76 GLOBALNI MEGATRENDI – ZNANILCI SPREMEMB GLOBAL MEGATRENDS - THE SIGNIFIERS OF CHANGES ZAKAJ SO GLOBALNI MEGATRENDI POMEMBNI ZA SLOVENIJO, EVROPO IN NAŠE OKOLJE? Why are global megatrends important for Slovenia, Europe and our environment? Barbara Bernard Vukadin, Nataša Kovač , Monja Sebela lobalni megatrendi so trendi globalnega razvoja, ki bodo moč no vplivali na našo prihodnost. Določ itev njihovega vpliva se lahko opravi s sistematič no analizo. Metodologijo za eno takšnih analiz je razvila Evropska agencija za okolje (EEA) s podporo švicarske okoljske agencije. Agencija za okolje (ARSO) bo s podporo Ministrstva za okolje in prostor ter EEA, v prihodnjih dveh letih to analizo tudi izvedla. Predpogoj za izvedbo analize sta dobro poznavanje posameznih globalnih megatrendov, ki jih je z vidika vpliva na okolje pripravila EEA in vam jih predstavljamo v tem prispevku ter kazalci okolja, ki so objavljeni na spletni strani ARSO (http://kazalci.arso.gov.si/). Slika 1. Globalni megatrendi analizirani v poroč ilu SOER 2015 (vir: EEA, SOER 2015) Figure 1. Global megatrends analysed in SOER 2015 (source: EEA, SOER 2015) Države sveta so danes medsebojno povezane in celo soodvisne, tako da niso več izolirane od sprememb in dogodkov, ki se dogajajo zunaj njih. Nekatere razvojne spremembe imajo dolgoroč en globalni vpliv. Takšnim trendom reč emo globalni megatrendi (s kratico GMT). Z namenom, da bi se jih ljudje zavedali in da bi se države nanje lažje prilagodile oz. kolikor se da zmanjšale njihov negativni vpliv, je EEA prepoznala in opisala 11 globalnih megatrendov, ki so pomembni za okolje ter jih predstavila z vidika vplivov, ki jih imajo oz. jih bodo imeli na Evropo in svet. V pripravi sta še 2 megatrenda, robotizacija in vrednostni sistem, ki vplivata na potrošne vzorce, tako da bo megatrendov kmalu 13. G Agencija Republike Slovenije za okolje 77 Podrobneje je EEA 11 globalnih megatrendov, ki so relevantni za evropsko okolje, analizirala v svojem evropskem poroč ilu SOER 2015. V omrežju Eionet, ki ga vodi EEA, na to temo poteka več aktivnosti. Ena od njih so analize vpliva GMT na nacionalni nivo, ki jih poleg Slovenije pripravljajo tudi druge države. GMT 1: Razhajanje v svetovnih prebivalstvenih trendih Svetovno prebivalstvo se je od leta 1960 podvojilo in trenutno znaša 7,5 milijarde prebivalcev. Prič akujemo, da se bo do leta 2050 poveč alo na 8,3–10,9 milijard. Vendar se več ji del rasti prič akuje v državah v razvoju, predvsem v mestih, pri č emer se bo poveč al delež mladih, ki bodo težko našli zaposlitev. Precej drugač ni so prebivalstveni trendi razvitega sveta; prebivalstvo se stara, zato bo stagniralo ali celo upadalo. Migracije v Evropo z drugih delov sveta se bodo tako najverjetneje nadaljevale in do neke mere lahko nadomestijo naravni upad števila prebivalcev in delovne sile v Evropi. Zahtevale pa bodo korenite politič ne intervencije na regionalni in nacionalni ravni. V GMT 1 je poudarjeno, da je potrebno prenaseljenost kot domnevni vzrok za planetarno krizo nadalje raziskati. Ni res, da planet ne more preživeti, ker nas je preveč . Vzrok težav je v nač inu življenja in vedno več jem številu industrializiranih gospodarstev, ki zahtevajo vedno več virov, ki jih planet ne bo mogel proizvesti. Dejstvo je namreč , da v številnih regijah rabo naravnih virov bolj usmerja gospodarska rast kot rast prebivalstva. GMT 2: Na poti k bolj urbaniziranemu svetu Število prebivalcev, ki živijo v mestih se poveč uje. Do leta 2050 naj bi v mestih živelo približno 70 % ljudi. Demografi ocenjujejo, da bo Azija do leta 2050 dom več kot 50 % svetovne mestne populacije. Na to moramo biti pozorni, saj v mestih nastane največ izpustov toplogrednih plinov in za svoje delovanje porabijo največ surovin. Ustvarijo 80 % svetovnega BDP. Mesta imajo