glasnik
Slasilo delavcev živilskega kombinata žito ljubljena
Številka 2	julij 1986
Poletje je spet tu
Sonce vse močneje pripeka in morje spet vabi v svoje valove, kjer se lahko človek vsaj malo osveži. Toda, kot vse kaže, je vedno manj takih, ki si lahko zlahka privoščijo dopust na morju. Cene so pač previsoke za normalni žep. Zato ni čudno, da se vedno več ljudi zanima za sindikalne oblike letovanja.
Tudi v domovih in prikolicah Žita bo letos letovalo največ naših delavcev, saj je bil interes izreden. Več o tem v prispevku na 6. strani.
Foto: Igor Modic
Strokovnjak naj bo?!
načrtovanja kadrovske politike. Mar ne pove zadosti že podatek, da smo v celi DO razpisali le deset štipendij za kadre s VI. in VII.
'z
visoko ali višjo šolo. To je približno toliko, kot je bilo odhodov takih kadrov iz DSSS v enem letu.
Verjetno ni nikogar v vrstah delavcev našega kom-
nih, zares dobrih in iniciativnih kadrov. Taki strokovni delavci pa vse bolj obračajo hrbet Žitu, v prvi vrsti prav zaradi neustrez-
hsšl delovni organizaciji postaja vse bolj očitno znanju načrtujemo naš na-I sjstvo, da so nerešeni kadrovski problemi (ob da|jnji razvoj brez ustrez-tež ml,narske dejavnosti z njenimi stalnimi *?van,l) največja nevarnost za nemoteno poslovi6- torej »problem številka ena«.
drnv L!<ak način rešiti ka-da e- 6 za9ate, ob dejstvu, nih i!VSe več naših strokovno kadrov išče drugo, bolj-
{j6l aPpslitev? Predvsem v penoij za Kaure s vi. im v sl, ?yni skupnosti skupnih stopnjo zahtevnosti, torej , delo le s težavo pote- visoko ali višio šolo. To redke služ-Okrn' bl bl ® kadrovsko ne-- * , ® in - kar je še huje kj^ečkrat ostanejo služ-jPrez svojega vodje.
k®dre nj la™ka’natoaa°Na£ binata, ki bi menil, da lahko
nSt ovira Pri tem % (pre) v času vse večiih Potreb P° ga * osebni dohodek, ki	.1 ■
k0	pravilniku lah-
siitvttnTdimo iskalcu zapo-obiit' 'odi kakšne druge ne nrVtimulaciJe pogosto taft v Poštev, saj jih dopuščajo, ozi-
Prvi snopi pšenice so padli
Odkup pšenice se pričenja
nega nagrajevanja Čas je torej, da se v zelo kratkem roku kaj spremeni, sicer bo lahko prepozno, kajti razvoj in napredek lahko zagotovijo le dobri in odgovorni kadri, ki uporabljajo svoje znanje v korist vseh. Če pa enkrat v razvoju zaostaneš, se le s težavo ponovno postaviš na noge. Tega pa si zagotovo ne želimo, kajne?
M. P.
Odkup pšenice letnik 1986 je bil skrbno načrtovan. Priprave so praktično stekle že ob setvi, ko so bili (razen točne cene) že znani pogoji odkupa. Skupaj naj bi odkupili okoli 55.000 ton zlatega zrna. Pridelovalce je tudi letos motilo dejstvo, da je bila odkupna cena znana šele tik pred začetkom žetve.
V DO Žito so ustrezne službe od setve naprej stal-

Z naložbami v korak z drugimi
Bavcev i,T	'	Ljubljana, 24. Junija — Hiter razvoj tehnologije nas stva na tem območju. Od-
čase’ njSQ po,fvl)a zad' (kljub težkim pogojem gospodarjenja) sili k novim prto vprašanje pa obstajajo 'Jlvo, kaiti	Investicijam in k obnavljanju iztrošenih proizvod- 56 trenutno neizkoriščeni
Proizvodno delo«9 Id je n,h Zato obstaja v naši delovni organizaciji Prostori, za katere bomo st8m°b Zadnji korekturi si- živahna dejavnost na tem področju. Prerez tre-°wa nagrajevanja v nutne dejavnosti Je podal dr. Boris Mayer, pomoč-Piatj®diu, je poleg dobre nlk IPO DO za razvoj in raziskave.
•o, J*ja zavzetost za de-
Prin^| Produktivnosti ipd.) Najživahnejša naložbena cionalizacije smo prestavili nj6 5,7° tudi razvrednote- dejavnost je na področju
pekarstva:
Nadaljevanje na 2. strani
no vzdrževale stike s pridelovalci, tako da bi letošnji odkup pšenice dočakali čim bolj pripravljeni.
V zadnjem času smo imeli z vsemi zadrugami, s katerimi sodelujemo, ter z republiškimi organi več sestankov, na katerih smo se dogovorili o vseh podrobnostih v zvezi z odkupom (fakturiranje, kontrola kvalitete na vzorcih ipd.).
Kot v preteklih letih, sta tudi letos odprti dve odkupni mesti, in sicer v Ljubljani na Šmartinski cesti in v silosu na Viru. Obe mesti bosta v konici odkupa odprti vsak dan med 6. in 22. uro. V Ljubljani bo aktivirana tudi nova sušilnica za sušenje odvečne vlage v pridelku.
In koliko bomo letos odkupili? V Sloveniji bi morali po samoupravnem sporazumu odkupiti okoli 16.000
Zvezni izvršni svet je 23. junija določil naslednje odkupne cene:
-	za kilogram pšenice prvega razreda 70 dinarjev,
-	za kilogram pšenice drugega razreda 69 dinarjev in
-	za kilogram pšenice tretjega razreda 68 dinarjev.
ton pšenice. Dejansko je sklenjenih pogodb za 13.000 ton.
Razlika med predvidenimi in dejanskimi količinami v pogodbah je nastala zaradi neugodnih vremenskih razmer. Pričakuje se namreč za kakih 20 odstotkov manjši pridelek.
Skupaj naj bi odkupili 55 tisoč ton pšenice, od česar bo v Sloveniji odkupljenih 13.000 ton od kmetijskih organizacij in 11.900 ton od ABC Pomurke. Iz avtonomne pokrajine Vojvodine so sporočili, da bomo dobili le polovico po samoupravnem sporazumu predvidene količine pšenice, medtem ko bo Slavonija v celoti izpolnila dogovorjene obveznosti.
'Yai „kovnega dela. PriitiL!:avedem samo dva sl6na a' v DSSS sta zapoga, ki n]ed drugimi tudi ustr 'sta se za svoje delo * 'zšolala (imata na-Piena ' •	•■•) in sta oce-
l®m o c 'pdeksnim razmerij lz m 2,90. Tako nosi-S m ®s.eca v mesec do-y6| rip,anl °D kot dobršen DroCavcev v neposredni
TOZD Pekarstvo in testeninarstvo;
- Rekonstrukcija pekarne v Šmartnem pri Litiji
Dosedanja pekarna v Šmartnem je popolnoma dotrajana, prostor je neprimeren za proizvodnjo, pa
D^dnji:’
rekonstruiran statičen peči iz Samove v nov obrat.
Proizvodne surovine bodo prihajale iz ustreznih silosov, kar bo hkrati z zgoraj omenjenimi pečmi omogočilo bistveno povečanje zmogljivosti. Doslej so namreč lahko spekli okoli 240 kg kilskega kruha na uro, medtem ko bo v prihodnje možno speči približno 900 kg istega artikla na uro.
V novih pogojih bo zago-
tudi kapacitete so majhne.
uru	Zato je bila s strani občine . Kvyw,„,
tior u9' Primer, ki priča, da Litija dana pobuda za novo tovljeno normalno obrato-^hPriti do kake spre- pekarno, na novi lokaciji.	vanje, kar pomeni tudi za-
\ £e-je primerjava navz-	Ker so se stvari zapletle dovoljivo preskrbo prebi-
prav tako debele in navedeni predlog ni bil valcev. še več: kapacitete N n«? kuverte. kot jih pri uresničljiv, smo se odločili peči so take, da nam bodo 6|"eii • 0 domov direktorji za drugo možnost - aktivi- nudile možnost dopolnilne ',6jo in'h organizacij, dobi- rali smo pred časom do proizvodnje in razširitev 6rentiiU^e samostojni re- tretje faze postavljeno oskrbovalnega območja.
V 3/	zgradbo in bomo ob hkrat- Dela so v zaključni fazi.
Scijah^i brezizhodnih si- ni rekonstrukciji obstoječih Konec meseca junija se pri-^Vlle ' ko delo čaka neo- obratov realizirali projekt čenja še montaža silosov. P°siuj0, smo se začeli pekarne v Šmartnem. Na- Tudi rekonstrukcija starega t ’ na^Vati “izhodov v si- pravljena je bila dokumen- dela že poteka. V novem 0 iotir esto da bi se celovi- tacija s tehnološkimi pro- delu bo stekla proizvodnja Problematike tako jekti in sklenjena pogodba v najkrajšem času.
'ot turti e9a nagrajevanja z Gostolom, proizvajalcem S to pekarno bo rešen di dolgoročnejšega tovrstne opreme. Zaradi ra-

problem oskrbe prebival- Gradnja podnega skladišča na šmartinski, ki je medtem že dokončana
i3	23/ 8.3. 19C'i
Poslovanje v prvem tromesečju
Izguba v mlinski industriji je še vedno prisotna. Trenutno še ni rešen težak položaj mlinarstva, saj se zaradi neskladja cen med pšenico in moko izguba iz dneva v dan povečuje. Položaj je neugoden, kljub temu pa ni za pričakovati v kratkem sistemske rešitve, ki bi za daljši čas odpravila neskladja.
Dogovor o pokrivanju razlike v višini 5,50 din za kilogram moke s strani širše družbene skupnosti predstavlja le približno tretjino sredstev za pokritje izgube. Zato bo treba najti rešitev tudi znotraj DO Žito. V ta namen se pripravlja analiza internih cen mok in korekcija le-teh.
Izguba v TOZD Triglav-Gorenjka je predvsem posledica nadaljevanja del pri rekonstrukciji tovarne čokolade, kakor tudi težav pri prodaji konditorskih proizvodov, zlasti čokolade, zaradi padca kupne moči prebivalstva.
