom in zmajarstvom, vendar sva tokrat govorila le o zmajarstvu in pravkar končanem 7. evropskem prvenstvu.
"Dvajseto mesto na evropskem prvenstvu je zame velik uspeh. Želel sem doseči tako uvrstitev, zato sem se tudi trudil. Škoda, da sem.prve tri tekmovalne dneve v predtekmova-nju zaostal in sem šel z malo točkami v finale. Mogoče sem preveč hotel. Če bi se ekipa udeležila vsaj ene močne tekme v tujini, bi imeli več izkušenj z velikimi tekmovanji. Med menoj in ostalimi v reprezentanci ni tako velike razlike. Odvisno pa je od tega, koliko je kdo borben. Jaz sem prvenstvo resno jemal, od ostalih pa vsak zase najbolje ve. Res pa je, da imam zaradi streljanja več tekmovalnih izkušenj. Zadnji tekmovalni dan v finalu sem imel nekaj smole. Če bi prišel do cilja, bi dobil dobrih 100 točk več, prišel pa bi na 17., 18. mesto. Vseeno mislim.
da je bila vsa ekipa uspešna, sotekmovalcem pa se moram zahvaliti za pomoč z zemlje med finalnimi tekmovanji."
Domačih tekmovanj je malo. Tudi zmaje je treba kupovati na
tujem. Oboje je ovira pri doseganju večjih uspehov.
"Letim z ameriškim zmajem Willswing. Glede treninga in tekmovanj pa nam je letos veliko pomagala liga, ki jo je organiziral Bojan Marčič. V prihodnje bi nam še pomagala, seveda pa bi bile dobrodošle tudi močnejše tekme zaradi izkušenj. Sicer pa sem po naravi borben. Z mnogimi športi sem se že ukvarjal. Med drugim tudi z rallvjem. Rekli so, da niti nisem bil slab. Z zmajarstvom sem se začel ukvarjati pred^šti-rimi, petimi leti. Napredoval sem, čeprav sem začenjal z veseljem in strahom. Držim se načela: uči se na napakah drugih, lastne so predrage. Zmajarstvo je tudi naporen šport-Iztroši te. Ko smo imeli med prvenstvom prost dan, sem samo jedel, pil in spal. Toliko kondicije kot najboljši le nimam. Kapo dol pred njimi-Oni stalno letijo, menjajo terene in so v Kranjski Gori celo negodovali, zakaj je treba imet« prost dan. Februarja bo v Brazilijo svetovno prvenstvo. Trajalo bo 14 dni, vsak dan bo od treh do štirih ur tekmovanja-Mislim, da bodo tam pogoj1 idealni, z blagim ravninskim dvigovanjem, brez hribov. Ra' di bi šli tja kot ekipa, saj bi se marsičesa naučili in tudi kaj dosegli."
V primerjavi z drugimi repre^ zentancami ste Jugoslovani slabše opremljeni.
"Naš glavni sponzor je bila Metka iz Celja. Lepo nas je opremila. Imel sem kar malo odpora zoper njen kombinezon, saj sem bil vajen svoje bunde, vendar se je izkazalOi da je kombinezon odličen. Na zunaj je bil prepojen z znojem, vlago, jaz pa sem bil popolno^ ma suh. Res, odličen izdelek." # J. Košnjek
Občinska vaterpolska liga
Triglav brez poraza vodi
Kranj, 4. julija - V letnem bazenu v Kranju se je v nedeljo končal prvi del letos ustanovljene občinske vaterpolske lige, v kateri nastopa šest ekip. To so Triglav I in Triglav II, Kokra, Vodovodni stolp in dve ekipi novoustanovljenih društev. To sta ekipi Omnia šport in VK Gorjanc. Najboljšo igro so v prvem delu pokazali igralci Triglava I, ki v petih kolih niso izgubili nobenega srečanja. Na preostalih dveh mestih pa sta VK Gorjanc in VK Kokra.
Izidi V. kola - Triglav I : Kokra 8 : 5, Vodovodni stolp : Triglav II 8 : 10, Gorjanc: Omnia Šport 14 : 4.
Lestvica po prvem delu: Triglav 1 5   5   0   0 1 47:23 10 1   46:30 7 31:26 7
1   0   4   38:43 2
0   5   23:58   0 »D. H.
Oktobra v Kranju
Prešernov supermaraton
Kranj, 6. julija - Šestega oktobra bo v Kranju Prešernov supermaraton, tek na 60, 42 in 21 kilometrov. Organizacijski odbor zato vabi k sodelovanju vse, ki želijo prireditev izkoristiti v svoje reklamne namene, obenem pa pomagati pri zbiranju daril za tekače. Reklame bodo zbirali do konca julija, prispevke pa do 20. septembra. Kdor želi zvedeti več informacij, jih lahko dobi vsak ponedeljek po telefonu (062) 35-717, ob petkih pa v Kranju na Titovem trgu 16, kjer jih bo dajal tehnični vodja maratona Stane Bobek. # J. K.
I
Gorjanc 5 3 Kokra 5   3 11 Vodovodni stolp 5 Omnia Šport 5 0
afcna
Upi kranjskega kegljanja - Mladinska ekipa Kegljaškega kluba Triglav iz Kranja v Sloveniji nima prave konkurence, prav tako pa je med najboljšimi tudi v Jugoslaviji. Marko Oman, Boštjan Mihelič, Vane Oman, Samo Vehovec, Damjan Hafner, Tomaž Oman in Nejc Potočnik, na fotografiji so skupaj s trenerjem Vinkom Simnovcem (v sredini) in predsednikom Kegljaškega kluba Triglav Milanom Ve-hovcem (prvi z desne), so najboljše slovensko moštvo in drugo najboljše v državi. INa prvenstvu Slovenije sta bila razen tega Triglavova para drugi in tretji, v posamični konkurenci pa so mladinci Triglava osvojili kar štiri mesta med šestimi najboljšimi, med njimi tudi prvega in drugega, Boštjan Mihelič pa je bil četrti na državnem prvenstvu. Njim se utegne kmalu pridružiti 13-letni Dejan Zajec iz Kranja (na sliki), ki za zdaj tekmuje v pionirskih tekmovanjih. Pionirji so razdeljeni v štiri kategorije, Dejan je pa najboljši v kategoriji 13-, 14-letnikov. Pionirji tekmujejo z manjšo kroglo. Dejan je nastopil na dveh republiških tekmovanjih in je enkrat že zmagal. Njegov najboljši izid je 374 podrtih kegljev iz 50 lučajev na polno in 50 na prazno. Sicer pa je kegljanje v Zajčevi družini doma, saj mama tekmuje v ženski ekipi Triglava. • J. Košnjek, sliki G. Šinik
Za pokal Mojstrane
Mojstrana, 9. julija - 15. juli' ja bo ob 8. uri turnir v nogometu na nogometnem igrišču n& Prodih v Mojstrani za pokal Mojstrane. Prijavnina za udeležbo je 400 dinarjev. Prijavite se lahko v gostišču Kepa ali p° telefonu 89-012. Žrebanje bo 14. julija ob 20. uri v Krmi v Mojstrani. - • D. S.
Nogomet
Vabilo
na tretji turnir
Kranj, 10. julija - Še dane* do poldneva sprejemajo n* Zvezi telesnokulturnih organi' zacij kranjske občine. Partizan' ska 27. telefona 21-235 i? 21-176, prijave za tretjo skupi' no turnirja v malem nogometi* Kranj 90. Finale bo avgust*' vanj pa se uvrsti osem najbou ših moštev. Za tretji turnir b" žrebanje jutri, 11. julija. Prijaj" nina za vsako ekipo je 300 dj narjev, plačati pa jo je mogoč' na žiro račun 51500 - 678 ; 82913 s pripisom ZTKO Kranj-Prvak bo dobil 5000 dinarje*, nagrade, drugi, tretji in četrt1 pa praktične nagrade. • J- K
k
Torek, 10. julija 1990
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
UREJATA: HELENA JELOVCAN IN DANICA DOLENC__
11. stran
GLAS
Kranj je dobil svoj Biohram - Počasi, a vztrajno oživlja nekdanji Mohorjev klanec v Kranju. V četrtek so zraven Elitinih trgovin odprli BIOHRAM Pojbič d.o.o. Kranj, kjer bodo kranjske gospodinje lahko kupovale samo zdravo hrano za otroke in odrasle, zdrave čaje, mazila iz zelišč in podobno. Tu se dobijo tako zelo iskana mazila bioenergetika Staneta A. Oblaka iz Škofje Loke, naravno mandljevo in orehovo olje, zeliščne kopeli za otroke, Žitova "natura", vsa dietetika za sladkorne in druge bolnike, enemoni, diemoni, frutke za otroke, naravne Fructalove in Presadove sokove, izdelke "Tete Lize", kot so džemi brez dodatka sladkorja, med in proizvodi iz medu - za sladkorne bolnike je posebej tu manj sladek med akacije - kostanjev za srce, tu so vsi Medexovi api-proizvodi. Tudi testenine so nekaj posebnega: špinačne, čokoladne, ajdove, originalne italijanske, A-testenine z dodatkom vitamina A, neglaziran riž, pa bučno in pravo olivno olje, prepeličja jajca, ki nas, če naredimo kuro, pomlade, pozdravijo vse tegobe. Tu se dobijo tudi mleko za dojenčke Bebimil in čaji patra Ašiča in še kaj. A naj rečem besedo še o kruhih: V BI O H RAM L prodajajo vse zdrave kruhe kranjske pekarne, ki so brez konzervansov in drže po pet do osem dni: kruh s sončničnimi semeni, ki zmanjšuje sladkor v krvi, sojin kruh, BIO kruh, Alpin - mešanica pšenične in ržene, Rogena - mešanice pšenične, ržene in ječmenove moke, koruzni hlebčki in še kakšen. Vsak dan je tu kruh svež. Skratka, trgovinica, kakršno smo potrebovali. -Foto: D. Dolenc
PRAV JE, DA VEMO
Kitajski ohrovt
V naših razmerah v nobenem primeru ne smemo sejati kitajskega ohrovta prej kot od sredine julija dalje. Kitajski ohrovt sodi med rastline, ki se najbolj bujno razvijajo v kratkih dnevih in dolgih nočeh, zato je to izrazito jesenska rastlina. Sejemo ga na gredice, ki jih izpraznimo julija. Raste v vsaki srednje težki redilni vrtni zemlji, kjer mu ne primanjkuje vlage. Če računamo, da zraste v zelo kratkem času, lahko rečemo, da dobimo zelo obilen pridelek. Uporaben je kot izdatna zelena solata, daje pa tudi okusno kuhano prikuho. Sejemo ga v kupčke, da ne razsipavamo brez potrebe semena. Vrsta od vrste naj bo oddaljena po 40 cm, v vrsti pa posejemo 4 do 5 semen na vsakih 35 do 40 cm. Ko seme vzka-li, pustimo le po eno rastlino v skupini. Imena sort so prav vzhodnjaška: Wong Bok, Cihili, Nobori, Hakusai-hoo, Petsai in Kantonski ali Torpedo. Večina sort ima podolgovate, (torpeda-ste) čvrste glave, nekatere pa so tudi bolj okroglaste.
Dva kompleta, štiri možnosti
Letošnja moda je primerna tudi za močnejše postave. Aplikacije na našem modelu spominjajo na predvojna in prva povojna leta in izredno lepo poudarjajo prazničnost in ženstvenost. Za svečanejše priložnosti jo lahko oblečemo v kompletu - material je mešanica poliestra in lanu - lahko pa kombiniramo s kompletom iz viskoze, s širokim krilom oziroma pisano dolgo bluzo čez ozko krilo.