najboljše pogoje da postanejo zelena, da odpravijo revšč ino in pomanjkanje, a se lahko v primeru slabega upravljanja sprevržejo v ravno nasprotno, prenaseljena, onesnažena in revna območ ja z velikim ogljič nim odtisom. Da je pogosto tako, nam govori dejstvo, da v slumih živi ogromno prebivalcev in da je rast najhitrejša ravno tam. Dejstvo je, da v nekaterih Afriških državah kar 90 % urbanega prebivalstva živi v slumih. GMT 3: Spreminjajoč e se breme bolezni in nevarnosti pandemij Zdravje je bistveno za č lovekov razvoj, okolje pa vedno bolj obravnavamo kot ključ ni dejavnik za zdravje ljudi. Globalno se je zdravje v zadnjih desetletjih izboljšalo saj se prič akovana življenjska doba daljša in trenutno znaša 72 let. Kljub temu je pojavnost bolezni med prebivalstvom neenakomerno porazdeljena in med drugim odvisna tudi od spola ter socialnega in ekonomskega statusa posameznika. V razvitem svetu so se izobraženost prebivalstva, sanitarni pogoji ter dostop do zdrave hrane in vode moč no izboljšali, a ljudje kljub temu živijo nezdravo življenje. Nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, diabetes, duševne bolezni in debelost so presegle število nalezljivih bolezni, pri č emer so srč no-žilne bolezni in rak najpogostejši vzrok smrti na svetu. Poleg tega se prebivalci sooč ajo tudi z onesnaženim okoljem, ki negativno vpliva na njihovo zdravje. Kar 24 % bolezni in 23 % prezgodnjih smrti je posledica onesnaženega okolja. Največ je breme bolezni predstavlja onesnaženost zraka. Predvideva se, da se bo število smrti zaradi delcev (PM) v zraku do leta 2050 podvojilo na 3,6 milijard predč asno umrlih, pri č emer bo več ina žrtev v Indiji in na Kitajskem. Države v razvoju se sooč ajo tudi z revšč ino, saj kar 1,2 milijardi ljudi živi v ekstremni revšč ini. Zelo problematič ne so nalezljive bolezni, saj smo nanje slabo pripravljeni. Zaradi globalne povezanosti bi se nova pandemija lahko razširila po vsem svetu in zahtevala ogromno življenj. Velik problem so antibiotiki, ki jih ljudje jemljejo pretirano, kar povzroč a prilagoditve bakterij nanje in posledič no njihovo imunost. Problematič ne so tudi nalezljive bolezni v državah v razvoju, za katere cepivo obstaja, a ljudem enostavno ni na voljo. Velika je tudi neenakost med državami, saj se kar 75 % predč asnih smrti zgodi v državah v razvoju kjer je zdravstvena oskrba draga in si je mnogi ne morejo privošč iti. Agencija Republike Slovenije za okolje 78 GMT 4: Pospešene tehnološke spremembe Tehnološke spremembe se dogajajo zelo hitro. Še posebej hitro se razvijajo nanotehnologija, biotehnologija ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Japonska in ZDA sta na področ ju tehnološkega razvoja vodilni, sledi Evropa, a jo hitro dohitevata hitro razvijajoč i se Južna Koreja in Kitajska. Nove tehnologije ponujajo številne rešitve, a tudi možne nevarnosti. Biotehnologija vzbuja etič na vprašanja o vrednosti življenja in nevarnosti bioloških orožij, ponuja pa možnost uporabe encimov v proizvodnji obnovljivih virov energije, razvoj novih biogoriv in bolj odpornih kmetijskih rastlin, razumevanje raka in odpravo drugih bolezni. Nanotehnologija ponuja nove možnosti pretvorb in shranjevanja energije ter izdelavo lažjih in moč nejših materialov. S tehnološkim napredkom stroji zamenjujejo delo ljudi kar bo vplivalo predvsem na socialni vidik, naprave kot so 3D tiskalniki pa bodo imeli gospodarski in okoljski vpliv. Vse to nakazuje, da bo potrebno upoštevati previdnostno nač elo in razviti sposobnost hitrega prilagajanja na spremembe, prav tako pa o problemih razpravljati in s tem spodbujati kritič no miselnost javnosti. GMT 5: Nadaljnja gospodarska rast Gospodarska rast držav se hitro poveč uje. Pogosto jo obravnavamo kot pokazatelj življenjskega standarda države, saj gresta ponavadi z roko v