Nastala izguba v TOZD Tehnični obrati je posledica povečanih obresti od kreditov za obratna sredstva ter višjih OD v marcu. Izgubo bodo sanirali s pomočjo korekcije cen njihovih storitev.
Janez Ferjan predsednik DS DO
Delavski svet DO ŽK Žito je imel v torek, 10. junija 1986 konstitutivno sejo. Na njej so za novega predsednika DS DO izvolili Janeza Ferjana iz TOZD Triglav-Gorenjka. Namestnica predsednika delavskega sveta pa je Jožica Ravbar iz TOZD Maloprodaja.
Ambulanta dela nemoteno
Kurativna ambulanta za delavce Žita, ki ima svoje prostore na Šmartinski 152 v Ljubljani, bo tudi v juliju in avgustu delala normalno, po ustaljenem urniku. Preventivnih pregledov v tem času ne bo.
V znamenju velike izgube v TOZD Mlini
Z ustvarjenimi rezultati poslovanja v prvem tromesečju letošnjega leta ne moremo biti zadovoljni. Tri naše temeljne organizacije so poslovale z izgubo, še štiri pa z motnjami. V mlinarstvu, kjer smo zabeležili največjo izgubo, se neugodna situacija nadaljuje.
V prvih treh mesecih so z izgubo poslovali: TOZD Mlini, v višini 140.587.172,00 din, TOZD Triglav-Gorenjka 4.201.856,00 din in TOZD Tehnični obrati s 14.681.985,00 din. Z motnjami so poslovali v TOZD Pekarna Kranj, Pekarna Krško, Pekarna Vrhnika in Blagovni promet, kar pomeni, da so dosegli premajhen čisti dohodek za formiranje obveznih skladov.
mini
glasnik
Z naložbami v korak z drugimi
Nadaljevanje s 1. strani
morali zagotoviti nek proizvodni program.
-	Rekonstrukcija pekarne Samova
V	pekarni za Bežigradom se investicija vleče že dlje časa, ker smo se odločili za postopno izvajanje. Najprej je bila urejena proizvodnja peciva. Sedaj je na vrsti drugi del naložbe - montaža tračne peči, ki se po načinu transporta (vgrajeni so Samotni elementi) bistveno razlikuje od obstoječih peči. Vsa tehnologija bo vodena procesno, kar je prva takšna izvedba v Jugoslaviji, če upoštevamo tehnologijo na osnovi domače pameti (od zamisli do izvedbe). Prav zato (prva takšna peč in procesno vodenje) se nam je investicija nekoliko zavlekla, vendar upamo, da bo v roku dveh mesecev stekla normalna proizvodnja.
-	Obnova pekarne na Bregu
V	sklopu postavitev manjših pekarn za proizvodnjo butičnega kruha (peka kruha visoke kvalitete, s podaljšano svežostjo in s tem daljšo možnostjo uporabe) je realiziran program obnove pekarne na Bregu, ki bo z julijem začela redno obratovati.
Posebnost obnove pekarne na Bregu je v tem, da so peč na trdo gorivo rekonstruirali tako, da bo osnovno gorivo odslej plin.
-	Mala pekarna na Zaloški
Butične kruhe bo pekla tudi pekarna na Zaloški cesti v Ljubljani. Združena investicija TOZD Pekarstvo in testeninarstvo ter TOZD Maloprodaja bo po načrtih končana še letos. V prvem delu stavbe bo prodajalna, v drugem delu pa pekarna. Tako se bo kruh brez transporta prodajal v trgovini. Zanimivost: kruh se bo hladil na vozičkih, ki bodo hkrati služili kot prodajni pulti v trgovini.
-	Pekarna v sklopu Supermarketa v Ljubljani
V	sodelovanju z Emono bomo letos uredili pekarno v sklopu Supermaketa. Osnovna proizvoda bosta francoski kruh in drobno pecivo. Emona bo, v skladu z ustreznim sporazumom, pripravila gradbeno-insta-lacijska dela, Žito pa strojno opremo. Vsa proizvodnja te pekarne se bo predala Emoni, ki bo skrbela za prodajo.
-	Zamenjava »C« linije
V	mesecu juliju bomo v pekarni na šmartinski cesti v Ljubljani začeli z demon-tažo »C« linije in z montažo nove. -C« linija je obratovala več kot 18 let, tako da je življenjsko dobo presegla za več kot 100 odstotkov.
Zelo zanimiv program v omenjeni pekarni je proizvodnja prepečenca, za katerega prodajo smo se dogovorili z italijansko firmo CORONA. Le-ta bi v prvem letu sodelovanja kupila 400 ton prepečenca, v naslednjem letu pa že 1.000 ton. Prepečenec bo pečen po posebni recepturi, zaradi česar moramo do jeseni pripraviti vse potrebno za nemoteno proizvodnjo. Potrebna pa so precejšnja investicijska vlaganja. Za proizvodnjo prepečenca bi
morali urediti peko in toa-stiranje, razne vrste transporta, kakor tudi zavijanje in pakiranje. Nujno moramo urediti tudi prostorske površine, ker sedanje ne zadoščajo, če hočemo izpolniti obveze iz že podpisane pogodbe. Slednja predvideva, da bomo že v mesecu oktobru izročili prve količine. Ker je artikel zanimiv tudi za domače tržišče, bomo del proizvodnje plasirali tudi doma.
-	Zmrznjena hrana
Omenimo še, da se pripravlja razširitev programa zamrznjene hrane (nov Re-on stroj, ki proizvaja dvo-komponentne artikle - testo z dodatkom različnih polnil. Uredili bomo tudi zamrzovalne kapacitete, in sicer s pomočjo novega načina hlajenja komor (»šok freezer«) z uporabo utekočinjenega C02.
— Razširitev programa Pekatet
V	realizaciji je tudi program raviol v obratu Peka-tete, saj je del prostora že urejen, nekaj strojev že dobavljenih, ostali pa so naročeni. Proizvajali se bodo različno polnjeni ravioli z mesnimi, sadnimi, zelenjavnimi in mlečnimi polnili. Artikli bodo prišli na trg v posušeni, zamrznjeni in sveži obliki, pa tudi vakuumsko pakirani. Proizvodnja naj bi stekla konec letošnjega leta.
-	Pekarna Center
Za rekonstrukcijo te pekarne se pripravljajo potrebni materiali. Sama obnova se bo.pričela v prihodnjem letu.
-TOZD Pekarna Novo mesto:
Rekonstrukcija pekarne in slaščičarne v Novem mestu je v zaključni fazi in naj bi po predvidevanjih začela obratovati v začetku julija. Pridobili smo nove prostore za hlajenje in ekspedit' kruha in peciva, nove prostore za proizvodnjo slaščic, zamenjali smo iztrošeno peč s pečjo večjih kapacitet od prejšnje. Obenem so zamenjali elektroinstala-cijo, uredili okna, nakladalno ploščad in parkirni prostor.
- TOZD Pekarna Kranj
V	Kranju poteka začetek izgradnje nove pekarne na lokaciji v Naklem. Rok za izvedbo te investicije je 29. november. Ogromna sredstva za to investicijo so prispevale kranjske OZD, ker bi sicer bila gradnja neizvedljiva.
-TOZD Pekarna Vrhnika:
Na Vrhniki se izvaja pro-
jekt izgradnje novega skladišča za rezerve, kjer naj bi se, med drugim, organizirala tudi proizvodnja torta dekorja, saj je ta proizvod zanimiv za tuje tržišče. Ker poteka trenutno vsa proizvodnja tega artikla ročno, je razmeroma draga, zato se bo skušalo vpeljati vsaj delno strojno proizvodnjo.
Na področju mlinarstva (TOZD Mlini) se obetajo naslednje novosti:
-	Podobno skladišče
Na lokaciji Šmartinske je
že zgrajeno skladišče s
4.000	kvadratnimi metri površine. Zaenkrat še ne služi svojemu namenu, ker še niso usposobljena dvigala. Zamuda je opravičljiva, ker so bila dvigala naročena šele v času dokončevanja skladišča.
-	Sušilnica za sušenje žit
V sklopu TOZD Mlini se realizira projekt sušilnice za sušenje žit, v kateri se bo lahko posušilo 15 ton pšenice in 25 ton koruze na uro. Gre za združeno investicijo Žit, Emone in Mercatorja, ki bi bila po vseh težavah in vprašanjih glede načina kurjenja oz. ogrevanja vendarle končana do 20. julija, tako da bi lahko v njej sušili že letos odkupljene količine pšenice.
-	Extrudiranje
Značilna investicija v mlinarstvu je projekt extrudi-ranja. Ta investicija naj bi bila združena na nivoju DO. Današnja vrednost naložbe pa znaša 34 starih milijard dinarjev.
lastnosti komponent surovine.
Takšni proizvodi se lahko uporabljajo na najrazličnejše načine, kot artikli za neposredno potrošnjo in kot polizdelki za nadaljnjo dodelavo, tako v pekarski kakor tudi v konditorski proizvodnji.
Projekt bo zaključen v naslednjem letu, ob tem, da bi se del proizvodnje nekaterih artiklov začel konec leta.
Tudi v konditorstvu se obetajo novosti
-	Tovarna čokolade
V TOZD Triglav-Gorenj-
ka je zadnji dve leti potekala izgradnja tovarne čokolade. Naložba je zaradi fi* nančnih in drugih težav potekala postopno, po etapah. Najprej je potekale montaža energetskih naprav, nato pa je sledila selitev čokoladne linije in njena montaža. Pravkar poteka še montaža klimatskih naprav, brez katerih je v toplih dneh proizvodnja nemogoča. Predvideva se tudi nadaljnji razvoj določenih artiklov, katerih proizvodnja bo zahtevala nabavo novih linij.
-	TOZD Sumi Pripravlja se razširitev proizvodnje softbona tako za izvoz kot tudi za domače tržišče. Tako se bo z dobavo novih strojev povečala proizvodnja cekinov, nabavljena pa bo tudi linija za proizvodnjo kockaste obli-
ke softhona
Extrudiranje, kot nova tehnološka veja v predelavi žitaric, naj bi imelo za TOZD Mlini dvojni pomen: po eni strani bo izboljšalo ekonomičnost tozda, po drugi pa predstavlja preori-entacijo v tehnološkem smislu. Tako bomo poleg primarne predelave žit v moko in otrobe prešli tudi na bolj fino, visokostopenj-sko predelavo te surovine.