Zelenje v stanovanju
Saj se spominjate stojal za rože naših starih mam. Predvojni mizarji in kolarji so se kar merili, kdo bo naredil lepše zavitega. Na najsvetlejšem mestu v spalnici, pri oknu, je stal in najlepši asparagusi in velika srca so imela tu častno mesto. Danes, pri manjših stanovanjih smo bolj praktični: na čim manj prostora spraviti čim več lončnic. Stojalo, ki ga predstavljamo, lahko možje mimogrede zbijejo skupaj iz nekaj letev in tanjših deščic, ki jih na prednji strani zaokrožijo. Ne bojte se, preprostejšo izdelavo in vse napake bodo pokrile rastline.
Fantazija cvetov
V četrtek v R3
R3 Trgovina (na Mohorjevem klancu v Krnaju) bo organizirala predstavitev AMC sistema kuhanja brez vode in pečenja brez maščob, FRUTILINE sistema za pripravo sokov, pasteriziranje in konzerviranje sadja ter zelenjave, prikaz SYNFONIE kompleta za družino, demonstracijo ATMOSFERE (revolucija na področju grelnih teles), ter prikaz SECUQUICK sistema priprave hrane. Predstavitev bo v četrtek, 12. julija, od 16. ure naprej. Možnost nakupa z obročnim plačevanjem!
rnu ttn,ct<ni Miha zelo rad riše in gleda risanke. Od risanih junakov vah .e..najbolJ P" srcu Princ 1 Kternie, močni Hi-men. V upodobit-Hi-mena je Miha postal pravi mojster.
Zares je pokukal
v zgodovino gradu Brdo
Br ^ares nas'ov glasila, ki so ga izdali v Osnovni šoli Josipa rj0 'lta v Predosljah. Osrednja tema je posvečena gradu Br-ture z*"1 .m njihovim mentorjem je uspelo najti nekaj litera-bi|j L£2 *catcr' so povzeli zgodovino gradu, posebej veseli pa so jo Podatkov, ki so jih dobili ob obisku Brda. V glasilu objavlja-letajhSi grbe rodovr,ik gospodarjev. Prvi, ki je grad 1502. kne? p da' z8rachti, je bil Jurij pl. Egkh-Hungerspach, zadnji Patn - le KaradJordjevič do 1941. leta, ko so grad zasedli okuje J22L,LcU> 1946 je grad postal državna last FLRJ, 1961. leta pa ozir V 'ast s'ovenske vlade. Učenci so - podobno, kot je grad Sa|j ^"v3. grajsko gospostvo raslo, propadalo in spet raslo - napi-
l>Jdi nekaj malega o vsakem lastniku. Ulj 'akole pišejo o zidavi gradu Brdo: Pri zidavi so morali poti^ Podlo/ni kmetje. Vsak podložnik je bil dolžan opravljati konj* Pr' *'daniu ,0'<ko časa, dokler je trajalo delo. Kdor je imel Pom Je moral dovažati les, kamenje in pesek, drugi pa so morali t0ns?Eati z'darjem. Grad je bil zidan kot enonadstropna, arhitektu, Vo° zanimiva stavba, zidana v četverokotu s posebnimi prizidki
Salih. V njem je tudi baročna kapelica svetega Mihaela, i 11 n a Se kratek zapis o Brdu danes: Kompleks Brdo z rezidenco 'jftČe e!°m Kokra obdajajo lepote naravnega okolja. Celotno zem-no lov'i^e8*.0'iroR 600 h<*tarov. Na tej površini se nahaja gojitve-^jad l1* zavzema največji del in kjer je možen lov na visoko r'ja in P*  ovne in zelene površine, hipodrom in rejni center, vrtna-
n objekti za kmetijske dejavnosti.
Navajeni smo, da mora cvetje v vazi stati pokonci. Zakaj jih ne bi enkrat za spremembo položili v nizko posodo: podložimo širok list, nanj razvrstimo cvetove tako, da bodo peclji v vodi in jih zakrijemo z vejicami takšnega ali drugačnega zelenja.
Biserna poroka prababice in pradedka
Nekateri redki ljudje dočakajo lepo starost, vendar še manj v zakonskem stanu, saj v življenju ne sije vselej le sonce. Zato pa take ljudi cenimo, saj vemo, da niso vselej živeli le lepo in prijetno. Ljudje pa so si izmislili za posebno okrogle obletnice še imena kot zlata, biserna in diamantna poroka, ki pa so zelo redke.
Moja, rečem jima Brezarjeva mama in ata, pa sta že dočakala 60-letnico svoje poroke.
"Bisernoporočenca!" smo tisto soboto govorili vnuki, prav-nuki, sinovi... pred cerkvijo na Kokrici. Vsi smo se spogledovali. Na oblekah smo imeli pripete nageljčke, na obrazih pa smehljajoče poteze. V cerkvi, kjer sta ata in mama sklenila poroko še za nadaljnjih veliko let, smo jima tudi čestitali, jaz pa prebral dobrodošlico ob tem jubileju.
"Kako so vsi razneženi!" me je preblisnila misel, saj se bo vsak čas vlila ploha solz.
Potem smo se posedli v avtomobile ter odpeljali v Srakovlje na slavnostno kosilo, kjer je bilo obilo smeha in glas harmonike. Poleg tega dodajam majceno pripombo; poleg mene se je slišalo le cmokanje. Vse je pozdravila tudi atova sestra, nuna, ob kateri so imeli nekateri pripombe, vendar je vse pogumno ugnala v kozji rog. Nekaj hvale smo prepustili še kuharicam in fotografom, ki so pobliskavali z aparati vseh vrst.
Da, tista sobota mi bo res ostala v spominu, sploh ob navzočnosti dveh ljudi, ki sta preživela skupaj že toliko let.
Matiček Žumer, 5. b r. OS Matije Valjavca Preddvor
Nekoč je šla cerkev
s Šmarjetne gore v Srednjo vas
Lani in letos smo brali, kako so na Šmarjetni gori k zvoniku prizidali cerkvico. Mnoga leta je zvonik sameval brez cerkve. Ob tem se moj ata spominja, kaj mu je leta 1945 o tem povedal Po-tratov Janko s Primskovega.
Cerkev sv. Marjete je šla iz neznanega razloga s Šmarjetne gore v Srednjo vas pri Šenčurju. Zato sta v tej vasi ob zvoniku dve cerkvi, torej naj bi bila ena s šmarjetne gore. V spomin na ta dogodek je bila vsako leto 15. avgusta zjutraj v jarku, ki so mu pravili Galetove ježe, trava brez rose. Ta jarek je bil dolg približno 300 metrov in širok okrog 10 metrov. Potekal je približno v zračni črti med Šmarjetno gori in Srednjo vasjo. Sedaj ga ni več, ker so ga spremenili v njivo. Povedati je treba, da je 15. avgusta na Primskovem "semenj", to je dan, ko slavijo patrona primskov-ške cerkve.
V zvezi s praznovanjem cerkvenega patrona 15. avgusta je bil tudi naslednji, zdaj nič več znan običaj.
Ta dan so pastirji gnali krave na pašo zelo zgodaj, mnogo prej kot po navadi, takole okrog druge ali tretje ure. Tisti, ki je bil zadnji, je "pominek poglodal", kar je bilo seveda sramotno, saj je bil "pominek" svinjsko korito.
Neva Nahtigal, OŠ Staneta Žagarja Kranj
Ljubezen
Ljubezen diha lepoto, se smeji, doživlja mehka, topla upanja... Včasih pa je kot vrtnica; na začetku dehteča, ljubljena vrtnica... Zbodeš se vanjo, pred teboj se vse ruši, doživljaš sovraštvo in strah.
Nataša Fister, 8. a r. OŠ Franceta Prešerna Kranj
Vrba
Vrbasta vrba, ta velika goba, z vejami opleta, nastala bo omleta. A v njej so muhe, ptiči in še mali hrošči glaviči. Iz njih nastala je obara, ki pa je nihče ne mara. Blaž Antonič, 4. c r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
Filmska nagradna uganka
Večina odgovorov, ki smo jih prejeli na zadnjo nagradno uganko, je pravilna. V Policijski akademiji je zaigral Bubba Smith. Po dve vstopnici za ogled katerekoli filmske predstave v dvoranah Kino podjetja Kranj (v Kranju, Tržiču, Kamniku ali na Jesenicah) dobita: Klemen Ovniček, Kranj, Lojzeta Hrovata 5, in Mojca Marčen, Kranj, Gorenjskega odreda 14. Čestitamo!
Zdaj pa k novi nagradni uganki. Prizor na sliki je iz filma Pustolovščine barona Muenchausna. V petek bodo film v Kranju prvič predvajali v letnem kinu pri gradu Kiselstein, v kino dvorano pa bo prišel konec julija. Film, ki je nastal v britansko-zahod-nonemški koprodukciji, je delan po znani literarni predlogi, ki smo jo nekdanji otroci navdušeno prelistavali, zagotovo pa knjigo poznate tudi vi. Popisuje dogodivščine barona Muenchausna, ki ga domišljija tako zanese, da ne ve več, kaj je res in kaj ne. Baron leti na luno, kjer se sreča s kraljem in kraljico, pade v vulkan do južnih morij, jezdi na topovski krogli, sreča smrt... Na čudnem popotovanju, ko išče svoje štiri prijatelje, ga spremlja deklica Seli.
Vprašanje za nagradno uganko: pod kakšnim imenom še poznamo barona Muenchausna? Odgovore pošljite do 19. julija na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - za nagradno uganko Iz šolskih klopi. Dvema izžrebancema bomo poslali po dve vstopnici za ogled filma, ki jih poklanja Kino podjetje Kranj.
RAZVEDRILO
UREJA: DARINKA SEDEJ
Če se vam je ob prebiranju seznama o Elanovih črnih stanovanjskih pufih meglilo pred očmi in dvignila temperatura, bi vam vročico ob Elanovih kriminalnih stanjih in dejanjih nemara pregnala pomisel na najlepši del nedavnega Markoviče-vega paketa: postali boste delničarji!
Uf, uf!
Mafijski Elanov klan gor ali dol, stotavžent nemških mark črnega posojila na družinico - to ni nič, če vam imena na seznamu ne povedo tudi tega, da je med njimi kar fletno število uglednih gorenjskih finančnikov, ki so leta nazaj neumorno ropali Elanov stanovanjski fond.
Nas bo vse skupaj enkrat kap sunila, če dobimo še kakšen Elanov seznam, recimo kakšen mafijski seznam prve lige? Da dobiš po suhem nekaj deset tisoč mark, si lahko zdobaviš kvečjemu nekaj centralnih kurjavic zase in za žlahto, si v avtomobilski konsignaciji izbereš kakšen modelček in odpreš kakšen kafič. Vse to pa je le drobižek... pričakovati je, da ugleda beli dan tudi prva liga, ki si je kupovala apartmaje, ustanavljala zasebne firme in se vozila z lastnimi gliserji.
Ne, nič se jim ne bo zgodilo, kljub vaši grozi in jezi navkljub: finančniki bodo še naprej na uglednih finančnih mestih po slovenskih firmah in še kar naprej bodo neutrudno vohali, kje bi kaj pljunili. V kakšni pravni državi bi jim vse lepo zaplenili in jih zaklenili - s tem, da bognedaj ne bi nikdar več živi sedeli v kakšnem računovodskem fotelju! Tu pa si delavska raja
TEMA TEDNA
DELNIČARJI
nabaše žepe z žeblji in sune kakšne zdelane delovne rokavice -adijo, zavpije disciplinska komisija. Vija vaja - ven!
In tako ti tudi na prelepo Gorenjsko pljusne še Markovi-čevo delničarstvo. Ta pravo delničarstvo, ne delniški lumperaj ala Elan!
Madonca bo fino!