roki, ni pa to nujno. Količ ina denarja, s katerim država razpolaga, nam ne pove nič esar o razporeditvi denarja znotraj države, o tem koliko imajo ljudje prostega č asa, kako prijetno je bivalno okolje, kakšna je politič na situacija in kakšna je osebna in ekonomska varnost prebivalcev. Obstaja veliko iniciativ za razvoj boljšega kazalca kot je BDP, ki bi stanje prikazal bolj celostno. Gospodarska rast je namreč problematič na zaradi tega, ker v več ini primerov pomeni več jo porabo naravnih virov in degradacijo okolja. Seveda pa gospodarska rast ni nujno povezana z več jo porabo virov, saj je mogoč e doseč i razkorak med porabo virov in rastjo BDP. GMT 6: Č edalje bolj več polaren svet Ker se države v razvoju hitro razvijajo, postajajo tudi ekonomsko bolj pomembne, s tem pa nekatere razvite države postajajo manj dominantne. Leta 2000 so države OECD prispevale kar 77 % svetovnega BDP, č eprav je v njih živelo le 20 % svetovnega prebivalstva. Do leta 2050 bo njihov ekonomski prispevek padel na 41 %. Zaželeno je, da se gospodarstva v razvoju v prihodnje pridružijo mednarodnemu ekonomskemu nač rtovanju, a bo vedno več je število vključ enih oteževalo upravljanje svetovnega gospodarstva in težko bo zagotoviti ekonomsko stabilnost in doseč i okoljske dogovore. EU bo v teh pogajanjih in nač rtovanjih ostala pomembna, a njena moč bo upadla. Globalna skupnost držav nima na voljo uč inkovitih institucij za sooč anje z megatrendi zato jih bo potrebno vzpostaviti. GMT 7: Okrepljeno svetovno tekmovanje za vire Gospodarsta v obdobju rasti obič ajno porabijo več naravnih virov. Č e bi vsa dosegla takšno porabo energije na prebivalca, kakor jo imamo v Evropi, bi se globalna poraba energije poveč ala za 75 %. Č e primerjamo s porabo ZDA, pa kar za 270 %. Prič akujemo, da se bo zaradi razvoja gospodarstev do leta 2030 globalna poraba virov podvojila. Zaradi poveč anega povpraševanja po neobnovljivih naravnih virih se bo zaradi njihovega pomanjkanja okrepilo tekmovanje zanje. Globalna potreba po redkih kovinah se bo v prihodnosti poveč evala za več kot 8 % na leto. Evropska komisija je leta 2014 identificirala dvajset kritič nih materialov, katerih količ ine so omejene in so hkrati za Evropo ekonomsko zelo pomembni. Uporabljajo se v zelenih tehnologijah, kot so na primer vetrne elektrarne in sonč ne celice. Več ino teh materialov ima v lasti Kitajska (kar 14 od 20 materialov). Pomembno je, da identificiramo alternativne materiale, ki jih lahko uporabimo, č e teh zmanjka oz. izgubimo dostop do njih. Tukaj se pojavlja nevarnost poveč ane uporabe fosilnih goriv, č e se odkrije nove zaloge in č e je energija iz obnovljivih virov predraga. Obstaja tudi nevarnost uporabe slabše kakovostnih materialov, ki so okoljsko sporni, najbolj problematič na pa je možnost konfliktov zaradi naravnih virov. Zato je treba z njimi pametno upravljati in vlagati v raziskave in razvoj na tem področ ju. Agencija Republike Slovenije za okolje 79 GMT 8: Vse več ji pritiski na ekosisteme Zahteve rastoč ega prebivalstva, hitro se spreminjajoč i vzorci porabe hrane, mobilnost in potreba po energiji povzroč ajo vedno več je pritiske na ekosisteme. Pri prehrani je zaskrbljujoč a predvsem vedno več ja poraba mesa, saj je potrebnih petkrat več obdelanih površin na enoto hranilne vrednosti, kakor za rastlinski ekvivalent. Projekcije kažejo, da se bo svetovna poraba mesa do leta 2050 poveč ala za okoli 76 % glede na leto 2005 (na 455 mio ton). Poveč evanje uč inkovitosti v kmetijstvu ne bo zadostovalo za tako hitro rast potreb po hrani in energiji. Posledica bo moč na ekspanzija kmetijskih površin na rač un gozdov in travišč . Ekosistemi so ogroženi tudi zaradi pomanjkanja vode zaradi č edalje pogostejših suš in izč rpavanja vodnih virov. Zaradi pomanjkanja vode vsaj en mesec v letu trpi