Extrudiranje je postopek obdelave pulverziranih snovi za kratek čas pri visokih temperaturah in pritiskih, pod vplivom katerih se spreminjajo osnovne
Letos naj bi tudi prešli ^ nov način zavijanja nekat®' rih artiklov, kar bo možno* nabavo dveh novih stroje*-Izdelan je tudi prograh1 draži ranja.
- TOZD Imperial
V tem tozdu se pripravil” program dražiranja so^b°
na, s poudarkom na pr°J*
vodnji za izvoz in delh1^ plasmajem na domačem J žišču. Izvedba prografg poteka v sodelovanju partnerjem, g. Hitschlerj6^
iz ZR Nemčije in upamo, bo v naslednjem letu v c loti izpeljan.
Prečiščen program sodelovanja s Hitschlerjem
mini
MiP°u?lovanie s firmo G. Hitschler je že pred usehter International se časom obrazložil svoj kon-ainoširi. Razmere na tu- cept nadaljne izgradnje ka-ni-,' • se stalno spremi- pacitet v TOZD Imperialu, jajo in terjajo prilagajanje Šumiju in Triglav-Gorenjki, P vpraševanju. Tako prila- vendar zaradi obstoječih gajanie pa ni enostavno, ' '	"	Jt“ ■
saj terja poleg dobre volje udi posege v proizvodnjo, roizvodno opremo je tre-ua prirejati novim zahtevam, j0 usposabljati za no-ve proizvode, ki so tržno animivi, aktualni za proda-1°,. 6 le. da se spreminjajo ‘a|je potrošnikov, ampak spreminjajo tudi tečajna razmerja valut, ki vplivajo na možnost prodaje. Poleg ga se pojavljajo novi prodajalci, ki vplivajo na oznost uvoza določenega oiaga v določeno tržišče in ?® ak° tržišče krči. Vsem 9'banjem se mora pri-f,H®Jatl Prodajalec in z njim tudl proizvajalec.
Naš partner, g. Hitschler oiu5e.setletie zasleduje ta m«Šnja ln išče vedno nove rešitve nov® proizvode, s
5at®nmJ bi bolje ustregel se Plavanju. V ta namen
odlSiiŽeHpred desetletjem cent° ’ da spremeni kon-MedtJ!Y?*ega Poslovanja, proizu? bil v začetku mija sJa ec žvečilnega gu-vi| u Sa postopoma raz-
internih sporazumov v ŽITU o delitvi proizvodnega programa ni dobil takoj soglasja k svojemu načrtu.
Razprave o tem, kje, kaj in zakaj niso bile lahke, saj je bila pred leti prav tako s težavo narejena delitev proizvodnih programov med posamezne TOZD. Upoštevajoč to dejstvo je g. Hitschler čakal daljši čas na odgovor in ker tega ni bilo, se je odločil za obisk, da z vsemi prizadetimi razčisti program sodelovanja in nakaže smeri razvoja, ki ga ponuja.
27. maja so se zbrali v sejni dvorani vsi zainteresirani predstavniki TOZD-ov Imperial, Šumi, Triglav-Go-renjka, razvoj in vodstvo ter z g. Hitschlerjem temeljito pretresli zlasti program nadaljnje izgradnje proizvodnje, ki jo želi prenesti v ŽITO. Njegova obrazložitev je bila tehtno podana tako s tržnega vidika kot tudi s proizvodnega, upoštevajoč že obstoječe kapacitete in njegove investicijske in raz-
bnnh^Proizvaja|ca mehkih vojne možnosti. ra7vii°!l0Y' Istočasno je r?ioHo na aktu vanio dol9°r°čno sodelo-
HolLndZciVMaSiNemCi:
do talini, adžan m nami odtočil "! St0pnje' da se je rnaen, Za °Pust'tev lastne
uasovne proizvodnje in za M ®nos iste na kooperante, i v !astni tovarni je zadržal gotsko proizvodnjo, ki z J bi prvenstveno skrbela ka/aZY°i novih proizvodov, slo! - Pr°izvodnja se v na-Qa fa2i Prenese na ene-sli !; ko°Perantov. V žarnimi u em. Pa je ŽITO s svoji-nimiT^-l10^'171' proizvod-eda!T0ZD zaobseženo kot oDpr. ^sposobnejših ko-razno|C')Skih Partnerjev, ki stroPi°r9a s kvalitetnimi sobn^T1 kadri in SPO-zmožL 6lovno sil°- ki j®
veciiiaanresničevat' njego-na u*a' Desetletne izkušnje
l0QiiP0rabi njegove tehno-hovJa njegovega »know-TU v cii *e *udi vodijo v Žl-
Glede na aktualnost z vidika tržnih in razvojnih potreb pri Hitschlerju, je le-ta pričel s problematiko v TOZD Šumi. Že od samega pričetka proizvodnje soft-bona v TOZD Šumi je tu pomanjkljivo rešeno vlečenje bonbonske mase, kar je za delavce nezgodno nevarno. Zato g. Hitschler predlaga izdelavo 5 kom extrudorjev oz. izvlečnih strojev po načrtih narejenih po obstoječem stroju v UNIBONU. Od teh petih strojev bi prejel enega Šumi, drugega Imperial, tretjega Madžari, četrtega Uni-bon, eden pa bi ostal v rezervi. Madžarski proizvajalec je dal ponudbo po
20.000	$ za komad, nemški
46.000	DM ob sodelovanju naših orodjarjev, ŽITO pa naj bi oskrbelo ponudbo možnega proizvajalca v Jugoslaviji. Nemški dobavitelj
u V siti	VUU|JU v *-•- gusicmji. iNemsKi uuudvueij
Vodnia Uac,j°' ko vsa proiz- je sposoben dobaviti vseh 5
al- Via0! več naibolj aktu- strojev do konca leta 1986, 13 trgu in
hi. Je sodeluje s Hitsc-
"arjem.
ob tem bi montažo morali izvršiti sami. V TOZD Tri-glav-Gorenjka linija za riževe kocke še vedno ne deluje kot bi želeli. Proizvajalec Heidler zagotavlja, da je z
novo rešitvijo mogoče točno dozirati odstotek obliva, zato je potrebno poslati ta del v izpopolnitev. Po adju-staciji oblivne linije bi lahko dobavil v 10 tednih še drugo linijo, na kateri bi bilo mogoče proizvajati tudi granulo. S tem naj bi bil v celoti rešen problem proizvodnje riževih kock in gra-nule. Drugačne rešitve bi bile vse bistveno dražje in za g. Hitschlerja niso sprejemljive zaradi omejenih investicijskih sredstev in tudi niso v relaciji do vrednosti proizvodnega programa.
Glede dodatnega programa v TOZD Šumi je g. Hitschler ponovil predlog, da želi prenesti dve liniji za softbon v obliki kock, enkrat s po 4 kom v kocki in drugič s 6 komadi. Prvo, s 4 komadi v zavitku, želi dobaviti do 15. avgusta, tako, da bi le-ta pričela obratovati v Šumiju koncem septembra. Ta prenos bi bil nujen, ker na isto mesto želi postaviti novo razvito linijo za polnjen softbon, ki jo bo po letu dni obratovanja prenesel prav tako v Šumi in bodo proizvodi le-te popolna novost na tržišču. K temu predlogu je prejel potrditev predstavnikov TOZD. Nerešen problem je le izkuha, ki jo je potrebno vzporedno rešiti in za kar je bila podana rešitev s takojšnjo dobavo dodatnega stroja za iz-kuho, s tem, da bo Šumi omogočil 1,5 delovne izmene za izvoz, eno in pol pa v povprečju za domači trg.
Vsebinsko najtežja točka razgovora je bila lokacija linije za d raži ran žvečilni bonbon, kapacitete 3,5 tone dnevno. G. Hitschler je navedel razloge zakaj naj bi bila le-ta locirana v Imperialu. Sedanja proizvodnja v Unibonu zadošča le za pakiranje evropskega trga, v prihodnje pa bi ta artikel želel ponuditi tudi v izvoz, zlasti v arabske in druge države. Povečano proizvodnjo bi bilo mogoče doseči le v kombinaciji izkoriščanja že obstoječih dražirnih kapacitet v Imperialu. To pa zlasti iz razloga, ker je pla-sman žvečilne gume vse težji in se tako delno sproščajo te kapacitete, zlasti še sezonsko in se na trgu žvečilni gumi in d raži ran softbon dopolnjujeta.
Po dogovoru naj bi bil rok za začetek obratovanja
te linije v Krškem julij 1987, s tem, da se naloge takoj porazdelijo med oba udeleženca, Imperial in g. Hitschlerja. Pri tem je Imperial dolžan zagotoviti proizvodni prostor in potrebno paro, Hitschler pa dobaviti opremo k obstoječi in to stroj za izkuho, hladilni sandvvich, extrudor oz. iz-vlečni stroj (eden od petih prej omenjenih), valjčke za šesterovalj. Torej ne kompletno linijo, ampak le dopolnitev k obstoječi, ker bi celotna linija naenkrat bila prevelik investicijski zalogaj. Postopoma pa bi se naj le-ta razvila v samostojno linijo.
Predloge po posameznih točkah so vsi prisotni tekoče obravnavali z vidika možnosti posamezne TOZD in skupno ugotovili, da je podan program uresničljiv v obravnavanih terminih in koristen obojestransko tako za napredek kooperacije kot tudi, da prinaša pomembne novitete za domače tržišče. Razgovor vseh sodelujočih v kooperaciji je tako rodil sadove, saj je prevladala nad nekaterimi načelnimi stališči ekonomska logika, razumnost nad načelnostjo, poslovnost nad v preteklosti sprejetimi rešitvami, torej razum za boljšo prihodnost vseh skupaj. Le še močnejša vključitev in povezanost s tujimi tržišči pomeni garancijo za boljši jutri.
Blaž Veber
glasnik
Dve povišanji osebnih dohodkov
Delavski svet DO ŽK Žito je 10. junija sprejel povišanje osnovnega indeksnega razmerja z mesecem majem za 7 odstotkov, tako da je znašala izhodiščna osnova bruto 45.573,00 din.