Koncept je sicer rahlo nejasen. Nas, bodoče delničarje, sem in tja zbega podatek, daje lastnine za reprivatizacijo cirka
300 starih milijard dolarjev, na drugi strani pa imamo vsi drža-vljančki komaj kakšnih 15 milijard prihrankov. A bo že šlo! Nam vedno gre! Važno je, da najdemo titularja lastnine, kot se vehementno zahteva. In kar nas, zgodovinsko gledano, postavlja v neolitik.
Ko bomo delničarji »titularji« dela lastnine in bomo operirali z delnicami in pohopsali vse obresti, bomo na konju. Moralno seveda, kajti materialno bo šlo za najbolj uboge delničarčke na 2.000 milj zemeljskega premera. Če individuumi lahko pokupimo delnic le do višine treh letnih plač, so domala vsi delničarji z Elanovih objavljenih, posebej pa neobjavljenih seznamov prave »perle«. A kljub vsemu delavska raja kar umira od želje, da še enkrat pa še enkrat pa magari stokrat kupi lastno firmo. Tovrstna zavest je svetovni unikum: najprej zgradiš grad, potem pa ga še enkrat sam od sebe kupiš. Po dumpinški ceni sicer, a kupiš ga le. Nekega lepega dne sediš na verandi in z grozo ugotoviš, da nisi noben titular. In hopsa - v titularni obsedenosti kupiš lastno verando!
Vse za titular in lastninske nakupe, naj gre zadnja kravica iz štalce in zadnji dinar iz nogavice! Vse za moralo in vrabca na strehi, pravi hopsarji družbene lastnine pa za cvenk in goloba v roki. Nam, poslušni raji torej neke nezanesljive in utopične dividende, tistim delničarjem, ki so se v zlati inflacijski dobi zagrizli v raznorazne črne fonde, pa nepremičnine, dosmrtna renta in krasen kšeft.. • D. Sedej
Maxi prijazna mini trgovina čvek
Sladokusci jo prav dobro poznajo, to malo specializirano delikateso v Prešernovi ulici v Kranju, ki je pred nekaj leti dobila pomenljivo ime MI-Nl-MAXI (za mini lokal in maxi ponudbo). Že takoj ob prvem obisku je človeku jasno, zakaj je tu skoraj vedno treba čakati v vrsti: pestra in zelo kvalitetna ponudba delikates (edino tu se dobijo izdelki iz konjskega mesa), ob tem vedno kaj po ugodni ceni, postrežba pa hitra in ob tem - no, nekaj posebnega! Ne le nasmeh, sproščena prijaznost in ustrežljivost, pač pa tudi nasvet in predvsem takojšenj "izvolite, poskusite!" vsakokrat, kadar se zdi, da se kupec ne more odločiti. Priznajmo, tega človek ne doživi "na vsakem vogalu".
Tatjana Turk, Beti Krč, Damjana Kokalj, Nataša Hlupič in Majda Mežnarič, stare povprečno petindvajset let, že nekaj let kot lepo usklajena ekipa dokazujejo, kako je odnos prodajalec-kupec lahko tudi nekaj več. Tovrstna ustrežljivost ni kakšna posebna zahteva matičnega podjetja Živila, čeprav v to prodajalno že po tradiciji nameščajo mlade in prijazne prodajalke. Plačane so res po prometu, a zato vseeno niso na boljšem kot njihove kolegice v drugih poslovalnicah, saj so prodajalci v manjših, klasičnih trgovinah, praviloma slabše plačani kot v večjih, samopostrežnih.
'Tu vedno delamo take prodajalke, ki rade opravljamo svoj poklic, smo rade prijazne in smo najbolj zadovoljne takrat, kadar je zadovoljen kupec. Vsaka prodajalka, ki na novo pride med nas, se od drugih dobesedno "naleze" tega načina prodajanja. Nataša je prišla pred kratkim in pravi, da seje šele tu naučila biti dobre volje in nasmejana v odnosu do strank," pravi Majda Mežnarič, poslovodkinja, in doda: "Sistem pokušanja izdelkov pomeni, da stranka res vzame tisto, kar je njej osebno všeč in še nikoli ni nihče ničesar prinesel nazaj. Imamo v glavnem stalne stranke, ki točno vedo, kakšno kvaliteto tu dobijo. Že naši dobavitelji vedo, da vzamemo le najboljše blago, ves čas pa se trudimo, da zagotovimo vse tisto, po čemer stranke povprašujejo."
Petperesna deteljica iz delikatese Mini-Maxi: Damjana, Nataša, Beti, Majda in Tatjana (od leve proti desni)
Kot kaže, je v tej prodajalni želja kupca res ukaz, saj dekleta na primer začnejo z delom tudi ob treh zjutraj, kadar je treba do osmih pripraviti narezek za veliko število ljudi. Zaradi tovrstnega, lahko bi rekli več kot poslovnega, odnosa do strank, se prijaznim dekletom v Mini-maxi-ju včasih zgodi tudi kaj izrednega. Lani pred Novim letom je menda nekdo naroČil narezek in ga nato odpovedal, ko je bil ta že narejen. Dekleta so uspela narezek prodali in ga seveda zato stranki niso zaračunale. Mož je vztrajal pri plačilu, češ da si sicer drugič ne bo več upal naročiti. Prodajalke denarja niso hotele vzeti, teden dni kasneje pa so po ponovnem naroČilu narezka z vrnjenimi pladnji dobile tudi izvod položnice, na kateri je pisalo, da so delavke Mini-Maxi prodajalne nakazale osemsto dinarjev za pomoč otrokom, ki so zboleli za rakom. Mimogrede, narezek bi naročnika stal le okrog tristo dinarjev! • T. Jurjevec, Foto: G. Sinik
Udarci politikov
Niti poslanci v Evropskem parlamentu se včasih ne morejo vzdržati udarcev, če pride do političnih razhajanj.
Niso se sicer stepli v skupščinski dvorani, ampak v skupščinski kavarni. Povod za verbalni obračun je bilo vprašanje socialista iz Luxemburga skupini ultra desničarskih poslancev. Vprašal jih je namreč: »Ali vam govor Mandele ni pokvaril apetita?« Lider francoskih desničarjev mu je odvrnil: »Kdo je ta pes?« Belgijski poslanec se je zavzel za kolega, nakar ga je »nasprotnik« hotel pljuniti, a je zgrešil. Dobil je odgovor: »Niste samo neinteligentni, ste tudi nespretni...« Epilog: pretep.
Metode se bodo preverile
Zahodni Nemci so se odločili, da znanstveno preverijo trditev princa Charlesa, da rastline veliko bolj uspevajo, če se z njimi pogovarjaš. Britanski prestolonaslednik je že pred časom dejal, da se najraje sprehaja po vrtu in se pogovarja z rastlinami.
Zdaj bodo Zahodni Nemci vse to preverili: zasadili bodo dva vrtova s paradižnikom. V enem nasadu bo popoln mir, z drugim pa se bodo tri mesece pogovarjali. Eksperiment je zares zanimiv, vse pa najbolj zanima, kdo bo tisti srečnik, ki se bo tri mesece pogovarjal s paradižnikom. In - le kaj mu bo devetdeset dni pripovedoval?
Tekmovanje gorenjskih harmonikarjev
V soboto popoldne se je na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma odvijalo tekmovanje gorenjskih harmonikarjev. To je bilo izbirno tekmovanje za prireditev »Zlata harmonika Ljubečne«. Prejšnja leta se je odvijalo v Begunjah, odslej pa bo v Kranju in naj bi postalo tradicionalno. Vsak nastopajoči je zaigral dve pesmi (polko, valček ali mazurko), strokovna komisija pa je pri tem ocenjevala skladbo, tehniko, ritmiko in dinamiko.
Angela Šterk iz Zgornjih Gorij: Harmoniko igram že dvajset let. Najprej sem igrala bas pri očetu, kasneje pa me je pritegnila harmonika. Doma smo bili vsi pevci in vsak je igral kakšen inštrument. Na to prireditev priha-
učil prijatelj Janez Fabijan. Na tem tekmovanju sem drugič. Prvič sem nastopil lansko leto in zasedel sedmo mesto. Letos sem nekaj več vadil in upam, da mi bo tokrat šlo še bolje. Andrej Ažman iz Suhe pri Kranju: Igram že sedem let, vendar
jam vsako leto. Z uvrstitvijo na tekmovanju sem vedno zadovoljna; enkrat je bolje, drugič slabše, vendar to sploh ni pomembno. Važno je sodelovati... Ambrož Bogataj: Harmoniko igram tri leta, igrati pa me je na-
v začetku nisem igral redno. Sele v zadnjem času se nekoliko bolj posvečam harmoniki. Danes bom zaigral dve Miheličevi skladbi: Med kostanji in Harmonika zaigra. Doslej sem že dvakrat nastopil v Ljubečni, lani sem zmagal v Begunjah, igral pa sem tudi že v Avstriji - v Veli-kovcu.
Vinko Janežič - pevec ansambla Lipa in član strokovne komisije: Prireditev se mi zdi zelo dobra, bilo je le nekoliko premalo reklame, kajti končno je Gorenjska tudi še v okolici Kamnika in Domžal, kjer pa je tudi veliko harmonikariev, ven-
dar se s tega področja ni ^e nihče prijavil za tekmovanje. Marjan Skerjanc - obiskovalec: Jaz harmonike ne igram, zelo rad pa poslušam njene zvoke.
Na tej prireditvi nisem prvič, pre' sem bil že dvakrat v Begunjah Današnja prireditev mi je zelo všeč, le nekoliko več posluša1' cev sem pričakoval. Upam, d3 jih bo prihodnje leto več - boljS6 vzdušje bi bilo.
Kljub temu je komisija med dvaindvajsetimi nastopajočimi brala devet kandidatov, ki so s$ uvrstili naprej v polfinale, ki bOv Rogaški Slatini. Prireditev je bila dobro organizirana, tudi nastopajoči so pokazali veliko znanja-škoda pa, da poslušalcev ni bilo več. .
M. fl Foto: G. Šini"
Male gorenjske vasi
Nemilje
Piše: D. Dolenc
Coprnice malo drugače
Še eno znamenitost imajo Nemilje: Šolarjev čebelnjak. Vsaj sto let so že čebele pri hiši, že Jože jih ima štirideset let na skrbi. Nikoli ni bilo veliko panjev, največ šestnajst družin je imel in kakšnega "kranji-čka", kot sam pravi. Včasih jih je vozil na Jelovico. Ko še ni bilo ceste čez Podblico, jih je vozil naokrog, čez Škofjo Loko. S konjsko vprego, seveda. Zdaj ima le še kakšne štiri panje. Prelep čebelnjak si je naredil pred leti, ves je poslikan na prednji strani, a zaradi gradnje nove hiše so ga prestavili in obrnili. Danes nima prave lege, poslikave ne pridejo prav do izraza. A še vedno ima Jože v njem svojo kamrico, kamor so od nekdaj radi zavili njegovi prijatelji. Posebnost je "ma-rejnca", kot so včasih v hribih pravili omarici na steni, v kate-
ri se je shranjevalo kaj boljšega. Omarica v Jožetovem čebelnjaku je tudi poslikana, kot čebelnjak sam, le da so slike manjše. Akademski slikar Milan Batista se je je lotil nekega dne in danes ta mala umetnina spominja na prijatelje, ki so se včasih tu dobivali in izza malih panjskih končnic pili ta sladkega in domačega sadjevca. Takrat so nastajale moderne coprnice, ki se vozijo na električnih sesalcih in podobne navihane. Batista, Bele, Šorli in Kump so se kar kosali, kdo jo bo bolj "pogruntal".