že 2,7 milijarde ljudi. Globalna biotska raznovrstnost se bo zaradi pritiska na ekosisteme zmanjšala za vsaj 10 %, pri č emer so ti izrač uni verjetno prenizki, saj ne upoštevajo možnosti propada ekosistemov. Okrnjenost ekosistemov pomeni tudi zmanjšano zmožnost zadrževanja CO2, tako da bo globalno segrevanje še hitrejše. GMT 9: Vse hujše posledice podnebnih sprememb Povpreč na temperatura na Zemlji je bila leta 2012 za 0,85 °C višja kot leta 1880, leta 2016 pa je bila višja za kar za 1,35 °C. Dvig temperatur na 2 °C ali več glede na predindustrijsko dobo pa je kritič en, saj pomeni nevarne spremembe v podnebnih vzorcih in lahko vodi v propad ekosistemov. Še posebej ogroženi so morski ekosistemi, koralni grebeni in Amazonski deževni gozd. Prič akuje se, da se bo do konca stoletja povpreč na globalna temperatura dvignila za nadaljnjih 2,6–4,8 °C, č e se toplogredni izpusti drastič no ne zmanjšajo. V sušnih območ jih je č edalje bolj sušno (Afrika, Bližnji vzhod), ponekod pa je padavin č edalje več in so č edalje moč nejše, na primer v Evropi in Severni Ameriki, kjer je posledič no več ja tudi pogostost in intenzivnost poplav. Globalna višina morja se je od leta 1901 povišala že za okrog 20 cm. Zaradi nadaljnjega višanja morske gladine je prič akovano, da bo potopljenih več mest in otokov. Pridelek se bo zmanjšal po vsem svetu, najbolj pa v sušnih območ jih. Č e se globalne temperature poveč ajo za 4 °C glede na predindustrijski nivo, bo svetovna prehranska varnost resno ogrožena. Največ jo škodo bodo utrpeli tisti, ki so ekonomsko v slabšem položaju, saj prič akujemo, da bodo podnebne spremembe upoč asnile gospodarsko rast, poveč ale socialno neenakost, ogrozile prehransko varnost in povzroč ile množič ne migracije. GMT 10: Vse več ja onesnaženost okolja Onesnaženost je resen globalni problem, ki zmanjšuje kakovost zraka, voda in prsti. Razlog zanj je hitra ekspanzija prebivalstva z 1 milijarde v 19. stoletju na več kot 7 milijard danes. Onesnaževanje je posledica treh ključ nih dejavnikov: sežiganja fosilnih goriv (predvsem v industriji in prometu), uporabe umetnih gnojil in pesticidov v kmetijstvu ter poveč evanja rabe in kompleksnosti kemikalij. Štiri glavne snovi, ki onesnažujejo okolje so dušik, žveplo, ozon in delci. Onesnaževanje je največ je na Kitajskem in v Indiji, v Evropi upada, a je še vedno nad globalnim povpreč jem. Pri tem je problematič en medkontinentalni prenos onesnaževal, saj se zaradi tega koncentracije ne zmanjšajo sorazmerno z zmanjšanjem izpustov v Evropi. Izpusti škodljivih snovi v zrak se odlagajo tudi v vodne vire in prst. Poleg tega se vodne vire in prst onesnažuje z odplakami iz urbanih in industrijskih virov ter s pesticidi in gnojili iz kmetijstva. Onesnaženost povzroč a zmanjševanje biotske raznovrstnosti in celo propad ekosistemov, saj zavira rast rastlin (ozon), povzroč a zakisljevanje (dušik in žveplo) in evtrofikacijo (visoke koncentracije fosfatov in nitratov). GMT 11: Vse več ja raznovrstnost pristopov k upravljanju Neskladje med vse bolj dolgoroč nimi globalnimi izzivi, s katerimi se spopada družba, in bolj omejenimi pristojnostmi vlad ustvarja potrebo po dodatnih nač inih upravljanja, v katerih bi pomembnejšo vlogo prepustili podjetjem in civilni družbi. Te spremembe so potrebne, vendar se v zvezi s tem porajajo vprašanja o usklajevanju, uspešnosti in odgovornosti. Agencija Republike Slovenije za okolje 80 Integracija svetovnih trgov na primer pomeni, da se mnogi uč inki rabe virov č utijo daleč od tistih, kjer se porabijo izdelki. Vladam je tako otežen pregled nad vplivom domač e potrošnje, poleg tega mednarodni trgovinski sporazumi ovirajo državam pregled nad nač inom proizvodnje uvoženih produktov. Drugi izzivi so povezani z upravljanjem svetovnega naravnega kapitala. Izpusti toplogrednih