Hkrati so delegati sprejeli tudi 7-odstotno povišanje s 1. junijem. Tako znaša nova izhodiščna osnova 48.763,00 din. Z omenjenima dvigoma osebnih dohodkov izplačujemo OD v skladu z resolucijsko usmeritvijo za leto 1986, ki govori, da lahko rastejo sredstva za osebne dohodke z rastjo dohodka, če ostane akumulacija v dohodku vsaj na ravni iz leta 1985.
Inovacije v TOZD Triglav Gorenjka
Komisija za inovacijo DO je obravnavala prispele prijave tehničnih izboljšav v TOZD Triglav Gorenjka. Inovatorji so s svojimi predlogi za tehnične izboljšave prihranili od 14.643 din do 7,673.004 dinarjev. Komisija za inovacije je za avtorje predlagala izplačilo ustreznih denarnih nagrad. Višine nagrad se gibljejo med 2.196 din in 106.730 dinarji za posamezno izboljšavo.
V Ljubljani večji prispevek za izobraževanje
Na seji občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste Polje, ki je bila 26. junija, so delegati z večino glasov sprejeli sklep o začasnem povečanju prispevne stopnje za izobraževanje za 1 odstotek iz bruto osebnih dohodkov.
Tako zbrana sredstva bodo namensko porabljena za sanacijo nekaterih objektov srednjega usmerjenega izobraževanja v Ljubljani. Najbolj kritične razmere so na Srednji elektrotehniški šoli v Vegovi ulici in na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo.
Delavci iz ljubljanskih občin bomo omenjeni odstotek prispevali do konca letošnjega leta.
Izvolili smo nove samoupravne organe
V torek, 6. maja smo v posameznih TOZD in DSSS izvolili nove delegate v samoupravne organe na nivoju DO ŽITO; le v Imperialu so opravili volitve že prej.
Vsaka temeljna organizacija in skupne službe imajo po dva delegata v delavskem svetu DO ter po enega delegata v notranji arbitraži in samoupravni delavski kontroli Naslednji dve leti bodo delovali samoupravni organi v sestavi:
Delavski svet	Notranja arbitraža	SDK	TOZD	
Rabuza Marjjan Capuder Niko	Horvat Ludvik	Turk Rudi	Pekarstvo in testeninarstvo	
Hribar Franc Štravs Janez	Krušič Peter	Pavlič Avgust	Mlini	
Mihelič Branko Urbas Janez	Dujmovič Peter	Čik Bojana	Šumi	
Oberauner Ivanka Vovk Alenka	Oblak Nada	Novak Edo	Blagovni promet	
Tome Janez Godec Bojan	Čampa Boris	llar Bojan	Tehnični obrati	
Kocev Trajče Malovrh Janez	Rus Anton	Pisek Marija	Pekarna Kranj	
Kos Albina Lindič Martin	Dvojmoč Alojz	Vimpolšek Anica	Pekarna Krško	
Ravbar Jožica Herman Marija	Rogelj Tatjana	Perdih Ivana	Maloprodaja	
VučekJanez Ivančič Ljudmila	Nagode Franc	Košir Andrej	Pekarna Vrhnika	
Ferjan Janez Grandič Milena	Budkovič Mojca	Kosmač-Mazi Irena	Triglav Gorenjka	
Ajdovnik Stanko Pašalič Adem	Lah Danica	Kunej Vesna	Imperial	
Košak Janez Šavlji Zdravko	Radakovič Stevo	Žižmond Benedikt	Pekarna Dolenjska	
Čot Matjaž Ivanovič Mihaela	Hočevar Janez	Meze Zvonka	DSSS	
V tOVarnl testenin, leta 1962
Po novem Statutu DO ŽITO, ki smo ga sprejeli v letu 1984, bomo imeli izvršilni odbor de avskega sveta DO, ki bo opravljal delo dosedanjih komisij. Edina stalna komisija delavskega sveta DO je ostala komisija za družbeni standard.
V Statutu DO je dopuščena možnost, da izvršilni odbor imenuje svoje stalne ali začasne komisije za pripravo, obdelavo ali izvršitev določenih nalog s področja svoj@Q8 oela.
Živilski kombinat Žito skozi čas
Skupni začetki
1. del: Razvoj posameznih dejavnosti od leta 1958 do 1968............ ........................
V rubriki »Živilski kombinat ŽITO skozi čas« bo predstavljen razvoj naše delovne organizacije od njenih skromnih skupnih začetkov pa vse do današnjih dni. Že takoj na začetku pa ni odveč opozorilo, da gre le za prikaz skupnega razvoja, saj so posamezna podjetja obstajala že mnogo prej, kot pa kombinat. Tako imata letos visoke obletnice svojega delovanja TOZD Šumi (110 let) In Imperial Krško (90 let).
Živilski kombinat ŽITO je diščnih kapacitet, je delav-bil ustanovljen leta 1958 iz ski svet sprejel tedaj 10-let-področnih podjetij, in si- ni načrt izgradnje kombina-cer:	mlinske industrije ta, ki je predvideval najprej
Ljubljana, Lesce in Domža- izgradnjo silosov in skla-
Ob silosu je zrasla strojnica (avgust, 1965)
le ter trgovskih podjetij »Žl- dišč za surovine ter za TO« Ljubljana in »Klasje« končne izdelke. Temu je Kranj. Leta 1958 je bilo za- sledil program izgradnje poslenih 330 delavcev. ustreznih mlinskih kapacitet za predelavo žitaric in Zaradi združevanja po- načrt izgradnje tovarne te-polnoma zastarelih in do- stenin. trajanih mlinskih in teste- Leta 1958 se je v podjetju ninskih obratov, brez ŽITO združilo skupno 14 ustreznih silosnih in skla- mlinskih obratov, ki so ime-
li skupaj kapaciteto predelave 174 ton v 24 urah. Posamezni obrati so lahko predelali od 3,2 tone do 32 ton žitaric dnevno. Prav ta podatek kaže na različne tehnično-tehnološke sposobnosti posameznih obratov v tistem času.
V letu 1961 se je mlinski industriji priključila še luš-čilnica za predelavo ječmena in ovsa v ješprenj in ovsene kosmiče. Na 85 odstotkih vseh zmogljivosti so predelovali pšenico, ostalih 15% pa je bilo namenjenih predelavi koruze, ajde, ječmena in ovsa ter prosa. V želji, da bi predelavo pšenice čim bolj pocenili, so se odločili za koncentracijo predelave na treh oziroma štirih mestih, namesto dotedanjih 11 obratov. V Ljubljani so po tem programu zgradili sodoben mlin z zmogljivostjo 120 ton na dan.
Vzporedno z razvojem mlinske industrije je bilo treba zgraditi tudi ustrezne silosne in skladiščne zmogljivosti. Leta 1958 so lahko v silosih shranili 400 vagonov žitaric, kar je predstavljalo 45-dnevno zaloge. Deset let kasneje pa se je količina shranjenih žitaric povečala za osemkrat, zaloge osnovnih surovin pa so zadoščale za približno deset mesecev. K temu je največ »prispeval« leta 1965 zgrajeni žitni silos na Šmartin-ski cesti v Ljubljani, s kapaciteto približno za 22.000 ton pšenice.
Zelo nagel razvoj je doživela tudi proizvodnja testenin. Leta 1959 se je h kombinatu priključilo podjetje Pekatete z obratoma v Kotnikovi ulici in na Tržaški cesti. Njuna skupna zmogljivost je znašala 5,5 ton izdelkov v 24 urah. Proizvodnja je bila na zelo primitivni ravni, le delno mehanizirana, deloma intenzivna, ob hkratni nizi produktivnosti. Jasno je bilo, da takšna obrata nista zagotavljala niti zaposlenim niti potrošniku kakšne večje perspektive. Zato je bila leta 1962 zgrajena nova avtomatska tovarna testenin na Šmarti-ski cesti, z dnevno zmogljivostjo 13 ton.
Najbolj dinamičen razvoj v kombinatu je doživelo pe-
uladnja mlin# vljubljanl leta 1967
Slika iz leta 1967: pekarna v Lescah
karstvo. Z načrtnim razvija- niče, Pekarna Bled in Pe- Metlika, Pekarna Krško in njem te dejavnosti so začeli karna Radovljica. S tem pa Pekarna in slaščičarna v letu 1962. Do leta 1965 so integracij še ni bilo konec, Kamnik, se priključile Pekarna Šip- saj so se v naslednjih nekaj Takšno združevanje K°' ka, Združene pekkarne Mo- letih pridružila še: Pekarna lektivov in sredstev (ŽITA ste in Pekarna Ajdovščina in slaščičarna Kočevje, Pe- družbenopolitičnih skup" (vse iz Ljubljane). V letu karna Kropa, Pekarna Treb- nosti ter bank) je omogoCJ' 1965 so se priključile še Pe- nje, Pekarna Kranj, Pekar- lo izdelati in izvesti (ob last-karna in slaščičarna Jese- na Novo mesto, Pekarna	*
V letu 1966 je takole Izglodal kompleks na Šmartinski. V ospredju slike je tedanji avtopark
Betoniranje temeljev za žitni silos, ki so ga začeli graditi 1964. leta
Tehtanje In pakiranje testenin, posnetek Iz leta 1962
n|h kadrih) program n gradenj in rekonstrukc področju pekarstva, gram novogradenj je o
99l HOVO volilrrt nolrorn
Smartinskl cesti za po {? Ljubljane, pekarno \ vki za cel°tno Gorer v Novem mestu za D< sko, pa v Krškem, Trbi In Kamniku.
'konstrukcijami o člh Pekarn je pričel
nat z izgradnjo celotne mreže pekarn na območju, katerega je sicer oskrboval z mlevskimi izdelki. Pogoji dela v pekarnah so se bistveno popravili in iz obrtne proizvodnje so prešli na industrijsko.
Novozgrajene pekarne so bile opremljene s stroji domače proizvodnje oziroma le delno z uvoženimi napravami. Tehnologija v teh pekarnah je bila v ti-
stem času na evropski ravni in tudi v asortimentu se je kombinat takrat lahko primerjal z najrazvitejšimi na tem področju. Količinsko se je v desetih letih proizvodnja povečala kar za tristo odstotkov.