Nemilje
so bile partizanske
Živa legenda je Šolarjev Jože, pri njem so spravljeni dokumenti Nemilj in vseh vasi tod okrog. Vsa ta leta je pisal prosvetno kroniko kraja in ker je bilo sodelovanje vasi tod okrog tako močno povezano, je v nje-
govih zapisih kronika vseh krajev okrog Dražgoš. Pa ne le okrog kulture, Jože hrani tudi veliko materiala iz zadnje vojne. Prvič sem pri njem videla fotografije kranjskih aktivistk Vide Šinkovec - Janine in Cilke Oder - Tatjane, ki so ju domobranci le nekaj dni pred svobodo tako zverinsko ubili nad Lajšami na poti iz Jamnika proti Dražgošam. V malem, ročno narejenem albumu, tako majhnem, da gre na vsako
stran le po ena mala fotografija, hrani fotografije iz tistih dni. človek skoraj verjeti ne more, da se je iz tistih težkih časov lahko ohranilo toliko stvari. Silno mu je pri srcu tudi spominska knjiga, v katero so mu zapisali besede borci in aktivisti še med vojno; marsikateri od njih ni dočakal svobode.
Nemilje so živele s partizani že od prvega začetka. Marjan
Lepa bela cesta vodi danes skozi Nemilje, kar daje kraju še večji čar vaške pristnosti, toda vaščani si le žele asfalta. - Foto: D. Dolenc
Masterle iz Škofje Loke me je oni dan opozoril, da ja ne bom pozabila zapisati o Jeralovem kozolcu v Nemiljah. Gregorčič je s svojo skupino partizanov zaplenil dva kamiona moke, enega menda celo v Drulovki, ko je po vsej verjetnosti peljal moko iz b reškega mlina, drugi kamion moke je bil pa iz Re-smanovega mlina v Zapužah. To se je dogajalo že oktobra 1941. En kamion moke so pustili v pajštvi v Zgornji Besnici, pod cerkvijo, moko z drugega kamiona pa so spravili na Jera-lov kozolec v Nemiljah. še potem, ko so se vrnili iz Poljanske vstaje in iz Dražgoš, so od tu črpali moko.
Tod okrog so bili posejani partizanski bunkerji, tehnike. Na eno od njih ga bo vedno spominjala partizanska pesmarica, ki jo je z drobnimi barvnimi risbami opremila Slavka Štor iz Ljubljane: to je bila tehnika Jelovica. Dva iz Nemilj sta padla v partizanih, eden od njiju je bil Jožetov brat Tone. Pod bolnico Franjo je padel, v Zgornjih Novakih. 17. aprila 1944 je bilo, ko so ranjence no-
sili. Izdani so bili in danes s? napisani na skupnem spomen'' ku v Cerknem in na obeležju v Zgornjih Novakih, prav na mestu, kjer so padli.
Je bela cesta uglajena...
Česa posebnega si vaščaf" Nemilj ne želijo. Telefone irn*' jo že dvanajst let, v vsaki hiš'' vodo imajo tudi dobro, avtobusne zveze tudi. Najbolj se ji? je odprla pot v svet z železfl1' ško postajo Zgornja Besnica 'e' ta 1950. Prej so morali na železniško postajo Jošt ali Po-"' nart, zdaj so imeli svojo. l*a' krat se jih je kar nekaj vozil* na delo v jeseniško železarn** še danes nekateri vlaki ust* vljajo na besniški postaji. Potem je prišel še avtobus. Naj' prej je vozil le do Zgornje l*L'y niče, nato do Nemilj, zdaj I1"1 že vse do Podblice. Velik 0*1 predek je prišel v vas. Zdaj sl žele le še to, da bi enkrat cest" skozi Nemilje asfaltirali. Saj lepe bele ceste, tako redko j1*1 še kje vidiš, toda asfalt je le :lS' falt...
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
Nasilje v družini
Skrbno varovana zasebnost
Policaji lahko stopijo na prste družinskim teroristom le, če njihova nasilniška dejanja motijo tudi sosede.
Kranj, 9. julija - Po 222. členu KZ, ki govori o nasilniškem obnašanju, je namreč za sprožitev postopka oziroma obravnave pred sodiščem pogoj, da nasilnež s svojim početjem krši pravila javnega reda in miru. Ali z drugimi besedami; če družinski poglavar terorizira ženo in otroke, pa to ne moti sosedov, javni red in mir nista kršena po tolmačenju Vrhovnega sodišča torej ne gre za kaznivo dejanje.
To je prav gotovo velika po-tuha nasilnežem, saj tako policaji kot delavci centrov za socialno delo ugotavljajo, da je največ nasilnih dejanj prav med štirimi stenami skrbno varovane zasebnosti, pogosto brez prič, možnosti dokazovanja in s tem obravnave na sodišču. Če pa priče že so, se zelo nerade vtikajo in izpostavljajo. Tako, žal, mnoga nasilna dejanja nad ženami in otroki ostanejo ovita v plašč zasebnosti, žrtve pa brez možnosti, da se nasilneža otresejo.
Po podatkih UNZ Kranj so policaji lani v devetih mesecih na Gorenjskem kar 612-krat vstopili v zaščiteni zasebni prostor družinskega življenja. V
363 primerih je šlo za izrazito nasilje, ki mu je botrovalo tudi kršenje javnega reda in miru, torej pravna podlaga za predlog sodniku za prekrške (223 primerov) ali kazensko ovadbo. Po tovrstnih kršitvah najbolj izstopajo v občinah Jesenice in Kranj, za njima je Škofja Loka. Po izkušnjah iz centrov za socialno delo je z nasiljem najtesneje povezana nizka socialna raven kršiteljev. Gre, skratka, za dno družbene lestvice, kjer je običajno navzoč alkoholizem oziroma za družine, ki se po kulturni razlikujejo od okolja, v katerem živijo. Da bi bila tragika še večja, ogrožene ženske pogosto ne upajo ali ne želijo preganjati kršilcev, če-
prav so to njihovi možje, in ti-ranstvo tiho trpijo naprej. Z njimi seveda tudi nemočni otroci. Spomnimo se samo tragičnega dogodka iz Škofje Loke pred leti, ko je mož pred očmi otrok ubil ženo, nato pa še sam storil samomor.
Na temo nasilja v družini je UNZ Kranj pred kratkim organizirala poseben posvet, na katerega je povabila tudi predstavnike iz občinskih centrov za socialno delo, javnega tožilstva in postaj milice s splošnim delovnim področjem. Splošna ugotovitev je bila, da nasilje v družinah zaznavajo vsi in ga skušajo reševati na najbolj primerne načine, da pa je pravna podlaga za ukrepanje, zlasti za policaje in tožilstvo, nasilnežem preveč naklonjena. Dogovorili so se tudi, da bodo na tem področju tesneje sodelovali in žrtve družinskega nasilja kolikor mogoče zaščitili. Ena od možnosti, o kateri so na po-
svetu resno razmišljali, je hitra preselitev žrtev iz stanovanja (pekla), ki pa je seveda odvisna predvsem od posluha oziroma možnosti v posameznih občinah.
Različne rešitve, tudi pravne, v zvezi z nasiljem v družinah ponujajo tudi razna gibanja v Sloveniji. Žensko, na primer, ponuja vzorec ameriških držav, da bi po ločitvi, katere vzrok bi bilo nasilje, nasilnežu prepovedali gibanje na določenem območju v bližini žrtve. Za naše razmere je tak ukrep najbrž (še) nesprejemljiv, možne pa so pravne spremembe v okvalifi-kacijah družinskega nasilja.
Policaji in socialni delavci priporočajo trpinčenim ženam tudi več poguma in odločnosti pri razkrivanju nasilja in nasilnežev. Morda bi za začetek pomagal telefon SOS Slovenije, namenjen trpinčenim ženskam in otrokom (061/441-993). • H. Jelovčan
KDO SO LASTNIKI?
Kranjske kriminaliste je ob razkrivanju tatvin in vlomov na območju Pokljuke pripeljala sled tudi do skupine mladoletnih tatiČev in vlomilcev ter mlajših polnoletnih "šefov", ki so lani in letos vlamljali v avtomobile gostov diskoteke na Trebiji v Poljanski dolini. Ker mnogi oškodovanci tatvin sploh niso prijavljali, prosijo vse, ki prepoznajo avtoradie in druge predmete s fotografije, da se oglasijo (lahko tudi po telefonu) na UNZ Kranj ter pomagajo k razjasnitvi. Zal spisek nakradenih stvari iz avtov ni popoln, ker so jih tatovi več že prodali. Naj ob tem še povemo, da so kriminalisti v navezi s pokljuškimi in poljanskimi vlomi odkrili tudi nepridiprave, ki so lani kradli avtomobilske luči v Tržiču.
• H. J.
iNASONČNfŠTRANI ALP
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
Glejte pod noge!
Takole žalostno že kakšna dva meseca izgleda prehod med nebotičnikom in lekarno, ki ga vsakodnevno uporablja veliko Uudi na poti med avtobusno postajo in področjem stanovanjskih blokov severovzhodno od nje. Najbrž se je čez vsevprek položene deske že marsikdo pošteno spotaknil, nedvomno pa si vsi uporabniki prehoda želijo, da bi ta čimprej dobil novo podobo.
Zlata riba nič več beznica
Po objavi vesličke o gostilniškem obračunu pri Zlati ribi, ko je znani nasilnež V. M. z nožem napadel S. J., se je oglasil užaljeni novi lastnik Zlate ribe in dejal, da v njegovem lokalu ni več pretepov. V. M. je res udaril S. J., vendar ga je lastnik takoj postavil ven. Kaj se je kasneje dogajalo zunaj, ne ve. Veseli nas, da Zlata riba ni več beznica in se opravičujemo, če smo nenamerno oblatili dobro ime.
Pretep zaradi ene?
Naj lastnik Zlate ribe ne zameri, če ponovno omenjamo njegov lokal. Pred Zlato ribo so se namreč nekaj po enajsti uri stepli S. T., V. B. in V. Š. ter ona, V. R. So se prepirali o tem, kdo jo bo pospremil domov ali o čem drugem, bodo zaupali sodniku za prekrške.
Strah pred možem
Ženska s C. 1. maja je poklicala na pomoč policaje, ker se je njen mož M. L. hotel pretepati s sosedom. Ko mu je nakano preprečila, se je jeznoritež skopat nadnjo. Policaji so ugotovili, da javni red in mir nista bila kršena, da je šlo le za besedni spopad in strah ženske, ki je presodila, da je bolje preprečiti kot zdravili.
Stozilo se mu je
Kaj se dogaja, oziroma, zakaj se nič ne dogaja? Že kar dol-8o je, odkar se je tu začelo zemljišče ugrezati. Razkopavati so zaceli delavci komunale na nalog Domplana, da bi ugotovili, če v fjmlji ne pušča odtočna cev za meteorno vodo s strehe lekarne, "krati so tudi iskali mesto na toplovodnem omrežju, kjer naj bi uhajala v zemljo tista voda, ki seje že med kurilno sezono poka-*Wa kot primanjkljaj v proizvodnji kurilne postaje za nebotičnik, £anko in lekarno. Pri tem so ugotovili, da z odtočno cevjo s stre-. e °i nič narobe, pač pa, daje toplovodna povezava nebotičnika lri 'ekarne tako dotrajana, da brez popravila ni možno začeti no-** kurilne sezone. Izkop so nato zasuli in ga za silo zavarovali,
daJ pa čaka na ponovni poseg.