plinov, na primer, vplivajo na ozrač je kot celoto. Ublažitev podnebnih sprememb zahteva usklajeno delovanje po vsem svetu vendar imajo posamezne vlade premalo motivacije za enostranske ukrepe za zmanjšanje izpustov. Podoben primer je zašč ita svetovnih javnih dobrin, kot so deževni gozdovi. Posamezne države ne bodo imele interesa za njihovo zašč ito, saj so dolgoroč ne koristi, ki jih zagotavljajo (skladišč enje ogljika in podpora biotski raznovrstnosti) neprimerljive z vabljivimi kratkoroč nimi finanč nimi koristmi, ki jih prinaša druga raba teh zemljišč . To pomeni, da tržne sile same po sebi ne bodo ustvarile trajnostnih in družbeno koristnih rezultatov. Evropa se z globalnimi megatrendi že sooč a, a bo za svetovno varnost potrebno ukrepanje na globalni ravni. Globalni megatrendi ne pomenijo nujno samo grožnje za razpoložljivost hrane, vode, energije, materialov in zdravih ekosistemov. Lahko pomenijo tudi priložnost za trajnostni razvoj, za investicije v č istejše tehnologije, spremembo osnovnih sistemov kot so energetski, prehrambeni, bivanjski ter transportni sistem. Č e se trenutni trendi poveč evanja števila prebivalstva in njegovih potreb nadaljujejo, bo potrebno veliko naravnih habitatov spremeniti v kmetijske površine, posledica č esar bo degradacija ekosistemov in izumiranje vrst. Prehranska varnost bo ogrožena in poveč alo se bo število ljudi, ki bodo živeli v pomanjkanju. Zaradi č edalje več jih pritiskov na vodne vire je ogrožena tudi oskrba prebivalstva z vodo. Poveč ala se bo količ ina in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov (suše, poplave, požari), zmanjšala se bo biotska raznovrstnost, zaradi dviga morske gladine pa bo veliko mest poplavljenih. Zmanjšal se bo življenjski standard mnogih držav, poveč ale se bodo cene materialov in izdelkov, migracije in potencialna nevarnost izbruha vojn. Problem bo predstavljala tudi energija, saj se bodo cene redkih materialov in energentov zaradi poveč anega povpraševanja poveč ale. Najbolj prizadeti bodo tisti v slabšem ekonomskem položaju. Svet, tudi Evropa, se bo sooč al z velikimi valovi podnebnih in ekonomskih migrantov, ki bodo bežali pred pomanjkanjem in revšč ino. Evropa se lahko s spremembami sooč i ali tako, da jih poskuša prepreč iti oz. zmanjšati ali pa tako, da se nanje prilagodi. Na podlagi tega je EU sestavila več iniciativ, ki zahtevajo spremembo produkcijskega sistema, zmanjšanje uvozne odvisnosti, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in razvoj nizkoogljič nih tehnologij. Takšne iniciative in politike imajo pomembno vlogo pri subvencioniranju raziskav in inovacij, ki so potrebne, da se okoljske cilje uresnič i. EU je za takšne raziskave za obdobje 2014–2020 namenila kar 80 milijard evrov. EU bo poskušala na spremembe vplivati tudi izven Evrope preko tržnih iniciativ za harmonizacijo standardov, kot je na primer sprejetje emisijskih standardov v Azijskih državah. A č e želimo globalne trende obrniti, jih bo potrebno reševati na globalni ravni, v sodelovanju vseh držav oziroma preko vzpostavitve globalnih institucij, ki bodo zahtevale spoštovanje okoljskih dogovorov. Tako bomo vzpostavili upanje, da lahko živimo v mejah našega planeta in ga tudi udejanjili. Viri The European Environment State and Outlook 2015 – Assessment of global megatrends, https://www.eea.europa.eu/soer-2015 Assessment of global megatrends — extended background analysis, https://www.eea.europa.eu/publications/ global-megatrends-assessment-extended-background-analysis?utm_medium=email&utm_campaign=Global+ Megatrends+CRM&utm_content=Global+Megatrends+CRM+CID_4244ae3c2c1944830262ec766cf4884a& utm_source=EEA%20Newsletter&utm_term=Global%20megatrends%20assessment Signali EEA, https://www.eea.europa.eu/sl/eea-signali/signali-2011/zemlja-2050–2013-globalni-megatrend