Z letom 1968 se pričenja tudi razvoj konditorstva v okviru Žita. O »sladkem programu« pa več o naslednji številki Glasnika.
DO Žito: 61 štipendij
Ali se na področju izo- ob dejstvu, da smo za mi-braževanja vendarle nekaj nulo šolsko leto razpisali premika na bolje? To vpra- skupaj le 15 štipendij, med-šanje bi si lahko zastavili tem ko je letos za šolsko
Razpisane štipendije:
TOZD	naziv/poklic	skupaj	
Šumi	2 konditor 2 strojni ključavničar	4
Mlini	11 mlinar	11
Pekarstvo	3 pek	5
in testeninarstvo	2 testeninar	
Pekarna Dolenjska	3 pek	3
Pekarna Vrhnika	2 pek 1 slaščičar 1 prodajalec	4
Pekarna Kranj	5 pek	5
Tehnični obrati	2 strojni ključavničar 1 avtoelektrikar 1 avtomehanik	4
Blagovni promet	1 diplomirani ekonomist	1
Pekarna Krško	2 pek	2
Triglav-Gorenjka	2 pek 2 slaščičar 2 strojni ključavničar 1	strojni mehanik 2	živilska tehnika 1 ing. živilske tehnologije 1 dipl. ing. živ. tehnologije	11
Imperial	1 strojni ključavničar 1 obratni elektrikar 1 ekonomski tehnik 1 strojni tehnik	4
DSSS	2	dipl. ing. živ. tehnologije 3	dipl. ekonomist 2 visoka šola za organizacijo dela (računalništvo)	7
Maloprodaja	0	0
leto 1986/87 po TOZD in v DSSS na voljo kar štirikrat več štipendij.
Takšno povečanje je lahko dobra osnova za začetek bolj načrtne kadrovske politike in hkrati tudi za pridobitev in vzgojo lastnih kadrov.
Razpis za šolsko leto 1986/87 je v teku. Prošnje za ponujene štipendije so se sprejemale do 15. julija, podeliti pa jih je treba do 15. septembra.
Skupaj je torej razpisanih devet štipendij za VII. stopnjo izobrazbe, ena za VI., štiri za V. stopnjo in kar 47 za IV. stopnjo. Velika večina štipendij je razpisana za t. im. deficitarne poklice, torej za tiste, za katere se mladi ljudje ne odločajo pogosto in je ustrezno izšolane kadre izredno težko pridobiti. Dostikrat je razlog za to pomanjkanje kadrov tudi v napačni predstavi mladih o poklicih, kot sta mlinar in pek. Zato smo organizirali tudi informativni dan na srednji^ivilski šoli v Kamniku, razpise prostih štipendij pa so prejele tudi vse okoliške osnovne šole in ustrezne fakultete.
Kljub temu obstaja bojazen, da bo kar precej štipendij ostalo nepodeljenih, saj je do sedaj pokazani interes zelo majhen.
Živahna dejavnost sindikata Pekarna Vrhnika
Sindikat v TOZD Pekarna Vrhnika je v zadnjih dveh mandatnih obdobjih zelo razširil svojo aktivist. V letošnjem letu je izpolnil že vrsto nalog, ki ?' iih je zadal v planu dela Izvršnega odbora za 'eto 1986.
dnv?1®9 skrbi za Vl ^ktivnost dela, va
vseh področjil orgamzacijo dela i sakodnevnih nalc
drlZema Predvsen $vb[° Počutje naš van V kolektivu, za v2 ®. med sodel
^-mmeeSs,Zuadv=
■SasM'
or"'a os TnS'ndikalna c
bhudiPekarnaX k *udl za razne
s u!h odviiajo |
S&SK
kjer so težki delovni pogoji, nočno delo, nedeljsko delo in delo ob praznikih; celotna temeljna organizacija pa ima v svoji sestavi šest dislociranih enot in to v okviru treh občin: Vrhnika, Logatec in Cerknica. Kljub temu pa imamo šahovsko sekcijo, strelsko sekcijo (nabava zračne puške v letu 1983) in uspešno nogometno moštvo, kar je zasluga tudi osnovne organizacije mladine, udejstvujemo pa se tudi v raznih drugih športnih in družbenih dejavnostih.
V zimskem času je bilo omogočeno delavcem ugodno smučanje na bližnjem smučišču Ulovka, tako da je polovico dnevne
karte regresiral sindikat, ostalo pa je prispeval delavec sam. Udeležili smo se tudi zimskih sindikalnih iger občine Vrhnika, prav tako pa tudi zimskih iger Žita v Mojstrani.
V mesecu marcu je izvrš-ni odbor sindikata organiziral ob dnevu žena srečanje delavk iz vseh obratov temeljne organizacije. Predsednik sindikata, Franc Gabrovšek, je vsaki delavki izročil darilo, katerega bomo s pridom uporabljale pri vsakodnevnem delu -predpasnik s prijemalno rokavico in prtičkom ter nam čestital za praznik žena. Organiziral je tudi skupino delavcev, ki so si zavezali predpasnike in zavihali rokave ter nas pogostili s pečenko in kozarčkom dobre domače kapljice.
Ob tej priložnosti smo se pogovorile o vsakodnevnih
težavah in radostih, tako na delovnem mestu kakor tudi doma, o delu, ki ga je vedno več. Bile smo zelo počaščene, ker so nas postregli naši sodelavci. Ob prijetni glasbi smo tudi zaplesale. Srečanje je bilo zelo prisrčno in želimo si, da bi postalo tradicionalno.
V letnem planu dela osnovne organizacije zveze sindikata TOZD Pekarne Vrhnika imamo tudi izlet -v kolikor to dopuščajo finance.
Finančna sredstva zbiramo povsod, kjer je le mogoče. Tako se v letu 1985 in letošnje leto pridno odzivamo na akcijo »Papir ne sodi v smeti«, tako da zbiramo odpadni papir. Delavke na upravi spravljajo vsak list papirja, vsako kuverto, delavci v proizvodnji odlagajo odpadni papir v kontejner za papir in denar se steka v sindikalno blagajno. Tudi vreč od moke ne zavržemo, ampak jih po polovični ceni prodamo kmetijskim zadrugam.
V letošnjem letu smo tako ob prispevku 2000 din vsakega delavca organizirali izlet. Največji problem za organiziranje izleta je določitev datuma. Letos smo določili 1. maj - smer Prekmurje.
Zgodaj zjutraj smo se odpeljali z avtobusom polnim hrane, pijače ter dobre volje proti Gornji Radgoni. Med potjo smo imeli krajši postanek za malico, vožnja pa nam je hitro minila ob zabavnem srečelovu, kate-' rega so pripravila dekleta iz Rakeka ter ob pripovedovanju zanimivosti iz zgodovine in današnjega časa vodiča Jožeta.
Po ogledu Gornje Radgone smo pot nadaljevali do težko pričakovanega kraja - »Janževe kleti«, kjer poleg shranjevanja vin pripravljajo tudi znano Radgonsko penino. V hladnem smrekovem gozdičku, ki se razprostira pred vhodom v klet, smo se okrepčali z obilno malico, saj smo vedeli, da nas v kleti
čaka zelo naporna pokušina osmih vrst vina. Ob pokušini vin in domače zaseke smo postali vsi zelo aktivni in zapeli venček narodnih, ob pomoči vodiča Jožeta.
Obiskali smo lončarje v Filovcih in nakupili prekmursko keramiko, v Bogojini smo si ogledali arhitektonske umetnine mojstra Plečnika. Na poti do zdravilišča Radenci smo imeli krajši postanek v Martjan-cih za ogled gotske cerkve Sv. Martina, v restavraciji zdravilišča Radenci pa se je naše potovanje ustavilo. Po večerji smo še zaplesali, na Vrhniko pa smo se vrnili v poznih večernih oziroma v zgodnjih jutranjih urah.
Izlet je bil res zanimiv, organizacija Mercator-Turi-sta, z vodičem Jožetom na čelu, pa odlična.
Tako »luštno« se imamo na Vrhniki, če ne verjamete, pa pridite pogledat.
Irena Aljuklč
Dopusti in počitnice so tu
Vse večje zanimanje za letovanje v naših domovih
Letošnja draginja na norju in ne preveč debele lenarnice so letos povzro-:ile izredno veliko zanima-ije za letovanje v naših počitniških domovih in prikolicah. Želje po tovrstnem preživljanju dopusta so se v primerjavi z lanskim letom praktično podvojile.
Še največ zanimanja je bilo za naše domove, ki nudijo penzionske storitve. Zato smo v Dramlju namesto predvidenih 50 ležišč zakupili 74 ležišč in podaljšali sezono na cele tri mesece (od 14. junija do 14. septembra).
Tudi počitniški dom v Ba-šaniji je po razporedu popolnoma zaseden. Tako smo morali razporediti upokojence in delavce za preventivni oddih v čas pred sezono in po njej. Tako kot v Dramlju smo tudi v Bašaniji vse naše zmogljivosti razdelili med naše delavce, Tako da »tujim« (delavcem iz drugih kolektivov) letos nismo ponudili nobene postelje.
Veliko želja je bilo tudi za letovanje na Cresu. Zato je bila potrebna selekcija, ker vseh želja še daleč ni bilo mogoče upoštevati. Zato je dopustnike za Cres izbiral sindikat v posameznih tozdih. Povpraševanje po dopustu na Cresu tudi doka-
zuje, da oddaljenost ni ovira pri odločanju za kraj oddiha.
Nizka penzionska cena je povzročila tudi preusmerjanje iz prikolic v domove, saj se po ekonomski računici ne splača kuhati posameznim družinam. Kljub temu so tudi prikolice oddane, saj so jih vzeli tudi tisti, ki niso dobili prostora drugje. Ob tem moramo tudi zapisati, da sta letos na razpolago tudi dve novi prikolici, in sicer na Krku v kampu Ježevec.
Tudi Bohinj bo v juliju in avgustu praktično povsem zaseden; na Pokljuki pa je poln tudi razpored za ves september. Pri tem pa se spet pojavlja težnja, da hiško na Pokljuki najema ena sama družina naenkrat, tako da ta pojav opozarja na potrebo po preureditvi v garsonjere, z možnostjo ločenega kuhanja. Zanimivo je tudi to, da se je letos zelo malo zaposlenih odločilo za kombinacijo morja in hribov, torej za dopust na obeh lokacijah.