Zataknilo se je pravzaprav pri formalnostih. Domplan kot
zdrievalec toplovoda se je moral s številnimi uporabniki tople
°oe iz nebotičnikove kurilnice dogovoriti, ali si bodo stroške Popravila delili, ali pa bodo določili, čigav je omenjeni krak to-P'ovoda in bo potem tisti pokril vse stroške sam. Sporazumeli so
e' da bo "žrtev" lekarna, našli so že izvajalca, ustavilo pa se je BeM Pr' ^enarJU- V lekarni trenutno popravljajo notranji del na-sr HVC Za Centra'no ogrevanje in so do sedaj uspeli zbrati le del la i lev* k' J'h bodo Potrebovali za popravilo omenjenega kraka P'ovoda. Na srečo je izvajalec (zasebnik) kljub temu pripra-I jen načrtovani poseg izvesti pred svojim dopustom avgusta. V
Karni zagotavljajo, da bodo dela končana do konca julija, treh bo' kot kaic- Prehod med nebotičnikom in lekarno po
no? m.esecih le dobil novo obleko. Do takrat pa le še glejte pod Be. kadar greste tam mimo. • T. Jurjevec, Foto: G. Sinik
R. V., tudi s C. 1. maja v Kranju, se je pritožila miličnikom, da hoče njen bivši mož, pijan, na silo vdreti k njej, čeprav živi na svoje. Možakarju se je očitno stožilo po lepih trenutkih z ženo. Policaji so mu pokazali pot v njegov dom.
Pijanček se je prebudil
Sedem stanovalcev iz VI. XXXI. divizije je sporočilo na policijo, da pred vhodom leži neznan moški. Ko so prišli možje v modrem, ga ni bilo več. Kaže, da je bila postelja pretrda oziroma da je alkoholna omama še pravi čas popustila.
Ljubitelj glasne glasbe
Neznani stanovalec iz VI. I. avgusta se je pritoževal zaradi glasne glasbe v stanovanju F. Č. Nič čudnega, saj je urni kazalec kazal 0.45. Ljubitelja glasne glasbe bo obravnaval sodnik za prekrške.
Otroški pretep
Otroci se radi skregajo in stepejo, čez pet minut pa so spel prijatelji. V primeru s Trga Prešernovih brigad pa očitno ni šlo za navaden otroški spor. Z. K. je poklicala policaje, ker je sosed pretepel njenega sina. Policaji so zadevo predali Centru za socialno delo.
Nevljudni mopedist
V policijski sobi za streznitev si je lahko izprašal vest mopedist D. D., kije vozil pijan, ni spoštoval odredb miličnikov in se vrh tega še nedostojno vedel do njih, jim grozil, ko so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo.
Tudi po ločitvi ne da miru
D. S. s Planine je poklicala policaje, da bi ugnali njenega bivšega moža L. S., ki jo je maltretiral in udaril. Grozil je tudi otrokom. Modri angeli so pijanega nasilneža, ki ga poznajo že od prej, pripeljali na postajo milice, ker ni kazalo, da bi hotel odnehati. Zaradi nasilniškega obnašanja bodo proti njemu podali kazensko ovadbo.
Prami okvir Elanovih posojil
Spisek črnih Elanovih stanovanjskih posojil 171 (ne)delav-cem, kijih je, mimogrede, komaj za odstotek celotnega primanjkljaja firme, še naprej buri javnost. Nekateri trdijo, da je še nepopoln (tudi policija) in ugibajo, kdo vse manjka na njem (sliši se, da so iztrgane tri strani), medtem ko na javnem tožilstvu pravijo, da imajo docela enak seznam, kot so ga spustili v javnost razburjeni Elanovi delavci.
Druga plat, na katero v zvezi s črnimi stanovanjskimi posojili opozarjajo na tožilstvu, je pravna. Naše zastarelo premoženjsko pravo namreč ne upošteva inflacije, kije bila predlani in še zlasti lani posebno poskočna, ampak vztraja pri zneskih, ki so jih ljudje tedaj dobili in zdaj zanje odplačujejo drobiž. Seveda bo po teh zneskih - če bo - tudi sodišče merilo odgovornost posameznikov. Če danes nekdo ukrade za več kot 500 dinarjev, je to velika tatvina (možnost zapora pet let), medtem ko je bilo črno posojilo 500 dinarjev pred, denimo, petimi leti kar znatna injekcija, ki bi zdaj prišla nadvse prav tudi proslulemu Elanu. Naj za primerjavo povemo, da v civilnem pravu sodišče priznava revalorizacijo. Še več dela kot z neinflacijskimi posojili bo tožilstvo bržkone imelo s posojili, kijih dobitniki ne vračajo.
Naslednje vprašanje je, ali bo prejemnik črnega Elanovega posojila sploh lahko obdolžen kaznivega dejanja, ali ne bo breme padlo le na pleča bivšega Elanovega finančnika ? Za prejemnika je bilo posojilo legalno, ali je šlo mimo samoupravnih poti ali ne, v bistvu ni njegov problem. Če mu bo tožilstvo uspelo dokazali, da je vedel za mahinacije, bo sokriv, če ne, se bo njegova krivda kon- ■ čala samo pri zavajanju banke - velja za nedelavce Elana - z netočnimi podatki. Nekateri se namreč že umno izgovarjajo, češ da so podpisali bianko papirje in niso vedeli, za kakšne poteze v resnici gre.
In še tretja stran; po objavi seznama prejemnikov črnih kreditov, ki so ga v Elanu javno prebrali, se oglašajo nekateri, ki trdijo, da kredita niso dobili. Lažejo ali pa gre res za sposojo njihovih imen? Če, kdo si je imena sposodil in "pokasiral" denar? • H. Jelovčan
Okužene istrske ovce
Nevarno surovo ovčje mleko, sir, smetana
Kranj, 9. julija - Istra je proglašena za okuženo območje z nevarno boleznijo ovac, brucelozo ali t.i. malteško mrzlico, ki so jo odkrili, potem ko je za njo zbolela Kranjčanka.
Kranjska družina je bila marca na obisku pri znancih v istrski vasi, kjer so postregli z mladim ovčjim sirom. Sredi aprila se je Kranjčanka zatekla po pomoč k zdravniku. Bolela jo je glava, sklepi, vrat, slabo počutje je spremljala tudi povišana telesna temperatura. Kranjski Zavod za socialno medicino in higieno je o brucelozi obvestil puljski zavod, veterinarska služba Hrvaške pa je takoj odredila pregled ovac na tem območju. Od že pregledanih živali so ugotovili, da jih je kar 31 odstotkov okuženih z brucelo. Okužene trope ubijajo. Začasno je prepovedana tudi uporaba ovčjega mleka in mlečnih izdelkov s tega območja.
Gorenjcem, ki se odpravljajo na dopust v Istro, svetujemo, naj ne uživajo surovega neprekuhanega mleka, naj ne kupujejo izdelkov, predvsem sirov, ki jih ponujajo prodajalci (tudi ob avtomobilski cesti) brez ustreznih dovoljenj in potrdil.
Bruceloza se prenaša na ljudi z neprekuhanim mlekom, mlečnimi izdelki in mesom okuženih živali. Še posebej nevarna je smetana ovčjega mleka. Nevarni so tudi stiki z obolelimi živalmi, ki so povrgle. Ljudje, ki zbolijo za brucelozo - bolezen traja več mesecev ali celo let - imajo pogosto temperaturo, tožijo o bolečinah sklepih, pogosti so glavoboli, močnejše znojenje, vse te bolezenske znake pa spremlja velika utrujenost. • H. J.
Mešalnica krmil pod inšpektorskim nadzorom
Na Trati so spet oživeli mokarji
Škofja Loka, 9. julija - Krajevna skupnost je 27. junija obvestila inšpekcijske službe v Škof ji Loki in republiškega sanitarnega inšpektorja o ponovnem pojavu rdeče rjavega mokarja v naselju, ki izvira iz KŽK-jeve Mešalnice krmil.
Kmetijska inšpektorica Meta Šubelj je v svojem odgovoru za škofjeloški izvršni svet zapisala, daje Mešalnica že nekaj let pod stalnim nadzorom in se bori proti skladiščnim škodljivcem, kot ji dopuščata stroka in denar. Pripominja, da bi bilo pametno temeljiteje nadzorovati tudi druga skladišča zrnatih živil in mlevskih izdelkov na Trati.
O letošnji oživitvi rdeče rjavih mokarjev, ki se radi zajedajo v fasade bližnjih hiš, napadajo živila in celo leseno pohištvo, pa je inšpektorica postregla s podatkom, da je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor marca v Mešalnici opravil deratizacijo in prvo preventivno dezinsekcijo; druga je bila zadnji dan maja, tretja pa naj bi bila v drugi polovici julija. Po prvi dezinsekciji so se pokazali v vzorcih že živi primerki insektov, zato so po nekaj dneh dezinsekcijo silosov in njihove okolice ponovili ter plinili dve celici, po drugi dezinsekciji pa so dobili žive insekte samo v eni celici, in sicer dva riževa Žižka, dva primerka žitnega kutarja in štiri mokarje. Navzočnost insektov je ugotavljal Kmetijski inštitut Slovenije. Celico, kije bila že dvakrat plinjena, praznijo, da bodo lahko ponovili dezinsekcijo z notranje strani. • H. J.
Halo, 93
Minuli dnevi so bili za črno kroniko - na srečo - nenavadno puščobni. Prometnih nesreč s hujšimi posledicami prek vikenda ni bilo, tudi poklicni gasilci iz Kranja so imeli opravka predvsem s prevozi karamboliranih in pokvarjenih vozil. V ponedeljek, 2. julija, so na Cesti talcev reševali rovokopač, ki je padel v jamo, naslednji dan pa so jih klicali k prometni nesreči na Meji, vendar potem njihova pomoč ni bila potrebna.
• H. J.
M)   H E M I C M A TOVARNA  P O D N A R L
Objavlja na podlagi sklepa DS
JAVNO LICITACIJO za odprodajo osnovnih sredstev:
TOVORNI AVTO ZASTAVA 650 AD, letnik 1981, z izklicno ceno 60.000 din
OSEBNI AVTO LADA 1200 S, letnik 1984, z izklicno ceno 17.000 din
Ogled avtomobilov bo mogoč eno uro pred začetkom licitacije. Na licitaciji lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki pred začetkom licitacije plačajo varščino, in sicer 10 % od izklicne cene.
Prometni davek na izlicitirano ceno plača kupec.
Kupljeno osnovno sredstvo mora kupec plačati in prevzeti takoj.
Prodajali bomo po načelu »videno-kupljeno«. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Moderni interieri
trgovsko podjetje s pohištvom in stanovanjsko opremo, p.o. Ljubljana, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja objavlja za potrebe Prodajnega salona Kranj, Ul. Mirka Vadnova 7 prosto delovno mesto
SNAŽILKE
Pogoji: končana osnovna šola (I. stopnja), od 1 meseca delovnih izkušenj, 2 - mesečno poskusno delo
Za objavljeno delovno mesto bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazil o izpolnjevanju pogojev na naslov: Lesnina Mi Moderni interieri, Poslovni sekretariat, Parmova 53, 61000 Ljubljana, v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu pristojnega organa.
MALI OGLAS LAHKO POŠLJETE TUDI PO POSTI
izpolnite kupon, ki ga objavljamo in ga pošljite na naslov ČP GLAS, Cesta JLA 16, 64000 KRANJ « mali oglasi«. Oglase, ki jih bomo prejeli do srede, bodo objavljeni v petkovi številki, tiste, ki bodo prispeli do petka, pa v torkovem Gorenjskem glasa.
1
KUPON ZA OBJAVO MALEGA OGLASA
BESEDILO:......................................................................................
(Prosimo, da pišete s tiskanimi črkami.)
Naslov v oglasnem oddelku, šifra..............................................
Naslov naročnika malega oglasa:..............................................
NAROČNIK
GORENJSKEGA GLASA PODPIS:
DA
NE
L
J
AZUR - Kamnik d.o.o.
VRHPOIJE 170
tel. in fax. (061)832-875
TRGOVINA AZUR KAMNIK VAM V SVOJI PRODAJALNI V VRHPOUU 170, (1 km iz Kamnika proti Celju) IZ LASTNE PROIZVODNJE NUDI: KAMINE
odprte kamine (sistem voda - zrak) kaminske obloge vseh vrst vrtne grile in ražnje
MARMOR
okenske police (zunanje in notranje) stopnice (izdelava po naročilu)
BETONSKA GALANTERIJA
velika izbira tlakovcev, talnih plošč, robnikov, ograjnih elementov, cvetlična korita, fontane itd.
IZREDNA PONUDBA
Okenske police Iz marmorja - CARRARA Italija
190,00 din tekoči meter Izdelamo po naročilu
ORGANIZIRAMO DOSTAVO NA DOM!
S SVOJIMI MONTAŽNIMI EKIPAMI DOBAVLJAMO IN
VGRAJUJEMO VSE VRSTE KAMINOV IN VRTNIH GRILOV.
Dobro smo založeni tudi z vsem ostalim gradbenim materialom po najugodnejših cenah.
NE POZABITE: PRI AZURJU V KAMNIKU SE DOBI VSE -NO, SKORAJ VSE!
SE PRIPOROČAMO IN KMALU NASVIDENJE'
GALANTERIJA
KRANJ - PLANINA Jaka Platiše 11
POSEBNA UGODNOST DO 25. julija
Poleg Šiviljskega materiala pn bora ta kvariš m pleieoie vam nudimo
• volno vseh vrsl od 210.00 din dal|*
• bombaino preio vseh vrst od 350,00 din dal)*
• otroške matice od 28,00 din dal|*
• otroSke kolke in Permu
11 • i. . od 35.00 din d*l|*
• otroške kopalka od 35.00 do 120.00 din
• genske kopalke od 130,00 dO 180.00 din
• moške kopalke od 112.00 do 135.00 din
Po ugodnih cenah vam nu dimo 5e genske majica no gavice vseh vrsl krila in hlačna krila
Pri nakupu nad 600.00 din rriu.-nosi pl.ii .1,1 v dv*h obrokih: (in nakupu, nad 1,000.00 din popust v bla ou 30 %.
Odprlo od 9    12 m 15 20 ure. sobota od 9 13
Odbor za pripravo občinskega praznika občine Kranj in Agencija PAN zbirata za prireditev
KRANJSKA NOČ
ki bo potekala v petek, 27. in soboto, 28. 7. 1990, izvajalce gostinske in ostale ponudbe.
Letos bo glavni prireditveni prostor Trg revolucije. Prijave zbiramo do 17. 7. 1990 na naslov:
Agencija PAN
Kranj, d. o. o. Planina 3 , 64000 Kranj, tel.: 064/33-171 (48).
cir
Alpska modna industrija Al.MIRA p.o. Radovljica
Odbor za delovna razmerja podjetja Alpska modna industrija ALMIRA p.o. Radovljica objavlja prosto delovno mesto
TEHNOLOG KONFEKCIJE ZA POSLOVNO ENOTO
BOHINJ
za nedoločen čas
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— višja ali srednja strokovna izobrazba tekstilne smeri -konfekcionar
— najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Od kandidata pričakujemo samostojno in tekoče reševanje tehnologije pri proizvodnji konfekcije.
Plača po dogovoru.
Prijave na objavljeno delovno mesto sprejema kadrovska služba podjetja Almira Radovljica, Jalnova c. 2 v roku 15 dni od dneva objave oglasa.
TOKOS Tržič
p. o.
tržiška tovarna kos in srpov - tržič
Delavski svet Tokos Tržič objavlja prosta dela in naloge
VODENJE FINANČNO-RAČUNSKEGA SEKTORJA
POGOJI: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 3
oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj uspešno vodenje in organiziranje dela.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Komisija za delovna razmerja Tokos Tržič objavlja prosta dela in naloge v
RAZVOJNEM SEKTORJU (razvijanje novih izdelkov in tehnologij, konstruiranje izdelkov, orodij, naprav)
Sprejeli bomo I delavca z visoko ali višjo strojno usmeritvijo ter 3 leti oz. 2 letoma ustreznih delovnih izkušenj.
Poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po razpisu na naslov: Tokos Tržič, Cankarjeva 9, 64290 Tržič
do o. KRANJ AVTOŠOLA O Begunjska 10
tel.064 26245
<
Želite postati voznik? Dober voznik? Postali boste v dveh mesecih.
Vpisujemo v poletno šolo za voznike. Dopoldanski ali večerni pouk:
# prve pomoči z izpitom (cena 350,00 din)
• cestno-prometnih predpisov (cena 200,00 din) Opravljamo pouk praktične vožnje kandidatov kategorij: A (cena ure vožnje 150,00 din, z lastnim vozilom 115,00 din)
B (cena ure vožnje 125,00 din, posebna ponudba, paket 10 ur samo po 120,00 din - vel|a le juh|a) z vožnjo pričnete takoj, poučevali vas bodo pri|azni inštruktorji.
SAMO PRI NAS: Vsi, ki vozniški izpit imate, znanje pa vam je ušlo, osvežite ga na naših vozilih za le 110,00 din na uro vožnje.
PRI NAS POSTANETE   VOZNIK Z VELIKO ZAČETNICO!1!
A
m Agromehanika
Kranj, Hrasti« 52 a
Kranj, Hrastja
tal   34-034. 34-033, 30-033
KMETOVALCI:
• P0 UGODNIH CENAH NUDIMO LASTNO ŠKROPILNO TEHNIKO: VSE VRSTE ŠKROPILNIC IN AT0MIZERJEV
• MOŽEN NAKUP VSEH REZERVNIH DELOV ZA PROGRAM TOMO VINK0VIČ, IMT BEOGRAD IN LASTNEGA PROGRAMA ŠKROPILNE TEHNIKE
NAJUGODNEJŠE - NAJNIŽJE CENE ZA TRAKTORJE TOMO VINKO VIČ TIP 821 ZNIŽANJE 00 15.7.1990 (KOLIČINE OMEJENE)
ODPRTO VSAK DAN od 7. - 17. ob SOBOTAH od 8.-12. ure tel. 064/43-035 064/36-033
ure
CEKIN
ServiS pralni stroji
Originalni rezervni deli na zalogi.
Dalo opravimo pri vas na domu. Se priporočam.
RAJKO KINJIFIC
Tončka Dežmana A teMD64] 3B 5«aO 64 000 KRANJ
MULI OGLASI
@ 27-960 Cesta JU 16
aparom stroh
Prodam barvni TV Gorenje. Ogled od 16. do 17. ure. « 21 -665 10215 Prodam žitni KOMBAJN Matsey Ferguson, širine 2.5 m. « 45-390
___10296
Prodam nov BETONSKI MEŠALEC Lifan.« 44-559 10303
Prodajalna "Simy" Kranj, Gorenjskega odr. 14, imamo zaradi velikega povpraševanja, zopet na zalogi LEŽALNIKE, težke 2.2 kg, v torbicah. Cena 250,00 din. 10332
MOTOR za čoln, Tomos, 4 KM, ugodno prodam. Pavel Jazbec, Sebenje 56, Tržič, « 58-351 10364
Prodajam JADRNICO Elan 375. Zvone Stare, Zg. Bitnje 186, Žabni-ca 10390
posesti
Medetažno dvostanovanjsko HIŠO - Prihodi nad Jesenicami, z 900 kvad. m. vrta, centralna kurjava, telefon, ugodno prodamo. Šifra: ŽIVITE Z NARAVO 10319
Prodam skoraj nov črno-bel TV Gorenje na daljinsko upravljanje. Ogled popoldan. Ravnik, Boh. Belil40 10313 «77-177
V Zasipu pri Bledu prodam komunalno urejeno PARCELO, vel. 560 kvad.   m.   Cena   40.000 DEM.
10345
Barvni TV Gorenje Kerting, ugodno prodam, g 27-715_10321
Prodam nov kombiniran MIZARSKI STROJ, 4 operacije, šir. sko-blenja 30 cm.« 75-991 10333
Po ugodni ceni prodam barvni TV Gorenje, brezhiben, starejši. «622-153__10335
Ugodno prodam CIRKULAR. Meden, Golnik 7/a_10357
gradbeni material
Zelo ugodno prodam litoželezno PEČ za centralno kurjavo, 4 sončne KOLEKTORJE IMP, suhe hrastove PLOHE, 60 kvad. m. furnirane lužene OBLOGE, 10 furniranih vratnih KRIL LIP in 10 kub. m. STI-ROPORA, deb. 4 cm. « 25-751
.___10308
Ugodno prodam dva RADIATORJA, dim. 90 x 120 cm. « 67-338 - . 10316
Prodam smrekove OBLOGE. «64-255 10352
Ugodno prodam rjave KERAMIČNE PLOŠČICE, kvadratna oblika. Primerne tudi za balkon in železno PEČ. Ogled dopoldne, od 9. do 12. Ufe. Ferbar, Benedikova 16, Kranj -Stražišče_10368
Prodam rabljeno strešno OPEKO špičak. 1.200 kosov. Mavčiče 48/a, »40-174 10373
kupim
Kupim POMIVALNO MIZO z dve-™a   *0ritoma  in odcejalnikom.
»Zi400_____ 10370
Jupim suhe smrekove PLOHE, aeb. od 5 do 10 cm. Babic, Bistrica jj D"plje, « 70-007 10384
lokali
Odda
m opremljen BOUTIOE z bla-
DEM V bliŽin' B'eda' S'fra 10000
10351
obvestila
TV - VIDEO - HI Fl SERVIS hitro in *valitetnol Inforamcije na * 39-886. SE PRIPOROČAMO!
9092
ELEKTRO SERVIS - popravilo ma-,in gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja, napelje-Va"je nove elektroinstalacije ali obnovim staro. Huje 19. Kranj, »37-427 __9668
VODOVOD NA HIŠI (novo ali po-Pravila) vam izdelam solidno in
kvalitetno. « 28-427_9769
vsi osamljeni pozorl AFRODITA *enitna posredovalnica v Kranju vabil Vsak četrtek, od 15. do 18. Ure in v soboto od 9. do 12. ure ali » 34-581, ko so uradne ure. 9998
Hitro Po ,
»74-352
vam PREBELIM stanovanje Solidni ceni
Pokličite na 10383
ostalo
*redno ugodno prodam kombini-ffc otroski VOZIČEK in otroško Zl-?.ELKO. Cena 2 000,00 din. Maro ^il^jegunjska 1, Kranj 10116 ^^ntralno OZVOČENJE in KITARO
ender Jaguar, ugodno prodam ali jenjam za gradbeni material. »74-563 10126
pr°dam GUMI VOZ. Zupančič, ^JJejajH__ 10200
Trwno Pfodam 200 kosov PLA-p^-JEV in nekaj GAJBIC za sadje.
,nt«'. Vešter 16, Škofia Loka
_ 10305
'odam" ŠOTOR in kupim PO-g^O»42 661_10312
jJ^P PRIKOLICO Adria 380, gara-rja "a- «lo dobro ohranjena, pro dr"\. Novak, Gorenjska c. 39, Ra-
J°^ca__10325
• r°dam ma|0 rabljen globok itali-^^VOZICEK. «622-167 10328 jjRSohranjen otroški športni VO-•»»-)„ 1 dežnikom, prodam. *3«-338 10331
V najem oddam manjše POSE-STVO. Mlaka 1, Begunje 10377 Prodam visokopritlično, enostano-vanjsko HIŠO z vinogradom, v skupni površini 53 arov, v Dolenjem Leskovcu pri Brestanici. Voda je v hiši. Cena 85.000 DEM. « 57-953_10382
razno prodam
GORSKO KOLO Peugeot, novo, shimano   STI,   50 cm, prodam.