Veliko preglavic pri razporejanju terminov za dopuste sta povzročila kolektivna dopusta delavcev Šumija in Triglav-Gorenjke, saj imajo delavci iz teh dveh kolektivov takrat prednost pri razvrščanju,
kar pa povzroča negodovanje in pripombe delavcev iz drugih tozdov.
Izreden problem se je letos pojavil pri zagotovitvi kadrov za naše počitniške domove. Tako se je dogajalo, da so tik pred začetkom sezone odpovedali delo sprejeti kadri. Najhuje je bilo s kuharji, ker jih praktično ni bilo moč dobiti. Zato je bil porušen tudi načrt osebnih dohodkov delavcev v počitniških domovih, saj so bili OD zvišani od 20 pa tudi do 100 odstotkov.
Kot kaže, bomo letošnje leto zaključili z veliko izgubo počitniških domov. K temu bodo »pripomogle« (pre)nizke cene penzionov, stroški za najem ležišč in osebni dohodki zapo-. slenih.
Glede na veliko zanimanje zaposlenih za sindikalno letovanje, bi morali zagotoviti več lastnih kapacitet, s čemer bi znižali stroške poslovanja, ki jih sedaj porabimo za zakup zelo dragih postelj v privatnem sektorju. V ta namen naj bi se v letošnjem letu zagotovila gradbena dokumentacija za razširitev in povečanje počitniških zmogljivosti v Dramlju. V načrtu je dograditev objekta garsonjer-skega tipa z okoli 40 novimi ležišči.
Na obisku v Kranju
Še letos nova pekarna
V Kranju so se začela dela pri izgradnji nove pekarne. Tako se bo kmalu uresničila dolgoletna želja tako potrošnikov kot kranjskega združenega dela - želja po boljši preskrbi s kruhom.
Novih proizvodnih in moram poudariti, da mi je
upravnih prostorov bodo še posebej veseli vsi zaposleni v Žitovem tozdu Pekarna Kranj, saj se bodo s preselitvijo na. novo lokacijo bistveno izboljšali pogoji dela.
O novogradnji smo se pogovarjali z direktorjem TOZD Pekarna Kranj, Viktorjem Benčanom:
-	»Zakaj je pravzaprav prišlo do pobude za izgradnjo nove pekarne?«
-	»Razlogov za to je več. Naj omenim le dva najpomembnejša: V prvi vrsti smo se za tako investicije odločili zato, ker imamo v sedanjih prostorih zelo težke pogoje dela, saj je približno 94 odstotkov opreme odpisane, stare približno 25 let. Tako znaša praktično amortizacijska vrednost opreme nič. Drugi razlog pa je povečanje povpraševanja po kruhu na območju, ki ga pokriva naša temeljna organizacija, ker je v nevarnosti nemotena preskrba potrošnikov, še posebej ob konicah, ko je poraba kruha največja.«
-	»Kako je s sredstvi za to investicijo?«
-	»Predračunska vrednost za novo pekarno znaša dobrih 560 milijonov dinarjev. Zbrali smo vsa potrebna sredstva. Ob tem
pri zbiranju sredstev nudil vso podporo tovariš Peternelj, predsednik izvršnega sveta kranjske občine. Tako smo uspeli zbrati od kranjskega združenega dela približno 270 milijonov dinarjev pod izjemno ugodnimi vračilnimi pogoji. Občina kot taka je prispevala
90 milijonov nepovratnih sredstev. Od preostalih 200 milijonov dinarjev smo pokrili del sredstev s prodajo sedanjih prostorov, drugi del pa predstavljajo bančni krediti.«
-	»Kje bo zgrajena nova pekarna in kakšne novosti bo prinesla?«
-	»Lokacija nove pekarne je v Naklem pri Kranju. Tja se bo preselila kompletna temeljna organizacija. V novih prostorih bomo ob
Tudi nakladalna ploščad v stari pekarni je že dolgo premajhna za normalno delo
■Mg
Največ naših delavcev bo tudi letos preživelo dopust v Dramlju
Novo iz Šumija
FRUTIN - dodatek za hitro pripravo marmelade
Živilski kombinat ŽITO, TOZD Šumi je v mesecu maju dal na tržišče nov izdelek FRUTIN, dodatek za hitro pripravo marmelade. S tem izdelkom se omogoči krajši čas priprave marmelad in se ohrani večja biološka vrednost sadja, barva in predvsem okus. Pomemben je tudi prihranek energije in časa, kar bo olajšalo delo prezaposlenim gospodinjam pri pripravi ozimnice.
Po klasičnem, daljšem
načinu kuhanja marmelade zaradi biokemijskih sprememb in karamelizacije sladkorja potemnijo, uničijo se na toploto občutljivi vitamini, predvsem C vitamin.
FRUTIN vsebuje naravni sadni pektin, s katerim dosežemo hitro želiranje marmelade. Pektin je naravni ogljikov hidrat, ki je prisoten v mesnatih rastlinskih delih kot sestavni del celičnih sten.
Vsebnost pektina in vode v nekaterih vrstah sadja:
enakem številu zaposlenih, v boljših delovnih pogojih in, seveda, s sodobno opremo lahko napekli večjo količino proizvodov. Danes namreč spečemo v povprečju 12 do 15 ton dnev-. no, le ob konicah še precej več, vendar ob izjemnih naporih vseh zaposlenih. V novi pekarni' bo dnevna proizvodnja okoli 25 ton, po potrebi pa tudi več. Razmišljamo tudi o možnosti za kak dopolnilni proizvodni program.«
-	»Zanima nas, kako velika bo pekarna in kako je z nabavo strojne opreme?«
-	»Po kvadraturi bodo proizvodni prostori precej večji od sedanjih. Proizvodnja bo potekala na površini 1.092 kvadratnih metrov, 280 m2 bo skladišč, hladilnica bo velika 138 m2, ek-spedit pa 126 m2. Zgrajeni bodo še vsi ostali prostori, namenjeni vzdrževanju in upravljanju. Ob pekarni bodo tudi ustrezni silosi s kapaciteto 200 ton.
Strojna oprema je že vsa kupljena. Rok dobave te opreme se bo pokrival z gradbenimi deli na objektu, tako da bo možna takojšnja montaža. Vsa oprema je delo domačih, jugoslovanskih proizvajalcev.«
-	»Zanima nas še, kdo bo novo pekarno gradil in kakšen okvirni rok je postavljen za pričetek obratovanja?«
-	»Izvajalec gradbenih del je GP Gradbinec Kranj, TOZD GP Tržič. Sama dela so že stekla in do sedaj potekajo po načrtu, ki ga je predložil izvajalec sam. Otvoritev novega objekta je predvidena za letošnji 29. november«.
	% pektina:	% vode:
jabolka	0,5-1,6	85
banane	0,7-1,2	74
breskve	0,1-0,9	86
jagode	0,6-0,7	90
češnje	0,2-0,5	83
hruške	0,5-1,4	83
slive	0,2-1,5	84
marelice	0,5-1,2	85
ribez	1,5-2,5	85
maline	0,1-0,7	84
Pektin predstavlja tudi zdravo živilo. Stari pregovor pravi: »Eno jabolko na dan odganja zdravnika stran.« Ta trditev ne izvira samo iz hranilne vrednosti samega jabolka, ampak predvsem iz vrednosti pektina, ki ga jabolko vsebuje.
Industrija v glavnem pridobiva pektin iz dveh naravnih virov: jabolk in citru-sov. Uporaba industrijsko pridobljenega pektina je zelo razširjena, predvsem v sadno-predelovalni industriji, konditorski industrij) za želeje, kozmetiki, farmaciji in medicini.
Pektin je že zelo dolgo poznan kot sredstvo, ki pospešuje želiranje. Večini gospodinj je znano, da marmelade iz nezrelih jabolk in ribeza hitreje in močneje želirajo kot npr. marmelada iz zelo zrelih sliv. Zato ni slučaj, da marsikatera gospodinja pri domači pripravi marmelade meša različne vrste sadja z različno vsebnostjo pektina in dodaja tudi nezrelo sadje, da pospešuje želiranje.
Za želiranje z običajnim sadnim pektinom sta potrebna tudi sladkor in kislina, ker pektin tvori gel skupaj z določeno koncentracijo sladkorja pri določeni kislosti.
Navodilo za pripravo marmelade s FRUTINOM
-	1 kg sadja
-	1 vrečka FRUTINA, 50 g
-	1 kg sladkorja
En kilogram zdravega in svežega sadja zrežemo ali zmeljemo na koščke in ga damo v široko kozico s čim večjo površino. Postopno vmešamo vrečko FRUTINA In meti mešanjem tiObrd prevremo. Postopno, v manjših količinah vmešamo sladkor, segrejemo do
vretja in kuhamo eno minu-
to ob stalnem mešanju.
Navodilo je primerno predvsem za sadje z manjšo količino vode. Ko ph' pravljamo marmelado iz sadja, ki vsebuje dosti vode, npr. iz jagod in prvih češenj, lahko podaljšamo čas kuhanja za nekaj minut, 6® želimo imeti tršo marmelado.
Vročo marmelado hitro stresemo v vroče kozarce in takoj zapremo z razkuženimi pokrovi. Priporočam0 alu pokrove. Kozarce o&r' nemo za eno minuto -d® glavo in jih nato ponovn0 obrnemo. S tem preizkusi' mo tesnpst zapiranja. Ko s® marmelada delno ohiad1; se mora pokrov vsločiti, ka pomeni, da se je prit|S zmanjšal in je kozarec te»' no zaprt.	.
S Frutinom pripravljen marmelade vsebujejo m®™ suhe snovi kot po klas' nem načinu doma pripr® Ijene marmelade in in° sirijsko izdelane marm®' . de, zato se moramo drž® navodil, ki veljajo za vro polnjenje konzerviranja z vil, da se ne pokvarijo: ■
Dobro pomite kožar ; pasteriziramo v vroči vo j ki jo segrejemo na najm® v 80°C ali enostavnejše, j
vroči pečici pri tempera^
od 80°C do 100°C. Če da mokre kozarce v vročo Pfj,
čico, jih zunaj dobro o_ šemo, da ne pop od-
znotraj kozarcev v n° nem primeru ne brišen Pokrove razkužimo z a' holom.	. s
Gospodinjam želim0 ^ FRUTINOM zadovoljno e uspešno pripravo ozimnice.	..Jf
Minka Grabi®
Tudi delavci iz Žita na pohodu
V soboto, 10. maja je bil v Ljubljani jubilejni 30. manifestativni pohod. Udeležila se ga je tudi skupina delavcev iz Žita, ki je prehodila 8 kilometrov dolgo pot od Bežigrada, prek šiške, Kosez, čez Rožnik, do Trga revolucije. Po prihodu v cilj je bilo na sedežu TOZD Maloprodaja družabno srečanje udeležencev pohoda.