« 064/622-833_9950
Prodam sprednji ODBIJAČ za Peu-geot 205 ter barvna EKRANA, malo rabljena, tip ekrana A 66 - 140 X Valvo. Naslov v oglasnem oddelku^_10344
Poceni prodam REGAL za dnevno-sobo, ANTENE, OJAČEVALCE, DROG - kompletno, za programe Zagreb, Koper, I. in II. Ljubljana ter I. in II. Avstrija. Kavčič, Gradnikova 119, Radovljica_10360
GORSKO KOLO IRIDE, novo, shimano oprema, 54 cm, prodam. «064/631-162 _9982
Prodam 1 kub. m. SPIROVCEV in BANKINE, kombiniran ŠTEDILNIK in električni RADIATOR. Gasilska 24/b. Šenčur 10386
Prodam cca. 1500 kosov rabljene STREŠNE OPEKE in 460 I KURILNEGA OUA. «21-201
Ugodno prodam SEDEŽNO garni-turo in LOVSKO PUŠKO CZ 7 x 64 s strelnim daljnogledom suhi montaža.« 37-330 10040
Prodam hrastove PLOHE in KRA-VO po izbiri, s teletom ali brez. Po-savec 65, Podnart 10388
stan.oprema
Raztegljiv TROSED s kovinskim mehanizmom (Latoflex), dim. 150 x 195 cm, prodam za 700 DEM v dinarski protivrednosti. «66-877 Prodam POHIŠTVO za dnevno so-bo z raztegljivim KAVČEM in FOTELJEM. «24 019_10324
Ugodno prodam ohranjeno SPALNICO in kuhinjsko OPREMO s hladilnikom. «73-641 10380
_V *^_
stanovanja
Mlad par vzame v najem STANOVANJE v Radovljici. Odlična pla-
čnikal «061/59-036_10297
Zamenjam 2 sobno pritlično STANOVANJE s centralnim ogrevanjem,  na Jesenicah, za večje.
« 84-388 _10317
Kupim 2- ali 3-sobno STANOVANJE v Kranju, do 75.000 DEM ali najamem STANOVANJE za kratek čas. Šifra: KRATEK OPIS 10323 Mlada družina najame STANOVANJE proti predplačilu. Šifra: DRUŽINA_10337
V najem vzamemo dve 1-sobni STANOVANJI. Šifra: BIRO 10340 Vzamem dekle na STANOVANJE. Emil Stern, Pot na Jošta 24, Kranj Mlada mamica nujno išče najem-niško STANOVANJE ali SOBO ši-fra: OKOLICA RADOVLJICA 10372 Moški dobi SOBO s kuhinjo in kopalnico.« 37-950_10375
SOBO ali STANOVANJE najame bodoča mamica. Plača vsako ceno! «37-950 10385
Z 750 LE, 34.000 km, prodam. Jože Volčič, Gor. vas - Reteče 52, škof-ja Loka 10306
APN 7 in MOPED, izdelan za ameriško tržišče, oba malo rabljena, prodam. «633-112_10307
Ugodno prodam Z 101, letnik 1974, registrirana do decembra 1990. Matjaž Šifrar, Gorenja vas 20
Prodam R 5, star pol leta. « 28-761
Prodam Z 750, letnik 1980, malo karambolirana, registrirana do septembra 1990. Ivan špolad, S.
Černeta 14, Kr. gora_10311
Prodam OPEL KADETT coupe, stiT rejši letnik, dobro ohranjen, registriran do aprila 1991. «81-231, int. 32-57, dopoldan_10314
Prodam Z 101 SC, letnik 1979, registrirana do oktobra 1990. Cena 2.200 DEM. «83-701, od 15. do 18. ure_ _10315
Prodam PLATIŠČI z gumami za Avtomatik. « 74-709_10320
Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980. «68-406_10327
MOSKVIČ 1500, z rezervnimi deli, neregistriran, prodam po ugodni ceni. Dušan Mirič, Ljubljanska 28, Bled__10329
Z 750, odlično ohranjena, prodam. Jože Šušteršič, Mavčiče 20  10334
Prodam Z 750, letnik 1981. Zg. Desnica 68 10336
Prodam MERCEDES 11-13, keson 6.20, letnik 1976. «633-113 10339
Prodam Z 750, letnik 1977. Cena po dogovoru.« 27-129 10342
vozila
Prodam FIAT Argenta, letnik 1983. Cena ugodna. Godešič 19, Skofja
Loka, «633-898_ 10184
Prodam FIAT 126. letnik 1978, celega ali po delih. « 22-558 10299 Prodam Z 750, letnik 1984, registrirana do m8ja 1991. Kovor 115, Tržič, «57-801_10301
Prodam JUGO 45, letnik november 1985. Cena 4.700 DEM. Moži na, Zg. Bitnje 181, Žabnica 10302 Lepo ohranjeno Z 750 SC, letnik 1984. prodam za 2.800 DEM. ««25 991 10304
Prodam R 4, letnik 1988.
> 24-435 10346
JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. Pšata 15, Cerklje,« 42-820 10349
Prodam avstrijsko otroško dirkalno KOLO na 10 prestav, skoraj nerabljeno, kot novo. Sp. Brnik 81, Cerklje, «42-053_10353
Prodam Z 128 Skala 55, letnik maj
1989, registrirana do maja 1991 in dirkalno KOLO na 10 prestav. «26-702_10355
Prodam APN 6 S, letnik 1988 ter ČELADO Nolan 32, enake starosti. Vse je zelo dobro ohranjeno. Ogled popoldan, od 15. do 18. ure. Primož Majcen, Prešernova 9, Bled 10356
Z 128, letnik 1987, odlično ohranjena, prodam. Poljče 39, Begunje, « 73-777_;_10358
Prodam GOLF JGL diesel. letnik 1985, prevoženih 61.000 km. « 66-490_10359
Prodam FIAT 128, letnik 1973, prva registracija 1982, registriran do julija 1991. « 48-548, popoldan _10361
Prodam APN 6, star eno leto ali zamenjam. Predoslje 116, Kranj _10362
Prodam Z 128, letnik 1987. Čirče 2,
Kranj (Dušan)_10363
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. « 80-705 10371 JUGO 101 Skala 55, letnik januar
1990, prevoženih 8.000 km, prodam. Marko Meglic, Grahovše 11,
Tržič, «51 -446_10374
Z 750, registrirana celo leto, rahlo karambolirana, vozna, ugodno prodam. «66-105 10378
Prodam FORD Escort, letnik 1982 in BRAKO PRIKOLICO. « 70-305 _10379
Prodam karambolirano Z 101. Ogled popoldne. Rupa 40, Kranj,
«21-018_10381
Zaradi bolezni prodam TOVORNI AVTO Mercedes 11-13, dobro ohranjen. Felicijan, Ljubno 121, Podnart_10387
Prodam DIANO, letnik 1978, registrirana do februarja 1991. Šparo-vec, Zg. Duplje 26 10391
zaposlitve
KV NATAKARICO redno zaposli gostil na v Kranju. « 22-890 9775
Če ste ostali brez zaposlitve in imate prosti čas, poskusite kot POTNIK DZS. Tedenska izplačila provizije! « 622-343_10118
Za delo na Bledu v športnem turizmu iščemo fante z aktivnim znanjem angleščine. «061/59-036 _10298
Odgovornega, resnega SODELAVCA z avtom in nekaj prostega časa, iščem. Zaslužek odfičenl «27-710, zvečer_10300
Zaposlim dva MESARJA, lahko tudi priučena. Informacije na «23-441_10322
Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Možnost skladiščenja. Šifra: DELAVEC_10326
Sposobni AKVIZITERJI pokličite na « 77-2761_10338
Iščem primerno osebo za občasno VARSTVO dveh otrok in občasno pomoč v gospodinjstvu. « 75-618 _10347
INSTRUIRAM nemščino za osno-vne in srednje šole. «33-151 _10365
Takoj zaposlim KV ali PKV PLE-SKARJA.« 23-143_10376
Honorarno zaposlimo RADIOME-HANIKA za popravilo TV, Hi-fv in Video naprav. «632-559 10392
živali
Prodam dva meseca stare rjave JARKICE. Oman, Zminec 12, Škof-ja Loka, «621-475_10137
Prodam grahaste in rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Škof ja Loka _10289
Manjše in večje PRAŠIČE prodam ter 1 mesec stare PIŠČANCE pitance, primerne za dopitanje. Stanonik, Log 9, škofja Loka 10290
Prodajamo PURANE. «46-036
_10310
Tri nemške BOKSERJE, mladiče, z rodovnikom, stare 8 tednov, cepljene, ugodno pr odam. Trubarje-va 12, Bled, «77-125_10330
Prodam 10 dni starega BIKCA. Ju-lijana Frelih, Selo 52, Bled    10341
Prodam plemensko TELICO si-mentalko, stara 16 mesecev in 2 meseca starega nemškega OVČARJA.« 66-937_10343
Prodam več KOZ. Andrej Smolej, Gorica 13, Radovljica 10348
Prodam 5 tednov starega BIKCA. Luže 13, Šenčur 10367
Nemške OVČARJE z rodovnikom, prodam. Ramovž, Koseze 15, Vodice 10369
ZAHVALA
Kadar živeli je le še trpljenje, ko se utrip v brezupu ustavlja, smrt je takrat samo odrešenje, vendar srce pretežko se poslavlja.
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre, tete in tašče
MARIJE-MINKE MUROVEC
roj. Šinkovec
se iskreno zahvaljujemo dr. Bavdku za zdravljenje in sestri Anici za nego na domu. Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem PTT Kranj in Iskre-Terminali zahvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni ohred, sosedu Žibertu za ganljiv govor in Smrtnikovim fantom za zapeto pesem.
Žalujoči: sinova Marjan in Matjaž z družino ter ostali sorodniki
Kranj, Jezersko, 5. julija 1990
ZAHVALA
Ob smrti drage sestre in tete
NEŽE OVSENIK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Udir-ju, pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Naklo, Kanada, 27. junija 1990
ZAHVALA
Ob smrti mame, stare mame, tašče in prababice
FRANČIŠKE TAVČAR
p. d. Mihova mama iz Gor. Zetine
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom in sorodnikom za pomoč, izražena sožalja in podarjeno cvetje. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJENI
Gor. Žetina, junija 1990
V SPOMIN
LADIJU ULČARJU
Ko smo to najmanj pričakovali, te je kruta usoda iztrgala iz našega življenja. Mineva 10 let, odkar si zapustil naš dom, ki je ostal tih in samoten v neizmerni žalosti, a poln spominov nate, ki si ga tako pridno pomagal graditi, a ni ti bilo dano, da bi v njem živel. Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, hvala. Posebna zahvala velja tudi vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu.
VSI NJEGOVI
Sp. Gorje, julija 1990
ZAHVALA
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel z vami, katero vmes povedal. (O. Zupančič)
Ob slovesu moža in našega ata
IVANA DEBELJAKA
mizarja v pokoju
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje in tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali in mu lajšali trpljenje. Posebna zahvala dr. Lahu in osebju Kirurško gastroente-rološke klinike UKC Ljubljana. Ptisrčna hvala dr. Mariji Ravnihar Kunstelj za požrtvovalno nego, gospe Veri za spodbudna pisma, sosedama gospe Majdi in gospe Minki za pomoč ter g. župniku za lep obred. ŽALUJOČI: žena Lojzka, otroci Danica, Ivan in Milan z družinami
ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in tašča
NEŽA NOVAK
iz Trboj
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Lepo se zahvaljujemo dr. Pegamovi za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin, pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi sodelavcem Mercator Oljarica Kranj. Iskrena hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od naše mame, ki ste z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali ter jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni
ZAHVALA
Delo, skrb in trpljenje, bilo tvoje je življenje. Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal.
PAVEL OVČAK
iz Lesc
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, poklonili toliko lepega cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali!