Ob tem naj še dodamo, da je naša delovna organizacija imela tudi pomembno vlogo pri organizaciji In izvedbi tekmovalnega dela jubilejne prireditve.
Šumijevci v Benetkah
V	petek, 30. in soboto, 31. maja smo v TOZD Šumi skupaj z agencijo lnex organizirali izlet na relaciji Benetke - Gorica - Nova Gorica -pršutarna Lokev - Postojnska jama - Močilnik - Ljubljana.
V	deževnem jutru smo se zbrali na Trgu revolucije, od koder smo krenili točno ob 6. uri, seveda z avtobusom, zahvaljujoč točnosti vseh udeležencev izleta. Sicer pa, kako tudi ne bi bili točni, ko pa smo vsi vedeli, da sta pred nami dva dneva brezskrbnosti in veselja.
Za boljši izkoristek pevskih možnosti posameznikov in umirjenosti pri prehodu meje smo programirali nonstop delo bifeja’ od
6.00	do 24.00 ure, ki je bil zelo dobro založen. Ponudba je bila izredno pestra. Seveda smo tudi za bolj lačne in sladkosnedne poskrbeli z našimi izdelki.
Kot po navadi so .se v zadnjem delu avtobusa zbrali humoristi in pevci, v prednjem pa radovedni spoznavale! naše dežele in
Zelenice so naše ogledalo
xias' v katerem živimo, je Nihx razvoia in napredka, ša u6pa se ob tem ne vpra-> Kaj bo z nami, kam'nas °rV8e..t° Pripeljalo. va^!adl)? se nove ceste, to-vs^hm® ektrarne- reke 50
° J °nesnažene, trav-
nate površine izginjajo pred nasilnimi gradbinci. Zrak, katerega vdihavamo, je onesnažen j. izpušnimi plini, voda je onesnažena in vsega tega se niti ne zavedamo. Vsi se borimo le še za materialne dobrine in
Smučanje
Tekmovanje ob Dnevu mladosti
Zadnji dan v maju je potekalo letošnje, že 34. tekmova-sm X Počastitev Dneva mladosti, na katerem sodelujejo mučarji iz petih delovnih organizacij: Saturnusa, Tikija, Pirnice Vevče, Totre in Žita.
odh °s 80 organizatorji tekmovanja, organizacijski °°r Totre, izvedli veleslalom na »Koči na gozdu«.
doseženi so bili naslednji rezultati:
1 *ndpiPa D - nad 45 tet: i K°r,Plk Ludvik, Saturnus, 40,28 3 r/aiJ Sašo, Saturnus, 41,57 «: p?'n,,kh"..Tiki, 41,66 5. Alr£Jože, Žito, 43,73 zman Franc, Žito, 44,38 topilo je 11 smučarjev.
.Skupina C - od 36 do 45 let:
2.	>arTlpič Edo, Saturnus, 42,35 3 Tapar Drago, Papirnica, 43,08
7	4"nik Janez, Papirnica 43,27
8	pPendal Franc, Žito, 46,17 1l' k®tarnel Jože, Žito, 46,35 U B°d.er Marija, Žito, 50,24
^tr^SLsmueark.
B - od 26 do 36 let:
2.	Prhi Martin, Saturnus 40,01
3.	Nouau oTomaž- Saturnus, 40,03
4.	R°*ak Silvo, Tiki, 41,60
5.	s3S'f 'Van; Žit0' 42-66
Buta n I0, Z4to' 43-97
^j?oTi4ŽMc.
3 Babnik? Mi,ia Skturnus, 36.74 ^ipno:
2i S0: Saturnus 3 £esto: Tiki 4' mesto: Žito ' mesto: Totra
za napredek tehnologije. Da pa bi kdo pomislil na prihodnje rodove, to pa ne!
Zato je nujno potrebno in skrajni čas, da se zamislimo nad vsem tem, nad našo prihodnostjo in da tudi kaj storimo in ne ostanemo samo pri besedah. Najmanj kar lahko storimo je to, da očistimo vsaj svojo bližnjo okolico in če bi to vsi storili, bi bilo že kar dovolj in narava bi začela dobivati svojo prvotno podobo.
V naši temeljni organizaciji - TOZD Šumi - je OO ZSMS razmislila tudi o tem in pod geslom »čisto okolje - lepši in boljši jutri« organizirala čistilno akcijo.
Akcija je potekala 24. aprila 1986 med 14 in 18. uro, torej v prostem času, odzvalo pa se je precejšnje število članov OO ZSMS in OO ZS. Delo je potekalo po vnaprej pripravljenem planu, brez kakršnih koli problemov. Delo smo si razde-
sosednje Italije. V zelo prijetnem vzdušju smo hitro prispeli na mejo. Sam prestop je bil zelo hiter, prisoten pa je bil določen strah ob pogledih na može postave, čeprav brez razloga, saj se je naša carinska služba izkazala s hitrim in vestnim delom.
Na poti proti notranjosti Italije se nam je že kazalo sonce in same Benetke so nas dočakale v prelepem sončnem objemu. Vožnja z
lili in postorili naslednje: pomili smo zunanja okna upravnih prostorov, odstranili odpadke iz zelenic, uredili celotno okolico. Za lepši izgled vhoda v temeljno organizacijo smo posadili okrasne cvetice. Ob koncu smo z zadovoljstvom ugotovili, da naš trud ni bil zaman, saj je pogled na lepo urejene zelenice zelo prijeten.
Upamo, da naša akcija ni bila edina, da bo naletela na pozitiven odziv tudi v drugih tozdih v okviru DO in lepo bi bilo, ko bi tudi druge OO ZSMS uredile svojo okolico, saj smo konec koncev vsi zaposleni v eni DO in urejene zelenice bi nam lahko bile v ponos.
Vsem udeležencem akcije se iskreno zahvaljujemo za njihov trud in jim izrekamo pohvalo za prostovoljno delo.
OO ZSMS TOZD Šumi OO ZS TOZD Šumi
Sumi
ladjo po kanalu in ogled samega centra Benetk je minil prehitro, a ostali so nepozabni vtisi o mestu na vodi.
Ob 16. uri smo že bili v stari Gorici, kjer smo imeli daljši postanek za nakup .spominkov' in ogled same Gorice. Ker so na izletu številčno prevladovale predstavnice nežnejšega spola, so jim pogledi zastali na ži-vopisanih izložbah, potem se je odprlo srce in, seveda, tudi denarnice.
Na zbirnem mestu, katerega smo prej določili, smo se zbrali ob 19. uri. Vsi smo bili nasmejanih obrazov, obloženi z vrečkami, v katerih ni manjkalo črne opojnosti, oblačil, viskija, s katerim smo si napolnili interni bife.
Sam prihod na mejo je bil živahen, a ko je vstopil mlad mož, črnolas, s črnimi brki, v rjavi obleki in je pogledal naše obraze, nam je navdih živahnosti v trenutku zastal. Pregledal je našo prtljago, a ker smo se pri nakupih držali carinskih
predpisov, nam je samo zaželel srečno pot. Nastanili smo se v lepem hotelu Delta v Novi Gorici, povečerjali in potem poiskali vsak svoj kotiček zabave in oddiha.
Naslednje jutro smo nadaljevali pot do pršutarne Lokev in v trenutku našega prihoda se nam je pridružil tov. direktor. Naš pevski zbor, ki se je formiral na izletu, je takoj pokazal svoje sposobnosti in mu za dobrodošlico ob snidenju zapel pesmico »Dečko, ajde o 'ladi - s teranom«.
Vsi pa smo težko čakali na obljubljeni pršut in teran. Kmalu so nam pogledi zastali na bogato obloženih mizah, ki nam jih je pripravil kolektiv pršutarne.
Po obilni jedači, katero je spremljala kraška burja, nas je pot vodila do prekrasne kraške jame Vileni-ce. Spustili smo se sto metrov globoko, korajžni kot pravi planinci in občudovali njene lepote. Manj rekreativni so imeli težave , a ker so vedeli, da gremo naprej z avtobusom, ki ga je upravljal krepak mož Silvo, so dokazovali svojo vzdržljivost.
S pesmijo in humorjem smo se nato odpeljali proti Postojnski jami, si jo ogledali ter si ustvarili primerjavo med zelo znano in manj znano kraško jamo. Med potjo naprej se nam je pridružil znanilec ljubljanske kotline - dež. Ob 18.30 smo se ustavili v gostišču Močilnik pri Vrhniki. Ob uživanju okusno pripravljene večerje so prisotni kar iz rokavov stresali šale, ki so jih še prihranili za lepši in bolj vesel zaključek dvodnevnega napora.
V prijetnem vzdušju in v najbolj veselih trenutkih smo se poslovili in odpravili proti Ljubljani. Na cilj smo prispeli vsi veseli, kljub temu, da nas je dočakal dež, in rekli smo si .povsod je lepo, toda doma je naj lepše'. šumijevci
Sestanek s kmetijskimi OZD
V četrtek, 26. junija je bil v prostorih Žita sestanek s predstavniki kmetijskih organizacij, na katerem so se prisotni dogovorili o pogojih in predvidenem poteku letošnjega odkupa pšenice.
Izletniško razpoloženje!
Fantje so raziskovalci pijačo raziskujejo, ko najdejo le flašico jo vneto občudujejo.
Pijemo, pojemo, radi se imamo, plešemo, rajamo in se veseliti znamo.
Dekleta so res dame, rade se frizirajo, obleke si kupujejo, se plesa veselijo.
Lišpamo se, oblačimo, nestrpno trepetamo, čakamo, negodujemo, da v ples se le podamo.