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Dekorativni prt -Slovenija
»vik  V^tjJTf        >^:."- ^ik.*
V četrtek, 5. julija 1990, je bila v prostorih Vinoteke hotela Creina v Kranju predstavitev novega Slovenskega spominka -»Dekorativni prt Slovenija«. Predstavitev je s strokovnim mnenjem izvedel prof. dr. Janez Bogataj.
Na področju turistične spo-minkarske ponudbe so Biro Gorenjske turistične zveze, akademski slikar Vinko Tušek, zasnova Dukič jur. Božo - PVC design d.o.o. Kranj in Tekstilindus iz Kranja pripravili zanimivo novost - »Dekorativni prt Slovenija«. S tem se odpira novo področje pri ponudbi spominkov.
Slikar Vinko Tušek je naslikal ploskovno figuralni slovenski kolaž in mu določil barvne odtenke. Površino prta zapolnjuje likovno nizanje kulturnih, krajinskih, zgodovinskih, gospodarskih, naravnih in drugih značilnosti ter posebnosti, ki sestavljajo pojavnost današnje Slovenije.
Središče prta predstavlja stiliziran zemljevid Slovenije, v katerega so vnesene izbrane značilnosti (Planica, Lipica, Vojvodski prestol, Vaška situ-la...). Na obrobju prta pa si v zaporedju sledijo številni Slovenski kraji in krajevne znamenitosti (Kranj, Vrba, Bled, Bohinj, Trenta, Dobrova, Piran in tako vse do Maribora in Ptuja).
Pri tem najdemo tudi nekatere osebnosti iz naše literarne zgodovine in primere naše naravne in kulturne dediščine. Skratka, kot pravi prof. dr. Bogataj, prt odraža kulturno in siceršnjo oblikovanost slovenskega kulturnega prostora. Slikar pri tem ni izbiral samo atrakcij, ampak gre tudi za odkrivanje kulture v naravni vsakdanjosti. Prt torej odkriva raznolikost slovenskega prostora (alpska, panonska, mediteranska kultura) in zdi se, da bi bilo v prihodnjih dodelavah prta še graditi prav na teh sestavinah.
Seveda niso omenjeni prav vsi kraji, tudi ne vse manjše znamenitosti, v tem pa je bistvo, da se bodo ljudje začeli zavedati celovite pojavnosti slovenskega prostora. Verjetno bi bilo moč izdelati že kar nekakšne tematske prte za posamezna kulturna področja (kuli-narika). To pa je že naloga za prihodnost.
Zdi se, da pri tem izdelku ne gre le za spominek, ampak predvsem za izdelek, ki ga lahko dovolj široko razumemo in sprejmemo z vidika njegove funkcionalnosti. Kot poudarja dr. Bogataj, bi lahko našli še številne druge funkcijske izpeljave in izvedbene rešitve. Prt je na voljo v treh barvnih odtenkih - modrem, zelenem in rjavem.
Naprodaj je od tega dne dalje, kupite pa ga lahko v vseh
trgovinah s spominki. Še dimenzije: 140 x 160 cm, pripravlja pa se tudi različica za okroglo mizo - premer le-tega bo 140 cm; kmalu bo na voljo tudi komplet s štirimi seti.
Ob tej priložnosti je »Gorenjska - biro« za EP pri Gorenjski turistični zvezi pripravila in tudi predstavila obogaten program novoletnih poslovnih daril: poslovna usnjena galanterija, reklamna galanterija, koledarski program, vseh vrst pisala, rokovniki v treh velikostih in poslovni seti; vsako edicijo obogatijo lahko tudi z doti-skom podjetja po želji naročnika, na voljo pa je tudi sestava ponujenih predmetov po želji kupcev. Maja Cesnik
Foto: G. Sinik
Novo vodstvo
Radovljica, 9. julija - Dobre predhodne priprave so očitno pripeljale do kvalitetnega rezultata pri volitvah novega vodstva ZSMS - liberalne stranke Radovljica, vsaj tako ocenjujejo posamezniki iz razrešenega prejšnjega predsedstva. Neposreden način volitev je povzročil, da je od članov prišlo 141 izpolnjenih glasovalnih lističev. Končni rezultat je pokazal: novi predsednik je postal Jože Dežman (kustos Gorenjskega muzeja), podpredsednik Dušan Jovič in sekretar Andrej Kokot (diplomirani novinar). Po novem organizacija nima več nobenega profesionalnega funkcionarja, na svojem plačilnem spisku pa bo obdržala tajnika in dosedanje prostore, izvedeli pa smo, da se dosedanji profesionalni sekretar Rafael Podlogar vrača nazaj v "staro" službo v Žito. • V. B.
KO POTREBE, ZELJE IN PONUDBA POSTANEJO ENO.
Vsa vaša dosedanja poizvedovanja in izračuni o cenejših nakupih gradbenega materiala, vsi dobronamerni nasveti prijateljev in znancev so naenkrat odveč.
MERKUR Kranj vam je pripravil v svojih prodajalnah z gradbenim materialom izjemne cene za sedem vrst proizvodov. Primerjajte jih s cenami v vaših zapiskih. ODLOČITEV BO LAHKA!
t
cement Anhovo (vreča) apno (vreča) stiropor Srbac(m3) armaturne mreže (kg) kombi plošče 5 cm Srbac (m2) opeka BH 6 Ormož (kos) siporex (m3)
maloprodajne cene v din
50,70 36,55 865,00 10,70 88,10 7,30 1103,65
Vse dodatne informacije dobite v prodajalnah z gradbenim materialom MERKUR Kranj.
Novi kulturni kotiček na Bledu
Odprli so knjigarno in papirnico Državne založbe Slovenija
Bled, 5. julija — Direktor Državne založbe Slovenija Uroš Istenič je na današnji otvoritvi poudaril predvsem kulturni pomen knjigarne in papirnice, ki bo obenem tudi galerija.
Bivši prostori knjigarne DZS na Bledu so bili v stanovanjski hiši nasproti avtobusne postaje, torej skrajno neprimerni. Denarja, da bi se selili v trgovski center, niso imeli in tako so se delavci trgovinske dejavnosti skupaj z DZS trudili najti druge ustrezne prostore. Rešitev so našli šele, ko se je prodajalna tovarne Peko, ki je bila v sedanjih prostorih knjigarne, selila v trgovski center. »Veliko razumevanja pa je pokazal Grand hotel Toplice, ki je last-
nik sedanjih prostorov,« je povedal Andrej Korošec, direktor trgovinske dejavnosti.
V novi knjigarni se bodo trudili domačemu in tujemu gostu ponuditi čimveč domačih in tujih knjig (domače prevedene v tuje jezike) in voditi kulturno galerijsko dejavnost, ki bo popestrila dogajanje na Bledu. Sodelovati nameravajo z gorenjskimi slikarji in kiparji. S knjigarno DZS v Radovljici, kjer je do sedaj potekalo glavno kulturno dogajanje v radovljiški občini, si bodo program razdelili. Na otvoritvi je bila že predstavljena prva knjiga »Rože na Slovenskem«, avtorja Luke Pintarja, zdravnika, pediatra na ljubljanski otroški kliniki.
T. G.
O svetovnem kongresu
Radovljica, 6. julija - Pobuda, ki je še pred volitvami nastala v vrstah radovljiške ZSMS - liberalne stranke, da se organizira poseben nadstrankarski debatni klub, že kaže prve sadove. Klub imenovan "Ni nam vseeno" je namreč pretekli petek v večernih urah pripravil svoje prvo srečanje na gradu Kamen, ki se gaje udeležilo okrog štirideset obiskovalcev. Tema pogovora je bila zaznamovana v kar največji širini, tematika je bila namreč obrnjena v slovenski svetovni kongres.
V mislih, ki so jih navzoči razpredali vse tja do polnoči, je bilo govora o vsej širini začete akcije, obiskovalci pa so imeli ob voditelju, Jožetu Dežmanu, kaj kompetentnega sogovornika, kajti glavne misli večera je razpredal prvi človek iniciativnega odbora za organizacijo slovenskega svetovnega kongresa, Vlado Hab-jan. Omenimo ob tem še, da je bila prireditev, ki bo svoje naslednike doživela takoj po letnih dopustih, zaokrožena tudi kulturniško, saj sta se obiskovalcem z grafikami oziroma glasbo predstavila tudi Črt Frelih in Andrej Kokot, ustanovljen pa je bil na ravni občine Radovljica tudi poseben pododbor (Alenka Bole Vrabec, Jože Dežman in Zvone Prezelj), ki se bo po besedah Rafaela Podlogarja neposredno povezoval v pripravo slovenskega svetovnega kongresa. • V. B.
Slovenski železarji in čisto okolje
Razstava Slovenskih železarn z naslovom Slovenski železarji in čisto okolje, ki je bila predstavljena tudi na mednarodni razstavi »Tehnika za okolje« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se seli v vsa tri železarska mesta.
Jesenice, 7. julija - Jeseniška železarna v okviru Slovenskih železarn na mednarodni razstavi sodeluje H od leta 1982 Namen sodelovanja je predvsem v tem, da javnosti pokažejo svoja prizadevanja za varstvo okolja in dobljene rezultate. V slovenski javnosti je dolga leta prevladovalo mnenje, da Železarna premalo stori za izboljšanje stanja. Ker pa z načrtnimi vlaganji rešujejo to problematiko in so dosegli že lepe rezultate, pO; skušajo na ta način to javnosti tudi predstaviti. Na razstavi, ki so jo odprli včeraj v jeseniškem Doliku, je mogoče videti fotografske primerjave med staro in novo tehnologijo, gibanje porab različnih vrst energije v Slovenij1 in železarnah, pri čemer je pomembno, da so železarji porabo energije zmanjšali za tretjino. Diagrami prikazujejo primerjavo onesnaženost' mest po koncentraciji S02 v kurilni sezoni, kjer je Ljubljana še vedno na 3. do 8. mestu, Jesenice pa so se iz sezone 1984/85, ko so bile na 16. mestu, v pretekli sezoni padle na 20 mesto. Nadalje so prikazani diagrami emisij prahu v železarskih mestih in predstavitev odpraševalnih sistemov v železarnah. Predstavljena je tudi raziskovalna naloga »Vpliv modernizacije jeseniške jeklarne na ekolo.ške razmere v jeseniški dolini«, ki jo izvaja Metalurški inštitut. Govornik na otvoritvi je bil mag. Janez Jamar, ki je izpostavil trenutno najbolj pereče težave jeseniške Železarne. To so problemi odpadnih imulzij, oljnih gošč in nevtralizacij. Za rešitev teh problemov so /c izdelani projekti; pri Ljubljanski banki pa je vložena prošnja za kredit mednarodne banke za reševanje ekoloških problemov in energije.
T. G-
TRGOVINA "DISKONT" KRIŽ,
AMALIJA MAROLT
VSAKODNEVNO VAM NUDIMO:
• ŠPECERIJSKO BLAGO
• DELIKATESNE IZDELKE
• BREZALKOHOLNE PIJAČE
• ALKOHOLNE PIJAČE
VSE PO DISKONTNIH, KONKURENČNIH CENAH!
• VREČA SLADKORJA - 50 kg SAMO 450 DIN NOVOST: DOSTAVA NA DOM!
15. 7. 1900 VALČEK MATINEJA
NASTOPA ansambol LIPA od 9.-14. ure DRUŽABNE IGRE
GOSTINSKE USLUGE NUDI GOSTILNA TIHEC (LEBEN JOŽE) SPECIALITETA: LOVSKI GOLAŽ TRGOVINA DISKONT VAS BO PRESENETILA Z IZREDNO UGODNIMI POPUSTI
PRISRČNO VALBJENI
- ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 20. URE SOBOTA OD 8. DO 16. URE NEDELJA OD 8. DO 12 URE