LJUBA PLEVEL
X________________________________________v
Zbiranje pomoči za sodelavko
Ob elementarni nesreči, ki je prizadela delavko Oklobdžija Zdravko iz TOZD Pekarstvo in testeninarstvo (zaradi požara je nastopil stanovanjski problem), je 10 Konference OO ZSS DO Žito predlagal, da se organizira akcija zbiranja denarnih prispevkov delavcev Žita prek OO ZS TOZD. Prostovoljni prispevki naj se zbirajo na žiro račun OO ZS DSSS številka 50103-678-65459 - Pomoč delavki Oklobdžija Zdravki.
Kotiček za zdravnika
Posledice visokega krvnega pritiska
Visok krvni pritisk je bo- možganih, ledvicah in oži- nastanejo počasi, nezaz-lezen, ki skrajšuje življenj- lju ter v velikem odstotku navno; ko se pojavijo prva sko dobo, ki počasi in ne- prispeva k prezgodnji inva- opozorila, ki pripeljejo bol-zaznavno ogroža življenje, lidnosti in smrtnosti.	nika k zdravniku, je pogo-
povzroča okvare na srcu, Spremembe v organizmu sto narejeno že precej ško-
de na organizmu. Ta opozorila - bolezenski znaki -so zelo različni in neznačilni. Pojavlja se utrujenost, vrtoglavica, glavobol (predvsem v zatilju), pritisk pod prsnico, razdražljivost, nespečnost, zmanjšana delovna sposobnost, krvavitev iz nosu, motnje vida itd. Pri težji obliki so osebne težave bolj izražene, pojavljajo se dodatni znaki, ki so odraz organskih sprememb na srcu, možganih, ledvicah in drugih organih.
Nagradna križanka Samova
jr
ROMAN
(MIKLOVA)
SVILENA
TKANINA
ZAJEČAR
BEOGR
TEDNIK
UŠPANJE
SARAJEVO
TOVARNA
OLJA
DON
KIHOTOV
OPRODA
12 ČRKA
PREDPONA
PRED
PRIIM.
NEM.
VELJAKOV
BIVŠA PREDS, ZIS PLANINC
PARTIZ
KURIR
NEK. ANGL PREDSED.
GARDNER
1
IT. KAMION
CVETO
AVSEC
ŠPANSKI
POMORŠ
6. ČRKA
BRANE
OKORN
OS
ZAIMEK

NEKD.
ZDRUŽ.
OBRTNI
TETOVO
OGULIN
EMIL
ZUPANČIČ
MAKARSKA
GREGOR
STRNIŠA
TANTAL
VRH
USTNE
VOTLINE
22. ČRKA
NOGOMET.
ROSSI
SISAK
PEČAT
6. IN 25. ČRKA
NIKALNICA
DOLGOR.
PAPIGA
PRIŠTINA
TIČAR
JOŽE
11 ČRKA
VRSTA
ŠAMPONA
ITALIJA
BIVŠI
HOKEJIST
AM. M. IME
AVSTRIJA
OSTANEK
DREVESA
ALUMINU
AROMA
GREGOR
ŠIMENC
DVOŽIV-
KA
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
STAR
SLOVAN
SKRAJNI
DEL
KOPNEGA
KEM EL. RENU
DEBELA
PALICA
LISASTA
KRAVA
TELEVIZIJA
TONE
KUNTNER
ŽILA
DOVOD-
NICA
SESTAVIL
M.
POGRAJC
GLOBOK
DEL
POTOKA
VELIKA
RASTLINA
VSE V REDU (ANGL.)
DEL
DREVESA
Pravilna rešitev nagradne križanke DSSS iz prejšnje številke:
Vodoravno: delovna, Plečnik, dve, LT, SA, risba, k, KV, Anka, okras, uta, gusar, ro, poli, prt, UK, j, NM, tona, tropi, Ooa, aki, metan, Stol, hov, koli, Tiki, Sb, A, rop, zajkla, pismo, Ramanudža, kal, ica, JZ, očka, p, Sl, Iberia, OE, Jung,
TG, past, račka, aa, alpi.
Izžrebani nagrajenci so:
-	prva nagrada, 500,00 din: Marjan Andolšek, DE Pekatete
-	druga nagrada, 300,00 din: Nevenka Drašček, TOZD Pekarstvo in testeninarstvo
-	tretja nagrada, 200,00 din: Milan Gregorka, TOZD Pekarna Vrhnika
Rešitev nagradne križanke Pekarna Samova pošljite do 15. septembra na uredništvo Glasnika.
Zahvala		Zahvala
Ob smrti mojega očeta se za izraze sožalja		Ob smrti drage mame se iskreno
in venec iskreno zahvaljujem kolektivu •		zahvaljujem sodelavcem za izkazano
tozda Blagovni promet.		sožalje in denarno pomoč.
Janko Kokelj		Vili Salmič
Spremembe
na-srcu
Srce in ožilje predstavljajo zaključen sistem, pri katerem lahko žile primerjamo s cevmi, srce pa s črpalko, ki nenehno poganja tekočino - kri po žilah (ceveh).
Ko začne pritisk v žilah rasti, mora srce delati z večjim naporom, da iztisne iz svoje votline kri. Že pri majhnfim povišanju spodnjega - diastoličnega pritiska bi srce hitro opešalo, če ne bi prišlo do ustreznih sprememb v sami srčni mišici. Srce povečuje svojo moč z večanjem mišičnih vlaken, pri tem pa se poveča - hipertrofira. Te spremembe opažamo na rentgenskem slikanju srca in pljuč ter na EKG-ju.
Če visokega krvnega pritiska ne zdravimo, se stanje počasi slabša, pride hipertrofija v enega od hujših zapletov - srce omaga, kar imenujemo srčna dekom-penzacija.
Bolniku, kateremu je srce dekompenziralo, pade sposobnost za fizično delo. Že pri majhnih obremenitvah pride do težkega dihanja in hitrega, včasih tudi nerednega bitja srca. Pri ležanju potrebuje visoko vzglavje, pogosto ima tudi ponoči napade težkega dihanja. Po vsem telesu se začno pojavljati otekline, ki so najprej in najbolj izrazite na nogah. Ponoči mora tak bolnik večkrat na vodo. Če je bolezen nezdravljena, nezadržno napreduje in na koncu srce dokončno odpove - nastopi smrt.
Spremembe na ožilju
Visok krvni pritisk povzroča spremembe na ožilju v smislu arterioskleroze. Starostna arterioskleroza, ki je združena s počasnim staranjem vseh tkiv, je najbolj opazna na veliki telesni odvodnici - aorti in njenih vejah. V žilni steni je vse manj elastičnih vlaken, nabira se vezivno tkivo in kalcij in žila postane trša. Hi-pertenzija pospešuje sklerozo drobnih odvodnic. Med najbolj ogroženimi so žile srca, možganov in ledvic. Na nastanek arterioskleroze in njen razvoj vplivajo poleg zvišanega krvnega pritiska še drugi dejavniki: povišana količina maščob v krvi (holesterol, trigliceridi), povišana količina sečne kisline v krvi in povišan sladkor v krvi -sladkorna bolezen. Vsi ti dejavniki pa so v veliki meri posledica nezdravega načina življenja: preobilne in nezdrave prehrane, premajhne telesne atkivnosti, kajenja cigaret, stresnih situacij itn.
Arteriosklerotične spre-'membe se začenjajo s poškodbo notranje stene arterije, k čemur pripomore sam tok krvi in višina krvne-
ga pritiska. Na tem mestu se zlepijo krvne ploščice, vdrejo krvne maščobe, uničijo se elastična vlakna, razrašča se vezivno tkivo in končno nastopi poapnitev. Če to prizadene srčne žile - venčne arterije, pride do slabše preskrbe srca s kisikom in nastopijo bolečine v prsnem košu, za prsnico. Ce se ena venčna žila v celoti zamaši, govorimo o srčnem infarktu. V tem primeru del srca sploh ni več preskrbljen s krvjo (in s tem s kisikom), srčne mišice na tem mestu odmro. Če je le-zija prevelika, nastopi smrt.
V primeru prizadetosti možganskih žil se javljajo vedenjske spremembe pri bolniku. Postaja vedno bolj pozabljiv in raztresen (pozablja sedanje dogodke, pretekle pa ponavlja in poudarja z veliko natančnostjo). Pride tudi do pretiranih značajskih potez: varčen bo postal skopuh ipd. Na koncu pride do popolne zmedenosti. V kolikor se zaradi manjše elastičnosti in zvišanega krvnega pritiska žila zamaši ali celo po; či, govorimo o možganski kapi v blažji ali težji obliki' Posledice so zelo hude in pogosto usodne.
Na očesu se znaki hipertrofije objektivizirajo na ozadju z zelo različno simptomatiko. Zaradi pokanja žil in krvavitve lahko pride do izpada v vidnem polju ali popolne oslepitve.
Zaradi sprememb na ožilju ledvic lahko pride tudi do nepopravljive okvare ledvic.
Vsekakor postane bolnik z nezdravljenim krvnim pritiskom sčasoma nesposoben opravljati vsakdanje dejavnosti, lahko pa privfr; de bolezen do invalidnosti in prezgodnje upokojitve. Bolnikova sposobnost za fizično aktivnost bo sčasoma popolnoma odpovedala, njegova življenjska doba bo krajša. Zato je zelo pomembno pravočasno odkrivanje in zdravljenje visokega krvnega pritiska.
Dr. Bogo Raji*
glasnik
0MHO iMUvoi« IMMuga IMMa W> ***^
Izdaja Živilski kombinat Žljd Ljubljana, šmartinska 15* Glavna in odgovorna urednic* Zlata Vidmar. Uredništvo: 2«®: šmartinska 154, telefon: (O6'.' 442-981, int. 238. Ureja uredn'; ški odbor. Urednik In novinar Marko Pograjc. Tehnični ureu nik: Avgust Cerar. Tisk: C<3j Delo, TOZD TČR, Ljubljana,11 tova 35.	_____s
Zahvala
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi mojega dragega očija Janeza Šviglja se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in prijateljem, ki so naju tolažili, darovali cvetje in ga spremili na radnji poti. Iskrena hvala kolektivu Žito, TOZD Pekarstvo in testeninarstvo za darovano cvetje in poslovilne besede.
Sin Tomaž z mamico